Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)

ZDRAVJE
47
Za ženske, stare
med 18 in 24,
je 1,6-krat bolj verjetno,
da bodo trpele
za duševnimi motnjami
kot moški v isti
starostni skupini.
fizične zdravstvene težave, kot so težave
z mobilnostjo, motnje učenja in diagnoze
progresivnih bolezni, kot je rak. Med
starejšimi je bil vzrok bistveno pogosteje
fizičen, denimo bolečine v hrbtu.
KRIZA MED MLADIMI
Podatki nakazujejo, da je porast mentalnih
težav med mlajšimi novejši pojav.
Skupno naj bi kar 34 % mladih trpelo za
simptomi duševnih bolezni, kot je na
primer depresija. Okoli leta 2000 je bil
ta delež približno četrtina.
Strokovnjaki ocenjujejo, da »zaskrbljujoči
trend« škoduje gospodarstvu in
obremenjuje socialno državo in britanski
Nacionalni zdravstveni sistem (NHS).
Plačila za osebno neodvisnost (Personal
Independence Payments ali PIP), prej
znana kot dodatek za invalide, državo letno
stanejo približno 22 milijard funtov,
od tega je pri kar 38 % šlo za primere, povezane
s psihičnimi težavami.
Profesor Frank Furedi, sociolog na
Univerzi v Kentu, je za The Daily Mail
ocenil, da se normalne probleme mladosti
obravnava kot duševne motnje. Meni,
da se bo trend le še poslabšal, saj da se
psihiatrične diagnoze otrokom razdeljuje
»kot bonbone« in da so bile že tri generacije
vzgojene v duhu časa, ki konstantno
razpravlja o duševnih motnjah.
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0
RAZLIKE MED SPOLOMA
Poročilo Resolution Foundation je ugotovilo
tudi, da so ženske bolj dovzetne
za psihične težave. Za ženske, stare
med 18 in 24, je 1,6-krat bolj verjetno,
da bodo trpele za duševnimi motnjami
kot za moške v isti starostni skupini (41
% v primerjavi s 26 %). Razlika je bila
leta 2010 za 8 odstotnih točk manjša –
ženski delež je bil takrat 28 %, moški
pa 21 %. Kot možen vzrok za povečanje
razlike navajajo družbena omrežja.
Da na počutje in duševno zdravje najstnic
družbena omrežja slabše vplivajo,
je med drugim ugotovila tudi Lancetova
raziskava iz leta 2019. Deklice naj bi bile
tudi pogosteje tarče virtualnega nasilja.
Število deklet z verjetnimi duševnimi
motnjami, starih med 17 in 19 let, se
je med letoma 2017 in 2023 skoraj potrojilo.
O vsaj eni je poročalo 32 % žensk
– na drugi strani pa le 15 % moških v isti
starostni skupini.
Ugotovitve so opazne tudi v izsledkih
o slabšanju duševnega zdravja že
pred nastopom pandemije Covid-19. Število
deklet, starih med 13 in 17 let, ki se
samopoškoduje, se je med letoma 2010
in 2011 podvojilo, prav tako med letoma
2021 in 2022. Dekleta so v splošnem bolj
nagnjena k psihološkemu stresu, samopoškodovanju
in poskusom samomora.
Duševne težave so po navedbah poročila
Resolution Foundation tudi pogost
vzrok za izostanke od pouka.
POLOŽAJ V SLOVENIJI
Glede na podatke NIJZ je bolniška odsotnost
zaradi vedenjskih in duševnih
motenj med ženskami pogostejša. Ena
bolniška odsotnost zaradi teh je leta
2022 v povprečju trajala 57,2 dni. Absentizem
je po podatkih leta 2022 pogostejši
pri ženskah, vendar pa je bil
pri moških v povprečju daljši: ena odsotnost
je pri ženskah povprečno trajala
12,2 dni, pri moških pa 13,4 dni.
Za Slovenijo na podlagi podatkov
NIJZ ni razviden trend, ki ga opažajo v
Veliki Britaniji, čeprav je pandemija koronavirusa
na otrocih in mladostnikih
pri nas pustila zaskrbljujoče posledice,
kot so že leta 2020 in 2021 opozarjali pedopsihiatri.
Dr. Hojka Gregorič Kumperščak
je za STA denimo dejala, da so imeli
v UKC Maribor maja 2021 v primerjavi z
letom pred pandemijo 200- ali 300-odstoten
porast pritoka bolnikov, da praktično
ni bilo več prostih mest.
Po odstotku izgubljenih koledarskih
dni zaradi duševnih in vedenjskih
motenj se je leta 2022 v primerjavi
z letom 2012 delež najbolj
povečal v starostni skupini nad 65
let oziroma se je podeseteril.
Odstotek izgubljenih koledarskih dni
zaradi vedenjskih in duševnih motenj
15 do 19 let 20 do 44 let 45 do 64 let 65 in več let
2012 2019 2021 2022
140 21. 3. 2024