Inqaba ya basebenzi Number 2 April 1981 - DISA
Inqaba ya basebenzi Number 2 April 1981 - DISA
Inqaba ya basebenzi Number 2 April 1981 - DISA
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Tlhakanelang Afrika e e<br />
Borwa ea Bojammogo<br />
Tlhaselo > a bobaba le polao bosigo<br />
mo ANC kwa Maputo ke tlhaselo go<br />
hot the ba ba lwelang kgololesego mo<br />
Afrika e e Borwa. Polao e c<br />
tsamaelana le koketsego <strong>ya</strong> ditlhaselo<br />
Ua SADF mo Angola, gape le tllso<br />
j a bosole mo Namibia.<br />
Mine lefa gontse jaana, nonofo e<br />
<strong>ya</strong> dlkoloi Ua dithun<strong>ya</strong> le dlfofane<br />
tsa bo tlhootomo dllkgwa marabele<br />
ka diyunifomo, dltiro tse ke Ua<br />
setlhopha sa babusl ba ba Itirang ba<br />
ba sa boneng.<br />
Ka ntata <strong>ya</strong> go tshosiwa ke merafe<br />
ntlha Uotlhe, ka go bona main a<br />
maUubuUubu a kgololesego a ipopa<br />
mo loaplng, bakonateledi ba Afrika<br />
Bonva ba a thubega ka goltlhoboga.<br />
Go slrelelelsa Afrika Borwa bokonateledi,<br />
mmuio o o setseng o koafetse<br />
wa kgathololo o InaakanUe le<br />
ditiron<strong>ya</strong>na tsa botala mo lefaUheng-<br />
Ka dingwagangwaga setlhopha sa<br />
bakonateledi mo Afrika Borwa,<br />
itshireledltse ka puso <strong>ya</strong> bonokwane,<br />
se isere Afrika se Borwa yotlhe jaaka<br />
mpho <strong>ya</strong> Modimo.<br />
Ka patio e e setlhogo <strong>ya</strong> dikhumo,<br />
boradlkhumo ba Afrika Borwa (ba<br />
thusana le ba bophirima-moseja) ba<br />
namaleUe go fitlha kgakala jaaka<br />
Zambia* Malawi, Tanzania, le Zaire.<br />
Khumo <strong>ya</strong> boleo <strong>ya</strong> bo-Oppenheimer<br />
e amulwe gotswa dlatleng tsa merafe<br />
e e sa duelwcng sepe mo likologong.<br />
Ke metse e le kae e e sa Itseng<br />
Gauteng?<br />
Manila a badlri a dlrile Wltwatersrand<br />
bonnojwa kgwebo le madirelo.<br />
Mme mo tswelelopeleng e, mmuso<br />
wa kgatelelo wa Afrika Borwa o<br />
rllstlse khumanego le kgatelelo eseng<br />
fela mo bathung ba Afrika Borwa,<br />
eleng le mo bathung ba mafatshe a a<br />
mo tlkologong.<br />
Gone gontse jalo le ka nako <strong>ya</strong> fa<br />
boikgagapeledi le bokonateledl bogola<br />
mo lefaUheng ka bophara.<br />
Gompleno jaaka boikgagapeledi Jwa<br />
lefatshe bo le mo mathateng, seemo<br />
sa maduo se ka Uwelela fela mo<br />
Afrika Borwa ka go bolaisa balho<br />
Mala le malweUi. Mopaiamente wa<br />
Zambia o buile mo bogariflng gore<br />
kgaolo <strong>ya</strong> gagwe e boetse mo<br />
seemong sa nako Ua leflfl.<br />
Mo dingwageng tsa morago ga<br />
ntwa <strong>ya</strong> bobedi <strong>ya</strong> lefatshe, malteko<br />
a magolo a badlri le balemi a<br />
dlgile mebuso <strong>ya</strong> bokolone ka<br />
llhomagano mo mafatshing a Afrika<br />
e e borwa. Kwantle ga mo<br />
Mozambique le Angola, diphenyo<br />
tse ga dia kgaola kgatelelo <strong>ya</strong> seemo<br />
sa maduo.<br />
Gape moMozambique le Angola,<br />
boswa jwa seemo se se kwa tlase sa<br />
dltiro, kgatelelo <strong>ya</strong> khumo <strong>ya</strong> Afrika<br />
Borwa, le ditlhaselo tsa mmuso wa<br />
Afrika Borwa, ke dikgoreleUi Ue<br />
dikgolo tsa Uwelelopele.<br />
Fela phenyo <strong>ya</strong> boikgagapeledi jo<br />
bo mo Afrika Borwa ka boyone e ka<br />
kgaola dikgole tse di bofileng kgaolo<br />
e <strong>ya</strong> lefatshe, e bulelela batho ba<br />
