Tetratka 04-MAK - 07 - okno.mk

Nejzinoto veli~estvo:MICKA uàsotPATI[TATA I KRSTOPATITENA DEMOKRATIJATA4 TEMA

Nejzinoto veli~estvoMicka - Uàsot (vo „element” pred pismena)Vam vi e mnogu gajle za mene, a jas treba da ve u~am demokratija. Pa,i da znaev, nema{e da vi kaàm. A nastavnicite “i~ ne me varat”. Isega namesto da se podgotvuvam za pismena... Haos in Laos.Gospo|ice Micka! Kolku {to slu{nav, Vie imate „pismena” od poznavawena op{testvoto?Da, bre... A profesorkata e ìv dave`. Taa ìvee vo istorijata, kajnea s$ e biv{o... Te kako napravila Katarina Medi~i, te Cezar vodelvojski... Neka vodel i kozi, ne me interesira... Pa potoa Karpo{ tamuskokal od mostot. Taa da sretne piton vo pra{uma ima da go udavi sobla, bla. Si velam pitonot }e bara pitonski prava.E, pa ajde da se dogovorime. Vo ovoj razgovor Vie s$ }e nau~ite za utre{natapismena, bukvalno s$ {to treba za dvoj~e – najmalku.A ti da ne ima{ vol{ebno stap~e???Ne! Ti go ima{, ama ne znae{ za toa. Demokratijata ne e samo za „petka{i”,a u{te poto~no e deka demokratijata najmnogu ja razbiraat buntovnite,koi rabotite ne gi prifa}aat zdravo za gotovo tuku mislat so svoja glava.Ti navistina si doktor na nauki? Tie vaka ne zboruvaat, samo ne{to“se palat na golemina”, a nosovite treba da im gi simnuvaat sostingeri.OK! Imame dogovor.Demokratskoto ureduvawe na edna zemja se {titi isto kako {to sekojadruga dràva si go {titi USTAVNIOT POREDOK, i tuka nema ni{tonovo. Toa {titewe na ustavniot poredok e mnogu op{to kaàno i,ponatamu vo tekstot, nie toa }e go obrazloìme edno po edno.Ideologijata vrz koja se bazira edno op{testvo se {titi nanajrazli~ni na~ini, a najva`na e edukacijata na gra|anstvoto. Nekadepostoi „oficijalna dràvna ideologija”, koja ja predavaat specijalno{koluvani ideolozi. Takov be{e primerot so na{eto minatoureduvawe, kade {to postoeja profesori po marksizam. 444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 43

444Demokratijata nema „oficijalna dràvna ideologija” i nese {titi so {koluvani ideolozi, zatoa {to demokratijatase ìvee ovde i sega.Ima mnogu odgovori na ova pra{awe, no najto~no e toa dekademokratijata se odrùva so silata na svoite gra|ani.?Bildaattip~iwata,a?Pa, nekoi bildaat sigurno, no u{te ne e izmislenasprava za mozokot, a da ima{e edna za tebe, dobro }e tidojde{e.No, za da doznae{ kako edna demokratska dràva se odrùvavo ìvot, i kako IDEOLOGIJA i kako DR@AVEN SISTEM,mora da znae{ po ne{to za dràvite i osnovnite principina me|unarodnoto opkruùvawe.?E, sega znam deka si doktor... Ada te zapoznaam so mojataprofesorka... Moèbi }e bidetoa qubov na prv pogled... i }eimate mnogu deca “udavi”.Uàsno e toa {to go zboruva{, agledam ti odgovara i na prekarot. Ijas imam eden prijatel, koj se vikaKoqo – Mozokot... Da te zapoznaam jas sonego... Koga ne e mnogu pijan, moèbi }eimate „vadewe o~i na prv pogled”.OK! Slu{am.Edna dràva ne se razviva nezavisno od ona {tose slu~uva nadvor od nea. Naprotiv, sekoja dràvazavisi od svetskata politika i mestoto {to taa gozazema na mapata na svetot. Taa e samo mal del odgolemoto {arenilo na dràvi, narodi i kulturi, a godostignala svojot razvoj blagodarenie na opredelenaistorija, koja niz vekovite se slu~ila ili „pominala”na taa teritorija. Tokmu istoriskite pri~ini na ednadràva se glavnite pri~ini {to opredeluvaat kakva}e bide taa, kolku bogata, kolku golema, kolku mo}na...Toa se odrazuva i vrz na~inot na koj taa }e bideorganizirana. [to misli{, da ne be{e Vtorata svetskavojna i Tito dali nie }e imavme socijalizam?4 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

