letopis sazu 2010

Med deseterico simpozijev in posvetov, ki jih je priredila Akademija v preteklem
letu ali pri njih vsaj aktivno sodelovala, naj spomnim vsaj na nekatere:
na simpozij ob 100-letnici rojstva Milana Vidmarja, znanstveni posvet ob 35.
obletnici podpisa Osimskega sporazuma, že omenjeni posvet o poučevanju matematike,
fizike in kemije v srednjih šolah, simpozij ob 10. obletnici smrti akad.
Aleksandra Bajta, simpozij v spomin Franceta Bezlaja, 4. Memorial Leva Milčinskega,
simpozij ob 90. obletnici rojstva akademika Emilijana Cevca, mednarodni
posvet Biološka znanost in družba – organizmi kot živi sistemi in Etika v znanosti
(na Dunaju).
Akademija je v tem letu založila oz. prispevala k stroškom objave 20 tehtnih
knjig. Kot vedno pa so mnoge knjige naših članov seveda izšle pri drugih domačih
in tujih založbah. Na Akademiji smo imeli tudi predstavitve 7 novih publikacij.
Vodstvo je opravilo obisk pri naših zamejcih v Benečiji, v Špetru Slovenov,
Reziji in Ukvah v Kanalski dolini. Naši novi prijatelji so nam ga vrnili. Rezultat je
načrtovanje sodelovanja pri nekaterih etnološko-jezikovnih projektih. Na povabilo
Slovencev v Kanadi sem se s predavanjem o etiki v medicini udeležil slavnostnega
srečanja Slovenskega kanadskega kongresa v Torontu ob njegovi 20-letnici.
SAZU se je tudi v preteklem letu zavzemala za ohranjanje slovenske kulturne
in naravne dediščine. Še naprej smo se potegovali za ohranitev arheoloških dragocenosti
pod Vodnikovim trgom, tako pri Nacionalnem svetu za kulturo kot pri
Državnem zboru. Nadaljujemo z zavzemanjem za ustanovitev regijskega parka na
ožjem območju Krasa, kjer nas skrbi divja industrializacija in množično poseljevanje
z neavtohtonim prebivalstvom. Podprli smo ohranitev naravnih in kulturnih
vrednot Goričkega. Zagovarjali smo zamisel o muzeju koliščarske naselbine
in situ Na Špici ob Botaničnem vrtu. SAZU je pri Vladi RS vložila protest zoper
njeno nerazumljivo in obžalovanja vredno odločitev, da ustavi in odpove že začeti
projekt gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, NUK 2. Uspeh teh
pobud je bil doslej pod pričakovanji, vendar smo z njimi izboljšali vsaj poučenost
javnosti o ogroženih vrednotah naše dediščine. Ocenjujemo, da je tudi ta vloga
Akademije dolgoročno pomembna, da je vredna truda.
Poleg že omenjenih medakademijskih stikov moram navesti še vzpostavitev
sodelovanja s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti v Beogradu. Predsednik
Nikola Hajdin in podpredsednik Stanovčić sta k nam prišla podpisat sporazum,
sam pa sem pred tem obiskal SANU, ker sem bil izredno prijazno sprejet. Imeli
smo pogovore o preteklem in možnem prihodnjem sodelovanju, predaval sem o
nalogah akademije v znanosti in družbi.
Na obisku smo imeli tudi predsednika Črnogorske akademije, profesorja
Momira Djurovića.
Spremljal sem predsednika Republike pri obisku Royal Society v Londonu,
ob izročitvi slovenskega darila, faksimilne izdaje Valvazorjeve Ikonoteke. Udeležil
sem se tudi slovesnosti ob 350-letnici Royal Society, najstarejše neprekinjeno
23