Afrika e e Borwa tsela <strong>ya</strong> go Ipusa le<br />
go laola matshelo le phelelo <strong>ya</strong> bone.<br />
Kgobokanyo <strong>ya</strong> khumo ka Uwelelopele<br />
<strong>ya</strong> madirelo, setlhopha sa<br />
baikgaagapeledi mo Afrika Borwa<br />
ga sena epe tsela fa ese go aga nonofo<br />
e c tllleng go ba nyeletsa, badlri ba<br />
Afrika e e Borwa.<br />
Meepo, dipolasi, madirelo le<br />
maemelo a dlkepe e ntse ele dikole<br />
Ua tlhabanela kgololesego mo mafelong<br />
a, kgakalo kgatlhanong le<br />
bagaleledi e nosediUwe Jaaka raaikaelelo<br />
a bothata jwa Uhipl, mme<br />
ebile e Uweletse gotsena ditoropong<br />
le metsameng mo tlkologong.<br />
Mo lefatsheng lengwe le lengwe la<br />
Afrika c e Borwa maitiko a botshelo<br />
jobo botoka a tswelela go batla puso<br />
<strong>ya</strong> badlri. Mo phenyong <strong>ya</strong> maitiko a<br />
fela goteng karabo <strong>ya</strong> maiteko a<br />
batho kgatlhanong le kgethololo le<br />
kgatelelo <strong>ya</strong> sechaba, mabapl le<br />
dltuelo tsa lehuma le ditlhotlhwa Ue<br />
dl Uholetsegang Ua lefatshe, ditiro,<br />
magae, thuto le tsa botsogo; go Ha<br />
nna phelo <strong>ya</strong> go thubelwa metse,<br />
gothubetsa le dlpolao Ue dl dlrwang<br />
ke marabele a a hlrilweng a<br />
•<br />
setlhopha sa babusl.<br />
Kgatlhanong le "total strategy"<br />
tsa bo-base ba maburu, badiri ba<br />
Afrika e e borwa ba Uhwanetse go<br />
kopana ba nne le maikaelelo a le<br />
mangwefela. Re tshwanelse go thuba<br />
melelwane e re e ageUweng ke puso<br />
<strong>ya</strong> bokolone e e santseng e<br />
tshegediUwe ke bagateledl.<br />
Motheo wa go aga kopano e o mo<br />
matsokabeleng a dijoini, yone tsela e<br />
e dlrilweng ke mmaba a thotha<br />
babereki a ba tlodlsa melelwane<br />
goba dirisisa ka kgatelelo.<br />
Go kgothaleUa batho kopano<br />
jaanong ke tiro <strong>ya</strong> botlhokwa <strong>ya</strong><br />
baeteledipele ba mekghatiho <strong>ya</strong><br />
babereki le mekgatlho <strong>ya</strong> dlpolotiki<br />
mo Afrika e e Borwa yotlhe. Go<br />
diragatsa megopolo e, ke tiro <strong>ya</strong><br />
moithaupi mongwe le mongwe.<br />
Mo Afrika Borwa, baeteledipele le<br />
balwelakgoiolesego ba ANC le<br />
SACTU ba Uhwanetse go rwala tiro<br />
e kwa tlhogong. Ka nako Uollhe re<br />
Uhwanetse go godisa tlrisano le<br />
batlhabanela kgololoesego mo mafatsheng<br />
a mangwe.<br />
E ke yone Uela <strong>ya</strong> go fen<strong>ya</strong><br />
setlopha sa baikgagapeledl mo<br />
Afrika Borwa.<br />
Kgatlhanong le kgatelelo <strong>ya</strong><br />
bosole, <strong>ya</strong> madi le <strong>ya</strong> bopolotlki e<br />
dirwa ke setlhopan<strong>ya</strong>na sa babusi<br />
mo Afrika Borwa, re Iwela ditshwanclo<br />
Ua batho ba Afrika e e Borwa le<br />
maikaelelo a bosechaba. Kgatlhanong<br />
le ditogamaano tsa kgatelelo<br />
tsa go kgobokaganyeUa dichaba ka<br />
fa tlase ga serethe sa Afrika Borwa,<br />
re ka dira jaaka maikaelelo a rona go<br />
aga kopano <strong>ya</strong> mebuso <strong>ya</strong> babereki<br />
<strong>ya</strong> Afrika e e Borwa, re diragatsa<br />
dlthato tsa nnete Ua batho ba goba<br />
rona.<br />
Se seka aga motheo wa babereki<br />
ba Afrika yotlhe. Ka kopano le<br />
babereki ba lefatshe lotlhe, tsela <strong>ya</strong><br />
kago <strong>ya</strong> bojammogo e ka bulega.