Zna~i, istorijatana edna zemja imestoto kade {tose nao|a se glavnifinti dali ednazemja }e imademokratija iliperewe mozoci odnekoi abdali!?Mnogu mudro, no tuka da gi stavi{ i opkru-ùvaweto na edna dràva i silata na nejzinitegra|ani da se izborat za „ne{to pove}e”. Zatoa nemadve isti dràvi na svetot, nitu spored svojatagolemina, nitu spored mestopolo`bata, nitu sporedmo}ta... Sekoja zemja ne e isto organizirana i sredenaodnatre. Kako }e se organizira zemjata e mnogu te{koda se predvidi, no sekoga{ koga se pra{uvaat gra-|anite, tie se opredeluvaat za demokratija. Soodvetnona ova, nekoi zemji imaat pove}e uspeh vo sproveduvawetona demokratijata, a drugi pomalku. Zatoaza nekoi zemji velime deka se podemokratski oddrugite. Sepak, postojat opredeleni pravila i tradicii,koi se isti za site i koi mora da gi ima sekojazemja za da moè voop{to da se kaè deka e demokratska.No, vo sekoj slu~aj, vrz sudbinata na edna zemja moèda vlijae i toa kakva vlast postoela, kakvi politi~ariimame i kolku silni poedinci }e se pojavat, koi moàtedna dràva da ja odvedat vo ovoj ili onoj pravec.?Ete, sam si kaà. Dosta so tie gluposti za politika, kakvi bilelu|eto... Najbitno e da se pojavat genijalci, koi dràvata }e janapravat “kul”, znae{, onie otka~eni tip~iwa, koi iako nosatkostumi sepak vo du{ata se rokeri.Moàt mnogu da vlijaat. No, treba da razbere{: tie tvoi„tip~iwa” postoele vo istorijata i gi ima vo sekoj period, noi tie „ne pa|aat od nebo”. I tie se deca na svojata sredina, {tozna~i deka istoriskoto iskustvo na celata dràva vlijae i vrz niv.Edna dràva go pameti svoeto minato i toa moè da bide pou~no zanejzinite gra|ani. Koga jas bev na tvoi godini, celiot moj klas jasaka{e istorijata, zatoa {to imavme za profesor ba{ takvo „tip~e”,koe znae{e da n$ nau~i na pointeresniot na~in. Sega, celiot mojbiv{ klas ja poznava istorijata.?No, i socijalizmot sigo odbraa lu|eto soglasawe po vojnata.Kako da ne! Na kutiite za glasawe nemalo nitueden ~len {to ne bil od Komunisti~kata partija.Ne ti se ~ini deka izborite bile 100% falsifikuvani?[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 45

