Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
27<br />
Matej Lahovnik (52) pravi, da so pri vrednotenju<br />
nepremičnin nekatere regije močno<br />
p<strong>od</strong>cenjene, npr. center Ljubljane, manj<br />
razvite pa so blizu tržnim vrednostim.<br />
ne zneske davka, medtem ko so v Ljubljani<br />
ti zneski smešno nizki glede na vrednosti<br />
nepremičnin. Ko ugotovimo, da bi<br />
nekdo z neko malo vredno nepremičnino<br />
na Koroškem ali Kozjanskem plačal toliko<br />
kot nekdo z nepremičnino v Ljubljani, ki<br />
ima tržno vrednost petkrat višjo, se zadeva<br />
p<strong>od</strong>re,« je oster Lahovnik.<br />
Poleg tega je treba upoštevati tudi, da<br />
so ljudje, ko so gradili nepremičnine, že<br />
plačali določene dajatve, da so jih gradili<br />
iz lastnih doh<strong>od</strong>kov, na katere so plačali<br />
določene dajatve, in da če dajejo nepremičnine<br />
v najem, tudi plačajo določene<br />
dajatve. Teza, da nepremičnine niso obdavčene,<br />
tako ne drži, zaključi Lahovnik.<br />
Maks Tajnikar (73) meni, da bi nepremičninski<br />
davek zelo udaril ljudi, ki iz nepremičnine<br />
ne ustvarjajo profita.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
www.krka.si<br />
DOHODKI IN PREMOŽENJE<br />
Da je proti nepremičninskemu davku,<br />
ker bi ta naredil veliko zmedo, je za Domovino<br />
povedal ekonomist dr. Maks<br />
Tajnikar (73). Zavedati se je namreč<br />
treba, da so nepremičnine različnih<br />
vrst – nekateri v njih stanujejo, drugi<br />
jih dajejo v najem in delajo profit. Tisti,<br />
ki dela profit, ima neki izvor za plačilo<br />
takšnega davka in tu nastane velik problem.<br />
Davek bi lahko zelo udaril ljudi, ki<br />
nimajo izvornega vira, da bi plačevali<br />
tak davek, meni Tajnikar.<br />
»Iz tega sledi, da če je že nepremičninski<br />
davek, potem naj bo na pr<strong>od</strong>ukcijska<br />
sredstva, ki so osnovna oblika kapitala<br />
in ki dajejo profit. Drugače pa je<br />
pametneje, da posegate na p<strong>od</strong>ročje doh<strong>od</strong>kov,<br />
ker se moramo vprašati, kaj je<br />
z doh<strong>od</strong>ki nekoga, ki je za milijon kupil<br />
stanovanje v prestižni stavbi v Ljubljani.<br />
Jaz sem za zelo resno pro<strong>gre</strong>sivnost<br />
pri doh<strong>od</strong>kovnih davkih, ne pa pri nepremičninskem<br />
davku,« pravi Tajnikar.<br />
Treba se je tudi vprašati, kakšen je<br />
namen takega davka. Je namen, da vsi<br />
dajemo stanovanja in vikende v najem,<br />
ali pa je namen, da jih pr<strong>od</strong>amo, ker ne<br />
moremo plačevati davka ? In kdo jih bo<br />
kupil – tisti, ki ima <strong>denar</strong>, je prepričan<br />
Tajnikar. Tako bi naredili veliko koncentracijo<br />
bogastva v rokah bogatih, srednji<br />
sloj, ki ima nepremičnine, pa bo prizadet.<br />
Smiseln oziroma pošten bi bil le davek na<br />
zemljišče, to je v bistvu »najemnina«, ki jo<br />
posameznik plača občini ali državi, da lahko<br />
poseduje del njenega ozemlja. Danes se<br />
temu davku neposrečeno pravi nadomestilo<br />
za uporabo stavbnega zemljišča. Obdavčitev<br />
stavb, ki stojijo na tem zemljišču, pa je<br />
nepoštena. Preden se namreč stavbo zgradi,<br />
mora graditelj plačati cel kup davkov:<br />
najprej na svoj doh<strong>od</strong>ek, potem davek<br />
na plačilo mojstrom, davek na porabljeni<br />
material pa še razne komunalne prispevke in<br />
