vnxsf6

Adrijin potnikProf. dr. Igor Bartenjev, dr. med.Zdrave porjavelosti niBesedilo: Matjaž PotokarFotografije: osebni arhivAli današnja civilizacija malikuje mladost ali ji posveča preveč pozornosti ali se nam to samo zdi? Vprašanje bibilo vredno zastaviti mnogim, zdi pa se, da je lahko eden bolj poklicanih za odgovor tudi profesor dermatologije,dr. Igor Bartenjev. Koža odraža dogajanja v našem telesu. Pa ji lahko prihranimo staranje ali jo celo pomlajamo?Njegova maksima »zdrave porjavelosti ni« ne pusti nikogar mlačnega. To pa seveda ne pomeni, da ne smemona sonce, pravi. Ko se je profesorjev stari oče preselil iz carske Rusije v naše kraje, ni niti slutil, da bodo njegovipotomci postali pomembni zdravniki in profesorji. Na svoje ruske korenine gleda dr. Bartenjev s spoštovanjem, ane brez kritične distance. Ko je bil nekaj časa podpredsednik društva Slovenija Rusija, se je v jezikovni šoli svoježene, kjer so se učili tudi slovenski diplomati in gospodarstveniki, začel učiti rusko. Na to je še danes ponosen. Radse spomni tudi na številna priložnostna dela, s katerimi si je v času študija služil žepnino. Bil je prav malo manekenpa tudi član kabinskega osebja pri Adrii Airways. Na osemdeseta leta, ko se je »zastrupil« z letalstvom, ima šeposebej lepe spomine. Izvrstna družba in neposredna povezava z zunanjim svetom sta ga precej bolj zabavali kothoja po modnih brveh. Danes poleg prakse na svoji kliniki tudi poučuje na ljubljanski Medicinski fakulteti, naKatedri za dermatovenerologijo. Profesor Bartenjev je zanimiv človek. Njegovi odgovori na vprašanja o načinihpreseganja starosti so strokovni in zanimivi.Kako ste zašli v svet letalstva?Po četrtem letniku medicine sem se prijavil na razpis za kabinskoosebje. Opravil sem izpite in so me sprejeli. Moj oče je bil, zdravniškemupoklicu navkljub, varčen človek, zato sem si denar za »sproti« zaslužilsam. Takrat se z njim morda nisem najbolj strinjal, danes pa vidim,da sem se tako tudi marsičesa naučil. Že pred tem sem se preizkusil vmnogih zaposlitvah, a mi nobena ni tako segla v srce kot letalska. Bilo jeleta 1982. Zaradi omejitev v takratni Jugoslaviji mi je letenje omogočilostik s »svobodnim« svetom in nakup marsikatere dobrine, ki smo jov takratni državi pogrešali. Počutil sem se kot bančni direktor pa tudidružba je bila na letenju izvrstna. Če danes pogledam nazaj, lahkorečem, da je bilo to zelo srečno obdobje v mojem življenju. Še danessem vznemirjen ob vzletanju in pristajanju letal.Kako pa se je vaš dedek znašel v teh krajih?Ded Dimitrij Bartenjev je bil oficir v carski armadi in je po revolucijipribežal v te kraje. Bil je izgnanec, ki se ni mogel vrniti. Razumeli boste,da s Sovjetsko zvezo zato nismo bili nikoli na ti. Spomnim se, da jeigral violino, gledal hokej in zraven jokal. Takrat nisem razumel, zakaj,danes pa to globoko narodnostno čustvo razumem. Če grem v Rusijo,čutim svojo pripadnost deželi; za Ameriko recimo tega ne morem reči.V veliki deželi je narodna zavest visoka in dušo ti dejansko prežemaobčutje pripadnosti. Mislim, da nam Slovencem tega čustva manjka.Ko sem pozneje kot podpredsednik Društva prijateljstva SlovenijaRusija prihajal v stik z veleposlaniki in konzuli, nikoli nisem občutilnikakršnega političnega pritiska ali zamere zaradi usode deda Dimitrija.Seveda pa je za taka čustva treba »priti« vsaj v srednja leta, ko zares26 | Adria Airways In-Flight Magazine