Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)

INTERVJU
29
Vsi, ki delamo v medijih,
vemo, da včasih zadeve
poveš še tako direktno, a ne
pridejo čisto prav do izraza.
t
13. marca je minilo 11 let od
izvolitve papeža Frančiška na
Petrov sedež. Kako drugačna je
danes Cerkev?
Mislim, da smo vsi opazili, da je zelo
drugačna. Vsaj na zunaj. Katoliška cerkev
ima določene stalne poteze in stalnost
je gotovo ena od njenih pomembnih
značilnosti.
Zdi se mi, da lahko kot duhovnik rečem,
da duhovniki občudujemo način
svetega očeta, kako se zna približati ljudem,
izbrati prave besede, kadar je treba
tudi udariti po mizi. Seveda je v tako
velikem sistemu, kot je Cerkev, tudi to
potrebno. To je sploh enajst let, ki so
preobrazila Cerkev v mnogo čem. Zato
je tudi predsednik Slovenske škofovske
konference, novomeški škof doktor
Andrej Saje, poslal v Rim lepo voščilnico
svetemu očetu, v zahvalo za zgled
evangeljskega pričevanja in pa splošno
za blagoslov, da bi tudi naš narod bil deležen
papeževega blagoslova.
Videli smo številne premike znotraj
Katoliške cerkve in tudi mnogo
pojasnjevanja Svetega sedeža
glede papeževih izjav o različnih
zadevah. Zadnja je bila glede
bele zastave v povezavi z vojno v
Ukrajini. Torej papež ni nezmotljiv?
In ob tem še podvprašanje:
v preteklosti nismo bili vajeni, da
je Vatikan tako pogosto moral pojasnjevati,
razlagati, dopolnjevati
izjave papeža.
Da, tudi to je zadeva, ki se je zelo spremenila.
Če smo bili pred leti, recimo še
v pontifikatu papeža Benedikta XVI.,
večkrat soočeni s kritiko, da se Cerkev
ne oglasi, ko bi se morala, imamo zdaj
obraten pojav, da je treba večkrat razlagati
kakšno zadevo. Sveti oče komentira
veliko področij, spomnimo se tudi njegovih
pridig v kapeli Doma svete Marte,
tudi to je bilo nekaj novega. Potem vse
publikacije, knjige, ki prihajajo in niso
stvar cerkvenega učiteljstva. Včasih je
bilo jasno – dogma, papeško učenje, vsega
ostalega pa ni bilo. Zdaj je v tem spodnjem
delu papeževe osebne komunikacije
z verniki veliko več vsebin, kot pa v
samem učenju. In to gotovo za seboj potegne
tudi stalne potrebe po razlaganju.
Vsi, ki delamo v medijih, vemo, da
včasih zadeve poveš še tako direktno, a
ne pridajo čisto prav do izraza. Malo za
Če smo bili pred leti, recimo
še v pontifikatu papeža
Benedikta XVI., večkrat
soočeni s kritiko, da se
Cerkev ne oglasi, ko bi se
morala, imamo zdaj obraten
pojav, da je treba večkrat
razlagati kakšno zadevo.
šalo, malo za res pa bi rekel, da kot tiskovni
predstavnik Slovenske škofovske
konference tiskovnemu predstavništvu
Svetega sedeža niti malo ne zavidam, ko
je treba vedno znova razlagati, pojasnjevati
in dopolnjevati papeževa izjave.
V minulih mesecih smo videli
nenehne pozive papeža Frančiška
k miru v Ukrajini in na Bližnjem
vzhodu. Zdi se, da tega poziva
vpletene strani ne slišijo. Ali je
vatikanska diplomacija zaspala?
Mislim, da to ni toliko težava vatikanske
diplomacije kot dejstvo, da obe
omenjeni strani ne poslušata nikogar.
Zelo jasno je, da v tem grozovitem konfliktu
tudi največje velesile ne pridajo
najbolj do izraza s svojimi opozorili, s
svojimi priporočili in nasveti.
Zdi pa se mi, da se na drugih področjih
vidi, da vatikanska diplomacija
še deluje. Predvsem pa deluje sporočilo
Cerkve, ki deluje z diplomacijo ali brez
nje na lokalnem nivoju. Vloga posameznih
škofovskih konferenc se ne zmanjšuje,
kvečjemu vedno bolj pomembno
bo to, kaj Cerkev kot eden od redkih
glasov razuma v družbi pove o raznih
grozodejstvih, ki se dogajajo po svetu.
Grozodejstva so se dogajala tudi
znotraj Katoliške cerkve, to je
dejstvo. V tem pontifikatu je bilo
veliko narejenega predvsem pri
razkrivanju spolnih zlorab, kot da
so papeževi predhodniki to prikrivali.
Papež je pri tem bolj ali manj
odločen, posamezne krajevne
cerkve pa zaostajajo. Kako gledate
na smernice iz Vatikana?
Te smernice so sedaj zelo jasne, zelo
stroge. Temelje vsemu temu je postavljal
že papež Benedikt XVI., papež Frančišek
pa je to zadevo z vso silo zagrabil,
čeprav se sooča tudi s kritikami, da še
140 21. 3. 2024