?E, toa da! I jasne sum odTunguzija. No,kako toaprirodnitesvojstva nateritorijatavlijaat da imaili da nemademokratija?Pod tie „prirodni svojstva” se podrazbiraatgeografskite karakteristiki kako {to se: mestopolo`batana dràvata i kakvi sosedi ima, prirodnitebogatstva, klimata, goleminata na zemjata poìteli i po teritorija i sli~ni raboti.No, seto toa nema nikakva vrska so demokratijata.Ne moè da se dokaè deka ovie karakteristiki na kojbilo na~in vlijaat vrz toa da se ima ili nema demokratija.Edinstveno ne{to {to moè da vlijae, toa e mestopolo`batana zemjata, odnosno sosedite {to moàt davlijaat. No, ako sosedite nemaat demokratsko ureduvawe,toga{ ne moè da postoi vlijanie za demokratizacija naedna zemja. Mestopolo`bata, nejzinite sosedi, ureduvawata,ekonomskite karakteristiki i istoriite nazemjite se narekuvaat GEOPOLITI^KI KARAKTE-RISTIKI na edna zemja.?Znam, de! Akosi sosed nagolema i silnazemja, nemoè{ dare~e{ “ne,blagodaram -ne prifa}am”.Taka e i voìvotot. Nassite n$maltretiraedenpovtoruva~,koj e najsilenod site, iako etolku glupav{to moè darazgovarasamo so drvo.Nekoi nau~nici mislat deka odreden vid kulturapolesno sozdava demokratija od drug. Ova e nedokaànateorija i tie samo si go ve`bale umot. Ne e dokaànanikakva vrska me|u demokratijata i nekoja odredena kultura,vo minatoto i sega.Za da imame malku znaewe za toa kako se odrùva demokratijata,mora da imame barem najosnovni znaewa za toa kako se do{lodo nea.Vo stariot Rim vladeele imperatori, no postoele periodikoga toj bil republika, odnosno koga vladeel senatot.Senatorite govorele deka vladeat vo imeto na „gra|anite”,a tie se delele na kategorii gra|ani {to moèle daodlu~uvaat i na onie {to ne moèle. No, {to im vredelo kogatie vo su{tina bile robovladetelsko op{testvo. Moè{ isama da zaklu~i{ deka ona {to nekoga{ se podrazbiralopod poimot „demokratija” vo mnogu ne{ta se razlikuva oddene{nite sfa}awa za demokratijata.Vo minatoto, vo cela Evropa, no i vo svetot vladeele kralskisemejstva (blagorodnici), koi svoeto pravo da vladeat ne gocrpele od narodot tuku, navodno, od Boga. Toa go narekuvale„pravo na nasledstvo na prestolot”. Tie vladeele vo ime naBoga i velele „eden kral na neboto, eden kral vo dràvata”.6 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

?A kako toavladeele? Nemoèle da serastrgnat na stostrani. Ne edràvataafrikansko selo,pa vladej, atelefon iInternetnemale...Fakt!Tie vladeele so pomo{ na svoite rodnini i drugiblagorodnici. Dràvata ja delele na vojvodstva,despotii... ili ne znam ti u{te kako gi vikale, i nasvojot rodnina ili na drugite blagorodnici }e im dadeleda vladeat tamu, kako mali kral~iwa. Vo nekoi oblastise znaelo deka si vladee odredeno semejstvo so stoticigodini. Toa nivno pravo go crpele poradi „sopstvenostavrz zemjata” i od voljata na kralot. No, i tie svoiteogromni imoti (ponekoga{ pogolemi od dene{na celaMakedonija) gi delele na „feudi”, pomali imoti, koi gidavale na „poniski blagorodnici”, a ovie si pla}ale navladetelot na oblasta i si gi „cedele” kutrite selani.Selanite ìveele na zemjata na gospodarot i koga zemjatase prodavala, i tie „odele” so nea. Re~isi kako ropstvo,no so taa razlika {to selanite ne moèle da se kupuvaati prodavaat i sami upravuvale so dadenoto par~e zemja zaobrabotka, so toa {to ogromen del od prinosot morale damu go davaat na svojot „gospodar”, kako eden vid „zakup” zazemjata {to ja obrabotuvaat i na koja ìveat. Duri i nesmeele da odat od edno selo vo drugo bez da im javat nanasilnicite na gospodarite.?I nemalo nikojda se pobuniprotiv toa? Zartoga{ nemalopravdoqubivilu|e?A kako da se pobunat koga ne videle ni{to poarno.Za da posaka{ ne{to, prvo mora da vidi{ ne{topodobro. Tie mislele deka nivnata bedna polo`ba eod Bog, deka Toj taka odredil. Crkvata toa go poddrùvala.Na Istokot bilo isto: sve{tenite lica sekoga{ bile sovlasta ili i tie }e „pojdele pod noòt na silnikot”.No, rekovme deka vo istorijata imalo „tip~iwa” {to nebile aristokrati i nemale „sina krv”, no gledale podobro,zatoa {to od trgovija ili drug biznis srabotile pari, pane moèle da se pomirat so toa nekoj sinokrven {mokleda im kaùva {to da pravat, da im napla}a mostarini ipatarini i po svoja volja danoci, pa duri i da ima „pravona prva bra~na no}”.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 47

