letopis sazu 2010

grafičnih mojstrov od 15. do 17. stoletja,« je odločitev razreda prebral akad. Marijan
Pavčnik .
»Gospod Ivan Martelanc se je ob rednem delu (še posebej ob delu na Ministrstvu
za zunanje zadeve) ukvarjal z različnimi oblikami krepitve podobe Republike Slovenije
v tujini in ohranjanja spomina na rojake, ki so se uveljavili po svetu. S to
dejavnostjo nadaljuje tudi po upokojitvi. Do sedaj je uresničil okrog 220 projektov,
pri katerih je bil pobudnik oz. soorganizator. Med te projekte sodijo, denimo,
razstave o panjskih končnicah (Dunaj, Zürich), o zgodovini denarništva na Slovenskem,
o več slovenskih likovnih umetnikih, kopica koncertov slovenskih glasbenikov
in postavitev spominskih obeležij zaslužnim Slovencem (npr. postavitev
spomenika slikarju in likovnemu pedagogu Antonu Ažbetu v Münchnu, postavitev
Plečnikovega bronastega reliefa na palači Zacherl na Dunaju in odkritje reliefa
akad. slikarja Janeza Lenassija v počastitev aleksandrink v Aleksandriji,« je zbor
seznanil akad. Marijan Pavčnik .
»Prof. dr. Fedja Košir je na Slovenskem osrednja osebnost za področje arhitekturne
teorije, zgodovine in kritike,« je imenovanje utemeljil podpredsednik Mušič.
»Od samega začetka spoštuje žlahtno tradicijo, ki se že več kot 2000 let vije od
Vitruvija do današnjih dni. Kot polnokrvni ustvarjalec se je arhitekt Košir že zelo
zgodaj uveljavil s številnimi priznanji in izvedbami, kot je npr. kompleks zimskega
kopališča v Tivoliju, hotela Park na Bledu in nova žalska cerkev. Na Žalah je izvedel
tudi imeniten spominski gaj talcev in pretresljiv kenotaf žrtvam dachavskih
procesov. Kritično posega tudi v današnje urbanistične odločitve in se pogumno,
odkrito pa tudi duhovito izpostavlja z jasnimi osebnimi stališči. Kot arhitekturni
zgodovinar se zaveda, da so posegi v prostor za spoznavanje duše časa primerni in
uporabni vsaj toliko kot likovna in literarna stvaritev. Širino njegove usposobljenosti
nakazuje tudi razpon problematike, ki jo predava na Fakulteti za arhitekturo:
industrijske zgradbe, načrtovanje naselij, idiomatika prostora, arhitekturna
analiza in kritika, razvoj urbanizma in arhitekturna teorija.«
Predsednik je svetovalcem SAZU ob podelitvi listin iskreno čestital in izrazil prepričanje,
da bo novo sodelovanje pomembno in dragoceno pri opravljanju zahtevnih
nalog Akademije.
K točki 2: Prisotni člani Akademije niso imeli pripomb k zapisniku seje volilne
skupščine.
SKLEP:
Zapisnik skupščine 21. maja 2009 je bil soglasno potrjen.
K točki 3: V nagovoru akademikinjam in akademikom, kolegicam in kolegom in
častnemu članu, akademiku Francetu Berniku, je predsednik dejal:
»Za nami je 71. leto naše Akademije, in po tradiciji je čas, da se na kratko spomnimo
dogodkov, ki so zaznamovali to leto njenega življenja in dela.
41