letopis sazu 2010

moralna integriteta. To je, rekel bi, nevidno merilo, ki ga ni treba niti razglašati.
A prav je imeti pred očmi, da je enako pomembno kot znanstvena ali umetniška
odličnost. Nedotaknjene javne podobe ni lahko obdržati, v današnjem času ljudje
ne varčujejo z obdolžitvami, ki jih s posebnim veseljem povzemajo mediji javnega
obveščanja, čeprav so velikokrat nepreverjene, pogosto krivične. Med Slovenci
jih ni malo, ki uživajo v kamenjanju in se presenetljivo lahkotno odločajo za
vlogo prvega metalca. Nenapisano, modro vodilo pravi, da je v takih primerih
dobro počakati, da se zadeve razčistijo, prah poleže in dejstva pridejo na svetlo.
Če se s tem zamudi ena volilna perioda, to ni nesprejemljivo. Prosim, ne ugibajte.
Kar sem rekel, se ne nanaša na nobenega od kandidatov, evidentiranih za letošnje
volitve.
Akademijo mnogi vidijo kot moralno avtoriteto. Nekateri menijo, da je ena
redkih ustanov, ki je to podobo v javnosti ohranila. To pa je nedvomno ena najzahtevnejših
vlog v današnjem svetu in času, ko mnogi kar tekmujejo, kdo bo
komu prej vzel moralni ugled.
Prav zato pa SAZU večkrat razočara, ko se v javnosti ne oglasi takrat, ko bi se
po mnenju mnogih morala. Na to imamo svoj odgovor, da se ne moremo vtikati
v zadeve dnevne politike. Vendar je v javni razpravi vse več vprašanj, ki presegajo
okvire tega pojma. Akademija se ni oglasila pri sprejemanju družinskega zakona,
ni se opredelila ob pripravah na pokojninsko reformo, ni se odzvala na izziv, da
pove svoje mnenje o malem delu. Dileme niso majhne, pripravljavci zakonodaje
pa večkrat ne izbirajo rešitev, ki bi se zdele modre, daljnovidne, državljanom sprejemljive.
Kdaj je poseg v razpravo o vladnih ukrepih ali splošnih velikih vprašanjih
legitimen? Še najbolj takrat, ko Akademija lahko svetuje na podlagi spoznanj znanosti.
Seveda SAZU nima na vseh področjih dovolj vrhunske izvedenosti. Vsekakor
si lahko pomaga s svojimi ekspertnimi sveti, v katerih imamo zunanje sodelavce
in svetnike. Izkazali so se tudi svetovalci. To možnost bi lahko izkoristili
mnogo bolj, kot smo jo do sedaj. Zares, če se želimo s tehtnimi mnenji pogosteje
pojavljati v javnosti, imamo malo boljših možnosti, kot da se opremo na zunanje
sodelavce. Vrata za nova imenovanja so odprta, razredi so tu povsem samostojni,
upam, da bomo kmalu obogatili našo dejavnost tudi na ta način.
Kdaj naj Akademija stopi z mnenjem pred javnost? Umestna je zadržanost,
varčnost, inflacija takih nastopov bi našim mnenjem odvzela težo. Nadvse slabo
bi bilo priti na dan prezgodaj, s premalo premišljenimi izjavami, ki jim je mogoče
oporekati. Enako velja za zadeve, ki se še razvijajo, kjer novi podatki, ki utegnejo
spremeniti končno sliko, še prihajajo.
Treba je upoštevati, da imamo na razpolago vrsto različnih načinov, ki so
primerni za različne potrebe in priložnosti.
SAZU se v javnosti oglaša z izjavami posameznih članov, posameznih razredov,
predsedstva ali izvršilnega odbora. Poleg tega imamo tudi svete in odbore,
21