Molam? [to ti e sega toa? Da ne im “svetel” na mladoèncite naprvata bra~na no}?Ne! Mladoènecot „im svetel” na negovata nevesta i gospodarot.!E, navistina “im bil mozokot na rezerva”, koga ne zele edna lastegarkada mu ja skr{at glavata.I da se nabodat na kopjata na vojnicite od gospodarot, ili ìvi da gizapalat? Duri i zakonite toa im go dozvoluvale na gospodarite.!Eh, da ti se pluknam na takvite zakoni.Va`no e da znae{ deka tie prvi „tip~iwa” se pojavile vo dene{na Italijai toa isklu~ivo vo gradovite. Selanite toga{ slabo imale „tip~iwa”.?Da, kaj niv imalosamo visokokvalifikuvanikopa~ina kompiri!?I {to pravele tieza da ne gimaltretiraat ovie“manekenive”?@iva vistina.Tie poedinci bile gazdi na prvite manufakturi(ne{to kako nekoja mnogu primitivna fabrika),trgovci, kafeanxii i voop{to, bile nositeli na razvojotna tie prvi gradovi, so koi sepak vladeele blagorodnicite.No, namesto vo tie gradovi {to sami girazvivale da imaat nekakvi prava, pravata gi imale tiedrugi tip~iwa, so „aferim” od kralot. Normalno, toa naovie zbogateni poedinci ne im se dopa|alo i se organizirale.Tie prvi organizacii se narekuvale „populi”, anivniot voda~ go narekuvale „kapitano populi”.A ti {to misli{? Se organizirale da im baknatraka?Tie po~nale da im davaat otpor na blagorodnicite,no ponekoga{ imalo vistinski sudiri i mali vojni me|ugradskite vojski i ovie populive. Na krajot, uviduvaj}ideka kralot na blagorodnicite im pra}a pomo{ sekoj patkoga }e ima kriza, dvièweto populi se pritajuva, stanuva„tajna organizacija” i po~nuva da gi likvidira blagorodnicite.Toa bilo kako edna vojni~ka organizacija,no vo ilegala. 4448 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

444Zna~i, u{te toga{ imalo èlba da se vovede nekoj vid demokratskoureduvawe, kade {to lu|eto }e moàt sami da odlu~uvaat za svojatasudbina.Va`no e deka so toa populi gi teral kralevite da nosat novi zakoni,koi bile sekoga{ vo korist na bogatite trgovci i gazdi na manufakturi.Toa im odgovaralo i na lu|eto, koi za rabota vo manufakturitedobivale mnogu pogolema plata otkolku vo selata, kade {to ìveelekako stoka. Mnogu mladi i toga{ begale od „feudite” vo gradovite, kade{to imalo potreba od ~iraci. So vreme, kralevite bile prinudeni odgolemite narodni buntovi, koi sekoga{ bile predvodeni od ovienivni VODAÎ, da donesat ustavi, so koi morale da priznaat dekavladeat i vo ime na narodot, a ne samo vo ime na Boga.I navistina, se slu~uvalo po tie primorski gradovi da ima tolkubogati trgovci, bankari i manufakturxii koi{to sepak bile „gra|aniod vtor red” zatoa {to ne se blagorodnici. Imalo i takvi blagorodnici{to bile sosema osiroma{eni i rabotele za ovie prviKAPITALISTI. I zatoa imalo buntovi, nemiri, likvidacii, a kralotmoral da pravi novi zakonski otstapki... i taka s$ do Francuskatarevolucija.?Toga{ bilepobedenipopulite?Ne Micke, ajde razmisluvaj. Populite se vo Italija, arevolucijata e vo Francija, plus toa gi delat {estotinigodini vo vremeto.Francuskata revolucija e eden od najva`nite nastani voistorijata na demokratijata. Napoleon, koj bil voda~ narevolucijata, proglasil ramnopravnost za site gra|ani i govovel poimot „GRA\ANIN” vo negovata moderna/sovremenasmisla, sli~no na ona {to nie sega go podrazbirame pod toa.Toga{ za prv pat e proglaseno deka i gra|aninot moè davladee, a ne samo aristokratijata.? Ne Micke, ajde razmisluvaj. Populite se vo Italija, aJas za Napoleonmislev godini vo vremeto.revolucijata e vo Francija, plus toa gi delat {estotinideka e kowak, Francuskata revolucija e eden od najva`nite nastani voa toj bil istorijata na demokratijata. Napoleon, koj bil voda~ na“tip”. revolucijata, proglasil ramnopravnost za site gra|ani i govovel poimot „GRA\ANIN” vo negovata moderna/sovremenasmisla, sli~no na ona {to nie sega go podrazbirame pod toa.Toga{ za prv pat e proglaseno deka i gra|aninot moè davladee, a ne samo aristokratijata.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 49

