Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)

More documents

Recommendations

Info

50 MED(IJSKI) SOSEDI IZPOVED URADNIKA Bojan Požar je na socialnem omrežju X objavil pismo, ki mu ga je poslal dolgoletni uradnik, in se izpovedal, zakaj imajo desne vlade prevelika jajca, leve pa premajhna. Leve in desne vlade se sicer v določeni meri razlikujejo, piše neimenovani uradnik in pojasnjuje, da so desne vlade bolj delovno vnete, vendar skušajo pogosto preveč na silo posegati v od levice okupirane podsisteme, preveč ihtavo čez noč dosegati premalo domišljene rešitve. Med uradništvom zato vzbujajo precej nemira. »Vendar so po navadi bolj dobronamerne, zadnje čase celo bolj kadrovsko kompetentne. Leve vlade so stopicajoče, lene, moč odločanja je pogosto zunaj, branijo svoje podsisteme (status quo) in so visoko pragmatične,« piše uradnik. Avtor Požareporta citira neimenovanega avtorja, da je tokratna vlada resnično zgodba zase. »Zaznamuje jo namreč kombinacija popolne strateške izgubljenosti in kadrovske bede. Prav strašljivo je gledati sicer čisto prijazne državne sekretarje, ki še nikoli prej niso bili niti na enem uradniškem sestanku, saj so prej delali recimo v ordinaciji. Kot bi mene dali trenirati Los Angeles Lakerse. Situacija je šla čez vse meje, saj ta kombinacija daje zagon uradništvu, ki ima svoje agende ter daje signal interesnim skupinam, da je vlada šibka in da je pripravljena ob najmanjšem uporu čez noč preoblikovati odločitve. Ta kaos je postal nevzdržen.« Opisuje še stanje v treh koalicijskih partnericah: »Svobodnjaki so kot razpuščena vojska in iščejo trenutno zadovoljstvo in kratkoročne koristi. Ministrica Stojmenova Duh je tipični primer. SD-jevci so čisti zmagovalci, saj v zadnjih vladah edini obvladajo posel. Imajo konkurenčno prednost, saj imajo močne mreže in od prvega dne (ko se drugi sestavljajo in so evforični) vedo, kako se zadev lotiti. Organizirani so že skoraj kot hudodelska združba. Levica pa ima zelo jasno strategijo vpenjanja v državne strukture, saj so do sedaj bili zunaj. Na polno zaposlujejo (za nedoločen čas), zadovoljijo se z manjšimi bonbončki in so zato pod radarjem.« 140 21. 3. 2024 MOŽINA V ODDAJI KDO VAM LAŽE »Navdušenje nad tem intervjujem pri Borisu Tomašiču kar ne pojenja,« je na družbenem omrežju zapisal novinar Televizije Slovenija Boris Tomašič, potem ko je kot gost nastopil v pogovorni oddaji Kdo vam laže. »Hvala vsem za silovite odzive. Res smo govorili o težkih temah, a se tudi pohecali – na temo politike, medijev, RTV, partije in povezave, ki jo imamo Možinovi s predniki premiera Goloba,« je zapisal Možina. Zgodovinar in novinar nacionalke je na Novi24TV spregovoril tudi o svoji ideji, da bi se palača na Litijski, ki je povzročila medijski škandal in odstop ministrice Dominike Švarc Pipan, namenila za Muzej komunizma: od Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča do ponosnih naslednikov Marka Koprivca, Tanje Fajon in Dominike Švar Pipan. Možina meni, da bi v takem muzeju vsem Slovenkam in Slovencem lahko pokazali, kaj je komunizem povzročil Slovencem in česa ne smemo ponavljati. Možina se je v teh dneh sicer poklonil tudi legendarni Vidi Petrovčič, ki je v preteklih dneh opravila svoj zadnji intervju za RTVS, saj jo je novo vodstvo nagnalo v pokoj. Uspela pa se je izpogajati za dostojno odpravnino. »Po več kot 40-letni novinarski karieri odhaja v penzijo. Gledalci jo bodo pogrešali, je pravi zaščitni znak nacionalke. Upajmo, da se še vrne na male ekrane, vsekakor pa ostaja aktivna,« je Možina namignil, da bodo ljudje Vido Petrovčič v bodoče morda še videvali na televizijskih ekranih. Možina je spregovoril tudi o novih pritiskih skrajno leve civilne sfere na vodstvo Televizije Slovenija, da ga utiša. »Veliko si drzne ta bogato nakrmljena skrajnica v stilu najprej diskreditacija, potem likvidacija,« je med