Glasilo koncerna ETI, letnik: XXVII, oktober 2007, {tevilka: 3

More documents

Recommendations

Info

Po Bavarski Poleg dopusta na morju, ki je lahko tudi dejavnej{i, in obiskov gora, ki je pri Slovencih tudi priljubljen, so na tretjem mestu pri preìvljanju prostega ~asa potovanja. Ta lahko organizirajo agencije in so obi~ajno kar draga. Lahko pa se odpravite na potep z avtomobilom, brez natan~no izdelanih na~rtov, kar tako sem ter tja po dolo~eni deèli. Z druìno smo se tako letos odpravili na ju`no Bavarsko in pogledali {e malo ~ez mejo v [vico. Turisti~ne agencije ponujajo obisk bavarskih gradov. To je bila na{a prvotna namera, ki smo jo {e malo raz{irili. Za~eli smo na “bavarskem morju”, kot nekateri pravijo jezeru Chiemsee zaradi njegove velikosti. Marsikdaj sem ga ob~udoval, ko smo drveli po avtocesti Salzburg-München, a nikoli ni bilo ~asa za turizem. Tokrat smo se tam v miru ustavili, se vkrcali na turisti~no ladjico in se odpeljali na otok Herrenchiemsee, kjer stoji eden izmed znamenitih gradov Ludvika II. Bavarskega. Ta bavarski kralj je znan po tem, da je bil velik Pogled na Neuschwanstein ljubitelj umetnosti. Ob~udoval in podpiral je skladatelja Wagnerja. Prirejal je predstave in si zami{ljal {tevilne zahtevne in drage scene za njegove opere, ki so jih ustvarjali najve~ji umetniki tedanjega ~asa. Njegova najve~ja strast pa so bile gradnje. Po vzoru gradov, ki jih je videl po drugih deèlah, je dal zgraditi tri. Na omenjenem otoku je kopija gradu francoskega son~nega kralja Ludvika XIV., ki je v Versaillesu. Po jezeru je priplul do majhnega pristana, kjer se je za~enjal razko{en park z vodometi, ki je vodil neposredno do vhoda v grad. Tudi v gradu je vse v francoskem slogu. Stra{ansko bogato je opremljen, predvsem pa tako na~i~kan, da obiskovalcu ostane v spominu samo {e to, kako je ki~ast. Drugi grad je Linderhof v bliìni znanega zimskega {portnega sredi{~a Garmisch- Partenkirchen. To je edini grad, ki je bil v celoti dokon~an. Po velikosti je najmanj{i. Notranjost je podobno ki~asta kot pri prvem, okrog njega pa so zares lepi in obse`ni parki. Tretji grad je najbolj znan. To je Neuschwanstein, ki ga je dal Ludvik postaviti v bliìni gradu Hohenschwangau, kjer je odra{~al, to je v bliìni mesta Füssen. Grad z POPOTOVANJA enkratno zunanjostjo resni~no naredi mo~an vtis. Njegov videz je navdihnil tudi Walta Disneyja, ko si je zamislil grad za risanko o Trnulj~ici. Notranjost gradu pa je ostala kar precej nedokon~ana. Leta 1886 so namre~ Bavarci v parlamentu sklenili, da imajo tega dovolj in da je Ludvik pre{el vse razumne meje. Zaradi svoje obsedenosti z gradnjami - na~rtoval je {e gradnjo ~etrtega gradu - se sploh ni ukvarjal z dràvni{kimi zadevami, dràvi pa je pridelal samo ogromno dolgov. Razglasili so ga za “opravilno nesposobnega”, podvomili o njegovem du{evnem zdravju in ga poklicali v München, kjer pa so ga na{li mrtvega v bli`njem jezeru. Okoli{~ine smrti so ostale nepojasnjene. Vse gradnje so bile takoj prekinjene, objekte pa so è v nekaj mesecih namenili turisti~nim ogledom. Tako se je uresni~ila tudi Ludvikova napoved. Prijatelju Wagnerju je namre~ prerokoval, da bodo njuna dela ìvela {e dolgo po tem, ko njiju ne bo ve~. Ker smo bili ~isto na jugu Bavarske, na meji med Nem~ijo in Avstrijo, smo mimogrede “sko~ili” {e na najvi{jo nem{ko goro, Zugspitze, ki je z 2964 metri sto metrov vi{ja od na{ega Triglava. Zakaj smo sko~ili? Zato, UTRIP - 16 OKTOBER 2007