Pa... pove}e “tip~e” otkolku “tip”. Bil visok “metar iìlet”.??Misli{ kolku tebe?Malku ponizok, re~isi kolku tebe.Aj sega ostavi kavgi. A kako mu teknalo na Napoleon takvarabota? Ne moè da ti tekne ne{to “od mirno sedewe”.E, toa e vistinskoto pra{awe.Vo vremeto na Napoleon ve}e postojat golemi imiwa,koi pi{uvaat na poleto na filozofijata, naukata, serazvivaat dosta nauki i najva`no od s$: ve}e postoi bogataklasa kapitalisti, bankari, trgovci, brodosopstvenici idrugi pripadnici na KAPITALISTI^KATA KLASA, koi senositeli na site progresivni idei. Zna~i, Napoleon ne goizmislil seto toa, tuku ednostavno vo dràvata se sozdaldovolen broj obrazovani lu|e, koi sonuvale za promeni nasistemot na kralsko vladeewe i po~etok na novo op{testvo,kade {to lu|eto }e imaat pove}e sloboda. Toa se narekuva „duhna vremeto” i toa ti e isto kako da stoi{ na sonce: sakala –ne sakala }e te ogree. Taka i Napoleon i mnogu drugi giogrealo sonceto od knigite na „prerodbenicite” i „prosvetitelite”.?!Tie da ne bile vraboteni vo elektrodistribucija?Ne, bile vraboteni vo tvojata glava za sobirawe mozok inemale voop{to rabota.OK, izvini, interesno e - prodolì.Toa se najnaprednite misliteli vo toa vreme, prvo ednite,pa drugite. Inaku, pred toa periodot se narekuva „mra~en”,zatoa {to edinstveno crkvata i blagorodnicite àrele ipalele, a narodot bil tretiran kako stoka. Duri i voliteraturata i vo umetnosta se pi{uvalo samo za qubovtakon boga, verata, vernosta, ~esnosta... Toga{nata umetnostbila isto taka mra~na, kako {to bile mra~ni i site tievekovi ispolneti so vojni, stradawa i strav „da ne bidetezapaleni kako ve{terka”.10 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

?Zna~i, od tamupoteknuva ona“lov nave{terki”?Da, no za toa podocna.Zna~i, demokratijata ne padnala od nebo, tuku nealu|eto so vekovi ja posakuvale, no za da se pojavi,taa bara dovolno educirani umovi vo edna zemja i povolnaklima, no ne klima od sonceto, tuku OP[TESTVENAKLIMA. Ako gi nema, taa moè da si po~eka u{te ednostotina godini. Nejze toa ne & e problem.?E, ova sopoliti~kataklimatreba dami goobjasni{.Politi~kata klima e isto kako ona {to go narekovme „duhna vremeto”, a starite rekle deka „vremeto slama prodava”.Politi~ka klima zna~i da ima dovolen broj IDEOLOZI NASLOBODATA, odnosno misliteli {to ja prou~uvaat i za neapi{uvaat za lu|eto da se obrazuvaat; dovolno lu|e nezadovolnii nezavedeni od praznite zborovi na diktatorite i religijata,dovolno hrabri da se osmelat da ja zemat sudbinata vo svoi race;dovolno oslabeno kralstvo za da ne mora da se borat somotiviranata vojska na carot, {to zna~i deka i vo tie vojnici,koi treba da ja gu{at slobodata, da ima vlezeno od toj „duh navremeto”, od taa SLOBODARSKA IDEOLOGIJA.I normalno, potrebni se silni voda~i - (vo prvo vreme)kapitalisti, koi }e dadat pari za oru`je i znaewe za demokratijata,za taa da ne se pretvori vo „Slezi Kurto da se ka~iMurto”.Zna~i, vo toa vreme demokratijata morala da se izvojuva odblagorodnicite, zatoa {to ne moè da ima kakva biloramnopravnost ako toa ne e napi{ano vo zakonite.Sega ja sfativ celata finta.Ako nema kral za da se kolnedeka Gospod mu ja dal vlastana negovoto semejstvo, mora dase bira koj }e vladee. A kakoda se bira - so izbori? Azo{to onaa “udavon” ne nikaà vaka??Potoa demokratijata seprobivala niz istorijata,~as slabeela, ~as jaknela,poprimala razli~ni formi, pa durise sozdadeni i takvi zemji vo koivladee kral/kralica, no preku izbranipretstavnici na gra|anite.Vo nekoi zemji, taa e napolno ubienaod diktatori, no seto toa bilo xabe.Vo svetot demokratijata stanuvasvetski proces.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 411