drugim povedal o Barbari Rajgelj. Možina pravi, da bo še naprej delal svobodne intervjuje, ob tem pa je opisal tudi vse pritiske na redke drugače misleče novinarje na nacionalki in na nepravilnosti, ki se jih poslužuje novo vodstvo. ŽREB NAMESTO VOLITEV Predsednik vlade Robert Golob si z vnašanjem elementov sester Kardashian v svojo podobo zmanjšuje verodostojnost, meni raziskovalec odnosov z javnostmi in profesor na Fakulteti za družbene vede Dejan Verčič. Poudarja, da na družbenih omrežjih ni mogoče ustvarjati javnega prostora, v katerem poteka neka razumna razprava o politiki, o prihodnosti, ter da v zdajšnji politiki sporočanja ni nobene vsebine. Ključna politična svetovalka premierja Roberta Goloba je zdaj Tina Gaber, pravi raziskovalec odnosov z javnostmi Dejan Verčič. Tudi nihanje politike levo in desno je po njegovem katastrofa. Mogoče bi bil žreb boljši od volitev. Prvi dve leti aktualne vlade je zaznamovalo lovljenje janšistov, pravi Verčič: »Začelo se je na Ministrstvu za notranje zadeve, nadaljevalo se je na RTV Slovenija in na vseh drugih družbenih podsistemih. Šlo je za zelo visoko konfliktno politiko, ki je povzročila precejšen nered v jedru političnega prostora.« Po njegovem mnenju so zdaj ugotovili, da je bilo tega preveč, zamenjali so nekaj ljudi in očitno so prišli do zamisli, da bi to ostrino zamenjali z lepoto: »Predsednik vlade Golob razume politiko kot tekmovanje, skoraj kot vojskovanje, ampak politika je v resnici štrikanje, tega pa Golob ne zna.« Udeležba na evropskih volitvah je tradicionalno majhna. »Ne upam si napovedati ničesar,« pravi Verčič. »Zgroženost nad aktualno vlado gre lahko v katero koli smer. Po eni strani lahko pomeni, da bo volilna udeležba zelo nizka, po drugi strani pa se zaradi dogajanj v širši družbi, tudi v naši okolici, lahko zgodi, da bo zelo visoka. Jezni ljudje gredo lahko znova volit proti.« Kot poudarja, se slaba volja v družbi kopiči podobno, kot se je pod prejšnjo vlado, in je v resnici prinesla visoko volilno udeležbo na volitvah ter Goloba potisnila visoko: »Mogoče celo previsoko, ker je potem začel verjeti, da je res tako dober.«
Priporočilo ANDRAŽ ARKO FILMSKO LETO SVETNIKOV MARIJA, Jezusova mati Praznovanje materinskega dne je 25. marca, saj na ta dan kristjani obhajajo slovesni praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, ko je Bog k Mariji v Nazaret poslal nadangela Gabriela, ki ji je oznanil, da bo spočela in rodila Božjega sina. Ker nosečnost navadno traja devet mesecev, je ta praznik v bogoslužju natanko devet mesecev pred božičem – praznikom Jezusovega rojstva. 51 Izgleda, da so ustvarjalci želeli prikazati Marijino življenje, kot ga poznamo iz evangelijev, v dokaj človeški luči. Na prvi pogled se zdi, kot da so nekateri po svoje interpretirani dogodki iz evangelijev nekakšna tenzija režiserja, da ustvari malce neklasičen biblični film, pri čemer naj bi ves čas kolebal med zvestobo evangelijem in umetniško svobodo. Tako ob Marijinem obiskanju Elizabete Krstnik sicer poskoči v njenem trebuhu, toda Marija ji šele kasneje razkrije, da je noseča. Nenavadna je tudi Marijina zgroženost nad apostoli, ki so se med pasijonom razbežali, a se prav v tem kaže, da Marija že dojema odrešenje, medtem ko ga apostoli še ne. S tem režiser skuša gledalca voditi v smeri, v kateri so nastajali evangeliji – v smeri odkrivanja kristologije, to je k vse večjemu spoznavanju in zavedanju, da je Jezus iz Nazareta Božji Maziljenec – Kristus. To zavedanje spremljamo predvsem skozi Marijine oči, ko od angelovega oznanjenja naprej dojema in prepoznava Božje posege v njeno in nato Jezusovo življenje. V tej luči je eden ključnih prizorov, ko Jezus ozdravlja v Kafarnaumu, Marija pa z Jakobom zaradi gneče YOUTUBE.COM ne more do njega. Ko Jezusu sporočijo, da ga čaka zunaj, on