POPOTOVANJA ker se skoraj do vrha lahko pripelje{ z gorsko èleznico in nato ~isto na vrh z gondolo. Lahko pa potuje{ tudi samo z gondolo, in to z nem{ke ali avstrijske strani. Vrh je v celoti pozidan s trgovinami, z restavracijami, razglednimi terasami in z veliko vremensko opazovalnico … Skratka, gre za lep primer, kako je mogo~e povsem neprimerno izkoristiti ~udovito naravno okolje. [e dobro, da pri nas projekt triglavskih ì~nic pred desetletji ni bil izveden. In kot planinec sem imel kar malo slabo vest, ko sem opazoval redke posameznike, ki so preznojeni pe{ prisopihali na cilj. Tretji dan potovanja smo zaklju~ili ob Bodenskem jezeru, ki je drugo najve~je evropsko jezero za @enevskim jezerom v [vici. Tudi kopali smo se, ~eprav je bila voda po prehodu hladne fronte pred tremi dnevi zelo sveà. Otroci so ugotavljali, da lahko po prihodu iz vode obujejo ~evlje, ki so tri {tevilke manj{i, kot jih imajo po navadi. êtrti dan smo pre~kali mejo in se ustavili pri mogo~nih slapovih reke Ren v bliìni {vicarskega Schaffhausna. Vodostaj je bil sicer srednje velik, vseeno pa je prek skalnega praga slapov drvelo 463 m 3 vode v sekundi. Posebna ladjica obiskovalce popelje tudi na skalo, ki gleda iz vode. Stati na njej, sredi razpenjenega vodovja, je res poseben ob~utek. Vreme se je za~elo po~asi slab{ati in v rahlem pr{enju smo se odpeljali do Liechtensteina, kjer smo ugotovili, da ni ~esa videti. Vaduz je poslovno mesto, kjer so {tevilne banke. Lep grad, ki kraljuje nad dolino, pa je last kne`je druìne, zato ni namenjen ogledom. Tako smo kmalu spet prepeljali mejo z Avstrijo, kjer smo nameravali preìveti {e en dan. Toda v Vorarlbergu je za~elo liti kot iz {kafa. Vremenska napoved za naslednji dan tudi ni bila bolj{a in odlo~itev je bila jasna. Pogled iz gondole proti jezeru Eibsee Razpenjeni Ren Kak{ne so ugotovitve z na{e poti? Imeli smo se zelo lepo, veliko smo videli in se sre~no vrnili domov po 1700 km poti. Ugotovili smo tudi, da je mogo~e na podeèlju v Nem~iji dobiti ustrezno preno~i{~e z zajtrkom za 20 evrov na osebo. Na kakem kme~kem turizmu je ta {tevilka {e malenkost ni`ja. ê niste preve~ zahtevni glede hrane in pija~e, lahko tudi pri tem dobro pridete skozi. Kar nekaj pa seveda nanesejo tudi vstopnine in ogledi. Ampak, ~e ste è tam, ne kaè drugega, kot to izkoristiti - in seveda pla~ati. Smo pa rekli, da bomo {e kdaj kam {li. Matija Strehar OKTOBER 2007 UTRIP - 17
Page 1 and 2: UTRIP Glasilo koncerna ETI, letnik:
Page 3 and 4: VELIKA VLAGANJA V PIE TK AVTOMATIZA
Page 5 and 6: TR@NE AKTIVNOSTI Glavno mesto [veds
Page 7 and 8: EKOLOGIJA Velika mesta pono~i osvet
Page 9 and 10: SKUP[ÎNA ETI 2007 Zasedala je 13.
Page 11 and 12: INOVACIJE V ZASAVJU PODELITEV PRIZN
Page 13 and 14: POMEN PREHRANE ZA NA[E ZDRAVJE hran
Page 15: ETI SPONZORIRA TUDI ... Rokometni k
Page 19 and 20: TEKMOVANJE EKIPE PRVE POMOÎ Ekipa
Page 21 and 22: URNIK REKREACIJE Mirko Drnov{ek OKT
Page 23: va{i podatki: NAGRADNA KRI@ANKA V n

Glasilo koncerna ETI, letnik: XXVII, oktober 2007, {tevilka: 3

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?