Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)

More documents

Recommendations

Info

26 SVOBODNO GOSPODARSTVO TEO PETROVIČ PRESETNIK PREDPOGOJ za nepremičninski davek je ovrednotenje nepremičnin V Sloveniji je vsako peto stanovanje prazno. OECD in Mednarodni denarni sklad (IMF) že leta predlagata, da uvedemo davek na nepremičnine. Čeprav je aktualna vlada ob nastopu mandata napovedovala uvedbo nepremičninskega davka, pa predloga po 19 mesecih vladanja še vedno ni. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji prazna okoli petina vseh stanovanj, lastništvo pa je v veliki meri skoncentrirano med najpremožnejšimi. Opozorila o tem, da obdavčitev nepremičnin potrebuje prenovo in da Slovenija še vedno nima klasičnega davka na nepremičnine, ki ga sicer poznajo v večini držav EU, so sicer prisotna že leta. Sloveniji ga predlagata tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) in Organizacija za obnovo in razvoj (OECD). Spremembe na področju obdavčitve nepremičnin in uvedbe nepremičninskega davka je v preteklosti napovedalo več vlad. Najbližje uspehu je bila vlada Alenke Bratušek (53), ki ji je nepremičninski zakon konec leta 2013 uspelo pripeljati skozi zakonodajni postopek, vendar ga je nato razveljavilo ustavno sodišče. Zakon je propadel predvsem zaradi neurejenih evidenc, na podlagi katerih bi lahko odmerili višino dajatev. Uvedbo nepremičninskega davka je v okviru načrtovane davčne reforme v koalicijsko pogodbo vpisala tudi aktualna vlada, njegovo uveljavitev pa je lansko pomlad napovedovala za leto 2025. Na Ministrstvu za finance sta februarja delo začeli delovna skupina za davke in strateški svet za davke, ki sta namenjena analizi izzivov obstoječega davčnega sistema in izmenjavi predlogov možnih rešitev. »O podrobnostih v tej fazi še ne moremo govoriti, poudarjamo pa, da si želimo čim širše razprave o rešitvah in ciljih, ki bi davčni sistem naredile pregleden in enostaven,« so za RTVS povedali na Ministrstvu za finance, ki je pristojno za davčno reformo. TEŽAVE Z VREDNOTENJEM Razprave o nepremičninskem davku ne moremo imeti, dokler se ne uredi množično vrednotenje nepremičnin, ki je trenutno povsem neurejeno, je za Domovino povedal ekonomist dr. Matej Lahovnik (52). »Nepremičnine v Sloveniji niso realno vrednotene glede na tržne razmere. Pokazalo pa se je, da ima ta vlada težave že z vrednotenjem ene same nepremičnine na Litijski, tako da si ne predstavljam, da lahko uredijo množično vrednotenje nepremičnin, ki je potreben pogoj za kakršnokoli resno razpravo o prenovi nepremičninskega davka,« je še povedal. Dokler ne bo urejena baza nepremičnin in množično vrednotenje približano dejanskim tržnim vrednostim, bo kakršnakoli obdavčitev nepravična, je prepričan Lahovnik. Trenutno tako Dokler ne bo urejena baza nepremičnin in množično vrednotenje približano dejanskim tržnim vrednostim, bo kakršnakoli obdavčitev nepravična. obstajajo ogromne razlike med tem, kar kaže GURS, in tem, kar kaže trg. »Predvsem so določene regije, kot je center Ljubljane, močno podcenjene. Ko pa se bo to vprašanje izpostavilo, bo pa tudi politično elito, in predvsem z njo povezane vplivneže, minila razprava o nepremičninskem davku. Trenutno so, v manj razvitih regijah – Kozjansko, Prekmurje, deli Štajerske, Koroške – vrednosti nepremičnin po GURS blizu vrednostim na trgu. Zato bi tam ljudje plačali kar real- Boris Oblak 140 21. 3. 2024
