LETNO POROČILO 2011 - Hypo Alpe-Adria-Bank AG

34
Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.
Poslovno poročilo
Banka je 54 odstotkov celotnih sredstev za donacije namenila
za zagotavljanje boljših življenjskih pogojev socialno
ogroženih družin. Te donacije smo izpeljali preko organizacije
Zveza prijateljev mladine, s katero redno sodelujemo na
humanitarnem področju.
Podpiranje športa in športnih dejavnosti razumemo
kot svoj prispevek k bolj zdravemu in kakovostnemu načinu
življenja. S sponzorskimi sredstvi se tako vključujemo v
življenje tistih, ki predstavljajo našo državo v evropskem in
svetovnem prostoru. S tem izkazujemo podporo športnikom,
njihovi vztrajnosti, discipliniranosti, tekmovalnosti in želji po
doseganju ciljev. Banka je tako 36 odstotkov celotnih sredstev
za donacije namenila športnim dejavnostim. Prav tako smo
s sponzorskimi prispevki med drugimi podpirali slovensko
nogometno reprezentanco Slovenije, najhitrejšega Slovenca
Matica Osovnikarja, prireditev Pokal Vitranc ter lokalne
športne prireditve in druge športnice ter športnike. Temu smo
namenili 70 odstotkov sponzorskih sredstev.
Banka pa se z donatorskimi in sponzorskimi prispevki
intenzivno vključuje tudi v kulturno dogajanje v slovenskem
prostoru. Pomoč in podpora kulturnim prireditvam, festivalom
in predstavam postajata del našega rednega delovanja. Z
donacijami izkazujemo podporo kulturni dejavnosti kot eni
izmed najpomembnejših vej družbenega življenja. V kulturna
dogajanja vedno bolj vključujemo tudi svoje stranke,
kar v medsebojne odnose prinaša veliko dodano vrednost.
Kulturnim dejavnostim smo v letu 2011 namenili skoraj 10
odstotkov vseh donatorskih ter 19 odstotkov vseh sponzorskih
sredstev.
Prav tako pa podpiramo vse aktivnosti, ki pospešujejo
razvoj gospodarstva. Že več let redno sodelujemo s Celjskim
sejmom in podpiramo Mednarodni obrtni sejem. V letu 2011
smo za to prireditev namenili 7 % sponzorskih sredstev.
Letno poročilo 2011
Odgovornost do nadzornikov
Nadzor nad bančnim poslovanjem v skladu z Zakonom o bančništvu
izvaja Banka Slovenije v okviru pregledov na sedežu
nadzorovane banke in prek poročil, ki jih banka redno mesečno
pošilja. S tem je zagotovljen stalen nadzor nad bankami in
hranilnicami, kar zagotavlja varnost in stabilnost finančnega
sistema v Sloveniji.
Banka v okviru sodelovanja z nadzornimi institucijami
finančnega sistema in zunanjimi revizorji pridobiva primerna
zagotovila, da je poslovanje Banke v okviru pravnega reda Republike
Slovenije in v okviru splošnih norm, ki veljajo za urejene
in stabilne člane finančnega sistema. Sodelovanje s temi
ustanovami Banka gradi na poštenem in odkritem odnosu, ki
vodi h kooperativnemu iskanju rešitev, ki po mnenju neodvisnih
nadzornikov in svetovalcev, zagotavljajo dolgoročno
stabilnost njenega delovanja. V primeru bistvenih sprememb
v sistemih delovanja Banka predhodno pridobi pozitivna
zagotovila o načrtovanih rešitvah, ki jih namerava implementirati
v svoje okolje delovanja. Na ta način poskrbimo, da so
predvidene rešitve skladne z zakonodajo in da ne predstavljajo
pomembnejše grožnje za razvoj Banke. V okviru sodelovanja
si Banka prizadeva pridobiti neodvisna mnenja za vsa ključna
tveganja od vsaj enega neodvisnega organa. Spodnja tabela
prikazuje obseg stroškov za revizijske in svetovalne storitve, ki
jih je Banka najela v letih 2010 in 2011.
2011
v tisoč evrih
2010
Stroški revizije in svetovanja 2.936 217
Od skupnega zneska stroškov revizije in svetovanja je
znesek revizorja Ernst & Young za leto 2011 118 tisoč evrov
(za leto 2010 57 tisoč evrov) (glejte razkritje postavk izkaza
poslovnega izida, točka 8. A).
Največji delež predstavljenih stroškov so stroški svetovalnih
storitev, povezani z vzpostavitvijo različnih sistemov v
banki (npr. projekt SFE, Wind Down projekt, GTFR projekt).