Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)

Komentar AKTUALNO 23
STABILNOST SODNIŠKE PLAČE
Odziv iz sodniških vrst je bil pričakovan.
Dama, ki se pogosto sklicuje na
svojo nekdanjo sodniško kariero, pa naj
jo čustveno še tako premetava, bi resda
morala vedeti, da mora oblast, na čelu
katere se je po spletu zanjo neverjetno
srečnih naključij pač znašla, odločbo
US brez nadaljnjega izvršiti. In pika.
Moraliziranje in pridiganje sodnikom,
naj ne mislijo samo na svoje žepe in
naj ne izsiljujejo spoštovanja temeljnih
postulatov ustavnosti, je za damo, ki se
rada pohvali, da je bila sodnica, neprimerno
in nedostojno.
Glede na funkcijo, ki jo zaseda, in
glede na svojo izobrazbo in nekdanji
poklic bi se morala še kako zavedati,
da tu niso v igri samo koristi sodnikov,
ampak bistveno več od denarja na njihovih
računih. Ta prebitek ni samo spoštovanje
odločbe US, kar je že samo po
sebi ustavna vrednota, sodniške plače
Podpiram proteste
sodnikov zoper protiustavno
delovanje izvršilne
in zakonodajne oblasti.
so temeljni gradnik sodniške neodvisnosti.
Že Alexander Hamilton, eden od
očetov ameriškega konstitucionalizma,
je v Federalističnem spisu št. 78 daljnega
leta 1788 jasno zapisal, da k sodniški
neodvisnosti poleg trajnosti sodniškega
mandata nič ne prispeva bolj kot stabilnost
sodnikove plače.
Ne gre torej samo za banalnost sodniških
denarnic. Gre za ustavni presežek
njihovih denarnic. Ta presežek je
pravica strank do poštenega postopka,
katerega bistvena sestavina je neodvisen
sodnik. Pravica do sojenja pred
neodvisnim in zakonitim sodnikom
(zakonito imenovanim in zakonito/naravno
izbranim) je ustavno in konvencijsko
zagotovljena človekova pravica.
POŠTENO SODNO VARSTVO
Zato podpiram proteste sodnikov zoper
protiustavno delovanje izvršilne in
zakonodajne oblasti. Razumem njihov
srd in ogorčenje. Razumem, da je razočaranje
globoko. Gre vendar za človekovo
pravico do poštenega sodnega
varstva, ki je brez neodvisnega sodnika
iluzorna. Zato tudi razumem intenzivnost
in čustveno nabitost odziva.
Razumem, da so s strani sodniških korifej
padale težke besede. A si zato še
ne zatiskam oči pred ostalimi dejstvi,
ki so v nekoliko širšem kontekstu manj
naklonjena ogorčenim in protestirajočim
kolegom sodnikom.
V tem kontekstu je imelo modrovanje
omenjene dame, da je »treba opozarjati
na nepravilnosti tudi takrat, ko
se ne tičejo samo tvojega materialnega
položaja«, kar nekaj soli (čeprav se gospa
predsednica DZ tega morda niti ni
prav zavedala). Ne samo glede brezbrižnosti
in apatičnosti do drugih, ne tako
redkih primerov neizvršenih odločb
US, med katerimi izstopa odločba o financiranju
osnovnošolskega izobraževanja
v zasebnih šolah, ko je takratna
oblast, drugače kot v primeru sodniških
plač, ustavno subverzivno delovala. V
tistem primeru je šlo za odkrit, neposreden
napad na odločbo US, s tem pa
na ustavo samo. Ker takratni koaliciji iz
ideoloških in političnih razlogov ni bila
pogodu, je kratko malo ni hotela in ne
zmogla, mogla, znala izvršiti. Tako kot
ne zna in ne zmore izvršiti odločbe o
sodniških plačah sedanja koalicija.
Sodništvo je tiho tudi v primerih
bistveno hujših posegov v sodniško
neodvisnost – ne sicer kolektivno, sistemsko,
temveč v notranjo mikro neodvisnost
posameznih sodnikov s strani
sodniških oligarhov.
stanislav.si
Sodniška neodvisnost
se ne meri samo
po debelini denarnice.
VZHODNOEVROPSKO SODSTVO
Empirična metoda neusmiljeno potrjuje,
da je slovensko sodstvo druga liga vzhodnoevropskega
sodstva. Gre za vase zaprt
okostenel tranzicijski podsistem, korporativistično
strukturiran s podedovano
hierarhično, birokratsko miselnostjo, v
katerem kritična masa sodništva še ni
doumela in ponotranjila temeljnih postulatov
ustavne demokracije.
Slovensko sodstvo obvladujejo razbohotene
sodniške oligarhije in klientelistična
omrežja z izpiljeno negativno selekcijo,
znotraj katere se rabote dobro preverjenega
kadra v represivnih organih, kot je npr.
etična komisija, nagrajujejo z napredovanjem
na najvišja sodniška mesta.
Ob vsem zgražanju nad protiustavnim
ravnanjem aktualne oblasti glede
neizvršitve odločbe US o sodniških
plačah in ob iskreni podpori protestirajočim
kolegom zoper táko oblastno
samopašnost pa se skupaj z radoživo
predsednico DZ sprašujem, kje so (bili)
vsi kolegi, ki danes tako ognjevito kritizirajo
oblast, ker ne spoštuje omenjene
ustavne odločbe, v vseh primerih, ko
je (bila) kršena individualna (delno pa
tudi kolektivna) sodniška neodvisnost s
strani danes protestirajočih sodnih oligarhij.
Te kršitve so (bile) neprimerljivo
globlje, bolj brutalne in bolj brezobzirne,
kot je »le« neizvršitev omenjene odločbe.
Sodniška neodvisnost se ne meri
samo po debelini denarnice.
V kontekstu protiustavnega delovanja izvršilne in zakonodajne oblasti je imelo modrovanje omenjene
dame, da je »treba opozarjati na nepravilnosti tudi takrat, ko se ne tičejo samo tvojega materialnega položaja«,
kar nekaj soli. V primeru neuresničevanja odločbe o financiranju osnovnošolskega izobraževanja
v zasebnih šolah je npr. šlo za odkrit, neposreden napad na odločbo US, s tem pa na ustavo samo.
140 21. 3. 2024