SVOBODNO GOSPODARSTVO 27 Matej Lahovnik (52) pravi, da so pri vrednotenju nepremičnin nekatere regije močno podcenjene, npr. center Ljubljane, manj razvite pa so blizu tržnim vrednostim. ne zneske davka, medtem ko so v Ljubljani ti zneski smešno nizki glede na vrednosti nepremičnin. Ko ugotovimo, da bi nekdo z neko malo vredno nepremičnino na Koroškem ali Kozjanskem plačal toliko kot nekdo z nepremičnino v Ljubljani, ki ima tržno vrednost petkrat višjo, se zadeva podre,« je oster Lahovnik. Poleg tega je treba upoštevati tudi, da so ljudje, ko so gradili nepremičnine, že plačali določene dajatve, da so jih gradili iz lastnih dohodkov, na katere so plačali določene dajatve, in da če dajejo nepremičnine v najem, tudi plačajo določene dajatve. Teza, da nepremičnine niso obdavčene, tako ne drži, zaključi Lahovnik. Maks Tajnikar (73) meni, da bi nepremičninski davek zelo udaril ljudi, ki iz nepremičnine ne ustvarjajo profita. Tomo Strle/CITRUS www.krka.si DOHODKI IN PREMOŽENJE Da je proti nepremičninskemu davku, ker bi ta naredil veliko zmedo, je za Domovino povedal ekonomist dr. Maks Tajnikar (73). Zavedati se je namreč treba, da so nepremičnine različnih vrst – nekateri v njih stanujejo, drugi jih dajejo v najem in delajo profit. Tisti, ki dela profit, ima neki izvor za plačilo takšnega davka in tu nastane velik problem. Davek bi lahko zelo udaril ljudi, ki nimajo izvornega vira, da bi plačevali tak davek, meni Tajnikar. »Iz tega sledi, da če je že nepremičninski davek, potem naj bo na produkcijska sredstva, ki so osnovna oblika kapitala in ki dajejo profit. Drugače pa je pametneje, da posegate na področje dohodkov, ker se moramo vprašati, kaj je z dohodki nekoga, ki je za milijon kupil stanovanje v prestižni stavbi v Ljubljani. Jaz sem za zelo resno progresivnost pri dohodkovnih davkih, ne pa pri nepremičninskem davku,« pravi Tajnikar. Treba se je tudi vprašati, kakšen je namen takega davka. Je namen, da vsi dajemo stanovanja in vikende v najem, ali pa je namen, da jih prodamo, ker ne moremo plačevati davka ? In kdo jih bo kupil – tisti, ki ima denar, je prepričan Tajnikar. Tako bi naredili veliko koncentracijo bogastva v rokah bogatih, srednji sloj, ki ima nepremičnine, pa bo prizadet. Smiseln oziroma pošten bi bil le davek na zemljišče, to je v bistvu »najemnina«, ki jo posameznik plača občini ali državi, da lahko poseduje del njenega ozemlja. Danes se temu davku neposrečeno pravi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Obdavčitev stavb, ki stojijo na tem zemljišču, pa je nepoštena. Preden se namreč stavbo zgradi, mora graditelj plačati cel kup davkov: najprej na svoj dohodek, potem davek na plačilo mojstrom, davek na porabljeni material pa še razne komunalne prispevke in seveda uvodoma tudi davek na plačilo arhitektom in za izdajo gradbenega dovoljenja. Andrej Muren Nepremičninski davki so resnici na ljubo v večini zahodnih držav v večjem deležu kot v Sloveniji prisotni kot proračunski vir lokalnih skupnosti in/ali države. Problem v Sloveniji je, potem ko je ena stvar rešena in je popis nepremičnin vendarle bil opravljen (prej mnogi niso plačevali nič, ker njihove nepremičnine niso bile niti zabeležene), zdaj pa pri GURS-u niso ustrezno ovrednotene. Igor Ferluga KOMENTARJI BRALCEV »Obstaja cela vrsta učinkov, ki govorijo proti temu davku, govorijo pa v prid drugačnemu obdavčevanju dohodkov. Posegati moramo v dohodke tistih ljudi, ki si lahko privoščijo večdesetmilijonske jahte, ki imajo stanovanja za milijon – moramo se vprašati, od kod ti milijoni. Je davčna uprava že posegala