seveda uv<strong>od</strong>oma tudi davek na plačilo arhitektom<br />
in za izdajo gradbenega dovoljenja.<br />
Andrej Muren<br />
Nepremičninski davki so resnici na ljubo<br />
v večini zah<strong>od</strong>nih držav v večjem deležu<br />
kot v Sloveniji prisotni kot proračunski<br />
vir lokalnih skupnosti in/ali države. Problem<br />
v Sloveniji je, potem ko je ena stvar<br />
rešena in je popis nepremičnin vendarle<br />
bil opravljen (prej mnogi niso plačevali<br />
nič, ker njihove nepremičnine niso bile<br />
niti zabeležene), zdaj pa pri GURS-u niso<br />
ustrezno ovrednotene.<br />
Igor Ferluga<br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
»Obstaja cela vrsta učinkov, ki govorijo<br />
proti temu davku, govorijo pa v prid<br />
drugačnemu obdavčevanju doh<strong>od</strong>kov.<br />
Posegati moramo v doh<strong>od</strong>ke tistih ljudi,<br />
ki si lahko privoščijo večdesetmilijonske<br />
jahte, ki imajo stanovanja za<br />
milijon – moramo se vprašati, <strong>od</strong> k<strong>od</strong><br />
ti milijoni. Je davčna uprava že posegala<br />
z davki v nastanek tega milijona?<br />
Moramo se zavedati, da v Sloveniji nastaja<br />
ogromna polarizacija v doh<strong>od</strong>kih,<br />
ne toliko v premoženju, ta je posledica.<br />
In ta polarizacija za makroekonomista<br />
ni dobra. Zelo pogosto govorimo, kako<br />
imamo male razlike v doh<strong>od</strong>kih, ampak<br />
tu <strong>gre</strong> za delovne doh<strong>od</strong>ke. Nenadoma<br />
pa imamo zraven zelo velike kapitalske<br />
doh<strong>od</strong>ke. Zdravstvo na primer v celoti<br />
financiramo iz delovnih doh<strong>od</strong>kov, čisto<br />
nič iz kapitalskih,« pravi Tajnikar.<br />
Tajnikar je tudi prepričan, da davkov<br />
ne razumemo pravilno – te razumemo<br />
kot nekaj, kar država ukrade, v resnici<br />
pa so način potrošnje. Davke imamo zaradi<br />
kolektivne potrošnje, to pa zaradi<br />
solidarnosti. Pametneje je, da z davki<br />
posegamo v doh<strong>od</strong>ke kot pa v premoženje,<br />
poleg tega pa je to politično zelo<br />
spolzko p<strong>od</strong>ročje, kjer bomo težko naredili<br />
večje premike, zaključi Tajnikar. <br />
Davek na nepremičnine je sporen iz več<br />
razlogov. Prvič, stanovanjska nepremičnina,<br />
ki ni namenjena poslovni dejavnosti,<br />
ne prinaša nobenih doh<strong>od</strong>kov.<br />
Lastnik je, preden je prišel do nje, plačal<br />
vse dajatve. Drugič, Slovenci imamo disfunkcionalno<br />
velike stanovanjske hiše.<br />
V času socializma so ljudje večinoma<br />
gradili hiše, da bo v njih prostor tudi še<br />
za potomce. Otroci pa so <strong>od</strong>šli <strong>od</strong> doma<br />
s trebuhom za kruhom, ostarela starša<br />
pa sta se nenadoma znašla v ogromni hiši<br />
sama ali celo en sam. S povprečno slovensko<br />
pokojnino je že sedaj težko vzdrževati<br />
(pre)veliko hišo, d<strong>od</strong>aten davek<br />
na hišo pa bi za marsikoga predstavljal<br />
nerešljiv problem. P<strong>od</strong>oben problem so<br />
tudi velika kmečka poslopja.<br />
rasputin<br />
Če je v neki državi preveč nepremičnin,<br />
se jih lahko zavre z davki. Če jih je pa<br />
premalo, tako kot v Sloveniji, moraš pa<br />
z manjšimi davki sp<strong>od</strong>buditi gradnjo in<br />
seveda lastnino.<br />
Peter Klepec<br />
<strong>140</strong> 21. 3. 2024
Change language