pravi: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje? … Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati« (Mr 3,33–35). Marija ob tem ne doživi zavrnitve, saj dojame, da za Jezusa niso pomembne sorodstvene zveze, ampak so vsi, ki mu sledijo, člani njegove duhovne družine. Marijina rast v zavedanju, da je Jezus Odrešenik, je vpeta v konkretne življenjske situacije, ki jih neprestano spremlja nasilje rimskih vojakov, psihopatskega Heroda, nasilnih Jezusovih sovrstnikov, upornika Baraba … Toda mir prihaja na svet le po Jezusu, ki je Kristus – Odrešenik. Zato je tudi zanimiv zaključni prizor, v katerem Marija začne apostolom razlagati, nato pa se obrne v kamero in neposredno nagovarja gledalca, da je treba zdaj te dogodke oznaniti po vsem svetu. Film je zgodovinsko točen v tem, da Jezus nese le prečni tram na morišče, ki je postavljeno kot nekakšna konstrukcija gradbenih odrov, kar je v filmu Jezus iz Nazareta prikazal tudi Franco Zeffirelli. Kljub temu pa se zateka tudi k poenostavljenim in uveljavljenim predstavam, ko Jezusa skozi dlan (in ne zapestje) pribijejo na križ, nad njim pa je napis o krivdi kar z okrajšavo »INRI«. Film do neke mere Pernilla August kot Marija in Christian Bale kot Jezus. Posnetek zaslona predpostavlja, da gledalec že pozna zgodbo, saj so nekateri preskoki zgodijo precej na hitro ali pa so nekateri dogodki, kot je na primer Jezusov pokop, preprosto izpuščeni, pri čemer je še vedno jasno, da je Jezus umrl na križu in vstal od mrtvih, saj za njim ostaja prazen grob. O FILMU: • naslov: Marija, Jezusova mati (Mary, Mother of Jesus) • čas trajanja: 88 minut • država in leto: ZDA, 1999 • režija: Kevin Connor • igralska zasedba: Christian Bale, Pernilla August, Melinda Kinnaman ZANIMIVOSTI: Pernilla August, ki v filmu igra Odrešenikovo mater, je nastopila tudi v prvi in drugi epizodi Vojne zvezd kot mati prerokovanega »odrešenika« Anakina Skywalkerja, ki se je tudi rodil brez človeškega očeta. OCENA PRIMERNOSTI: PG-13: zaradi nekaterih prizorov nasilja in križanja naj si otroci mlajši od 13 let ogledajo film v spremstvu staršev. DOSTOPNOST: Mary, Mother Of Jesus (youtube.com) 140 21. 3. 2024
Page 1 and 2: ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana
Page 3 and 4: PREMIER CEPETAVČEK MOJA BESEDA 3 N
Page 5 and 6: VSEBINA 5 16 Pravi biznis Aljuš Pe
Page 7 and 8: PREGLED TEDNA 7 Predstavniki NSi so
Page 9 and 10: ČIVKARIJA 9 Igor Omerza @IgorOmerz
Page 11 and 12: NADSTANDARD BORIS OBLAK
Page 13 and 14: Komentar TEMA TEDNA 13 Načrti za p
Page 15 and 16: TEMA TEDNA 15 Načrt obnovljene že
Page 17 and 18: Komentar BOJAN POŽAR, POZAREPORT.S
Page 19 and 20: AKTUALNO 19 Gre predvsem za politi
Page 21 and 22: Federico V. Potočnik @FVPotocnik P
Page 23 and 24: Komentar AKTUALNO 23 STABILNOST SOD
Page 25 and 26: DRUŽBA 25 tudi med organizacijami
Page 27 and 28: SVOBODNO GOSPODARSTVO 27 Matej Laho
Page 29 and 30: INTERVJU 29 Vsi, ki delamo v mediji
Page 31 and 32: Komentar TEO PETROVIČ PRESETNIK NA
Page 33 and 34: Komentar DRUŽBA 33 dovoli lepljenj
Page 35 and 36: Komentar ZDRAVJE 35 lahko iz vaših
Page 37 and 38: Komentar proizvodnjo sodobnih elekt
Page 39 and 40: Kolumna AKTUALNO KULTURA 39 mentu,
Page 41 and 42: t SVOBODNO GOSPODARSTVO 41 Kupec ž
Page 43 and 44: OGLASNO SPOROČILO 43 nike medu in
Page 45 and 46: Kolumna SPOLNOST 45 sem preko zbran
Page 47 and 48: ZDRAVJE 47 Za ženske, stare med 18
Page 49: Satira MEDIJI Golob ne bo SPITZENKA
Page 53 and 54: Slika Ansambla bratov Poljanšek, k
Page 55 and 56: EDVARD KADIČ, STROKOVNJAK ZA KOMUN
Page 57 and 58: Koledar dogodkov MAREC 23 SOB Veče
Page 59 and 60: Kolumna AKTUALNO Ne smemo POZABITI
Page 61 and 62: KRIŽANKA 61 SHUTTERSTOCK SESTAVIL
Page 63 and 64: Razvedrilo LLLLL+ 63 SKRITA MISEL S
Page 65 and 66: »Dobro. Potem bom pač pisal o mla
Page 67 and 68: Ob avtorjih Časnika še izbrane dn

Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?