z davki v nastanek tega milijona? Moramo se zavedati, da v Sloveniji nastaja ogromna polarizacija v dohodkih, ne toliko v premoženju, ta je posledica. In ta polarizacija za makroekonomista ni dobra. Zelo pogosto govorimo, kako imamo male razlike v dohodkih, ampak tu gre za delovne dohodke. Nenadoma pa imamo zraven zelo velike kapitalske dohodke. Zdravstvo na primer v celoti financiramo iz delovnih dohodkov, čisto nič iz kapitalskih,« pravi Tajnikar. Tajnikar je tudi prepričan, da davkov ne razumemo pravilno – te razumemo kot nekaj, kar država ukrade, v resnici pa so način potrošnje. Davke imamo zaradi kolektivne potrošnje, to pa zaradi solidarnosti. Pametneje je, da z davki posegamo v dohodke kot pa v premoženje, poleg tega pa je to politično zelo spolzko področje, kjer bomo težko naredili večje premike, zaključi Tajnikar. Davek na nepremičnine je sporen iz več razlogov. Prvič, stanovanjska nepremičnina, ki ni namenjena poslovni dejavnosti, ne prinaša nobenih dohodkov. Lastnik je, preden je prišel do nje, plačal vse dajatve. Drugič, Slovenci imamo disfunkcionalno velike stanovanjske hiše. V času socializma so ljudje večinoma gradili hiše, da bo v njih prostor tudi še za potomce. Otroci pa so odšli od doma s trebuhom za kruhom, ostarela starša pa sta se nenadoma znašla v ogromni hiši sama ali celo en sam. S povprečno slovensko pokojnino je že sedaj težko vzdrževati (pre)veliko hišo, dodaten davek na hišo pa bi za marsikoga predstavljal nerešljiv problem. Podoben problem so tudi velika kmečka poslopja. rasputin Če je v neki državi preveč nepremičnin, se jih lahko zavre z davki. Če jih je pa premalo, tako kot v Sloveniji, moraš pa z manjšimi davki spodbuditi gradnjo in seveda lastnino. Peter Klepec 140 21. 3. 2024
Page 1 and 2: ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana
Page 3 and 4: PREMIER CEPETAVČEK MOJA BESEDA 3 N
Page 5 and 6: VSEBINA 5 16 Pravi biznis Aljuš Pe
Page 7 and 8: PREGLED TEDNA 7 Predstavniki NSi so
Page 9 and 10: ČIVKARIJA 9 Igor Omerza @IgorOmerz
Page 11 and 12: NADSTANDARD BORIS OBLAK
Page 13 and 14: Komentar TEMA TEDNA 13 Načrti za p
Page 15 and 16: TEMA TEDNA 15 Načrt obnovljene že
Page 17 and 18: Komentar BOJAN POŽAR, POZAREPORT.S
Page 19 and 20: AKTUALNO 19 Gre predvsem za politi
Page 21 and 22: Federico V. Potočnik @FVPotocnik P
Page 23 and 24: Komentar AKTUALNO 23 STABILNOST SOD
Page 25: DRUŽBA 25 tudi med organizacijami
Page 29 and 30: INTERVJU 29 Vsi, ki delamo v mediji
Page 31 and 32: Komentar TEO PETROVIČ PRESETNIK NA
Page 33 and 34: Komentar DRUŽBA 33 dovoli lepljenj
Page 35 and 36: Komentar ZDRAVJE 35 lahko iz vaših
Page 37 and 38: Komentar proizvodnjo sodobnih elekt
Page 39 and 40: Kolumna AKTUALNO KULTURA 39 mentu,
Page 41 and 42: t SVOBODNO GOSPODARSTVO 41 Kupec ž
Page 43 and 44: OGLASNO SPOROČILO 43 nike medu in
Page 45 and 46: Kolumna SPOLNOST 45 sem preko zbran
Page 47 and 48: ZDRAVJE 47 Za ženske, stare med 18
Page 49 and 50: Satira MEDIJI Golob ne bo SPITZENKA
Page 51 and 52: Priporočilo ANDRAŽ ARKO FILMSKO L
Page 53 and 54: Slika Ansambla bratov Poljanšek, k
Page 55 and 56: EDVARD KADIČ, STROKOVNJAK ZA KOMUN
Page 57 and 58: Koledar dogodkov MAREC 23 SOB Veče
Page 59 and 60: Kolumna AKTUALNO Ne smemo POZABITI
Page 61 and 62: KRIŽANKA 61 SHUTTERSTOCK SESTAVIL
Page 63 and 64: Razvedrilo LLLLL+ 63 SKRITA MISEL S
Page 65 and 66: »Dobro. Potem bom pač pisal o mla
Page 67 and 68: Ob avtorjih Časnika še izbrane dn

Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?