?Bezlutewe,no kaìmi zo{tomorav dago znamseto ova?Demokratijata e slobodarska i saka da vklu~i {topove}e lu|e, taa ne gu{i tuku dozvoluva... No, nemoj dapomisli{ deka e naivna. Zatoa i ti go kaùvam setoova, za da znae{ kakvi mo`nosti postojat bez demokratija.Demokratijata e pretpazliva zaradi nas samite. Taa dobronau~ila deka ~ovekovata èlba da vladee moè da bidenenasitna i neograni~ena. Mo}en ~ovek, ako nema moral i~uvstvo za drugite lu|e, moè da prezeme najnezakonitidejstva za da dojde na vlast, koristej}i gi demokratijata islatkite zborovi. I toga{ prvo {to }e mu pre~i e demokratijata.Ne e lesno navreme da go otkrie{ takviot avtokrat.Poradi toa se izu~uva toj istorijat na osloboduvaweto na~ovekot od mnogute vidovi robuvawa i odot od totalitarniteop{testva kon sega{nite. Ako ~ovek znae {to moè da seslu~i, toga{ nema da dozvoli toa da se slu~i, toj }e se boriprotiv „ubivaweto” na demokratijata. Ako ~ovek znae kolkuìvoti se izgubeni na barikadite na gra|anite protivcarskite vojski, vo bespolezni vojni samo zaradi zabava navladetelite ili zaradi pogolema teritorija, kolku ìvotise staveni pod nozete na diktatorite i srebroqubcite, toga{nema da dozvoli toa da se slu~i povtorno. Istorijata samoopomenuva!?Zna~i, vaka! Tiodokolu saka{eda mi kaè{dekademokratijata,me|u drugoto,moè da seodrùva i prekuu~ewe naistorijata?Mnogu mudro. So ova ima{ dvoj~e – sigurno. A nitutroj~e ne e za frlawe. Da dozirame za troj~e? No,ne me sfa}aj pogre{no. Ne e samo istorijata taa{to ni pomaga da sfatime zo{to mora da ja ~uvamedemokratijata i da ja unapreduvame.Sekoe obrazovanie ni pomaga da gi sfatime vrednostitena slobodata na ~ovekot. Taka, ~itaj}i giromanite na klasicite, nie u~ime za ~ovekoviotkarakter i duh, ja razvivame sposobnosta za izrazuvawei za oratorstvo, {to }e ni pomogne na{ite misli i ideida gi iskaème najdobro. Toa e osnovniot jazik nademokratijata: mudri, naso~eni misli, koi }e im gikaème na sogovornicite za da gi pretstavime svoiteidei. Toa pomaga pri napreduvawe vo karierata ili vopolitikata. Najgolemiot broj idei vo tie literaturnidela se slobodarski. 44412 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

444Duri i da ima sudir, so dobra ideja i dobar govor moè{ da goublaì{ sudirot. Poradi toa velime deka demokratijata„pregovara so site”.Isto taka, mora da postojat odredeni vrednosti vo politikata isekojdnevnoto ìveewe, koi }e go potpomagaat miroqubiviotnatprevar na idei i politi~ki na~ini na dejstvuvawe.Vrednostite se mnogu bitna rabota. Eve ti, na primer ,gi ceni{„tip~iwata” {to se borele protiv blagorodnicite, za pravata nagra|anite. Toa e, vo su{tina, slobodarska ideja. Toa e vrednost.Nekoi vrednosti se samo tvoi – li~ni, i drugite ne mora da gisakaat i po~ituvaat, no nekoi drugi vrednosti se prifateni odceloto op{testvo kako vrednosti na demokratijata. Nekoi OP[TIVREDNOSTI se tolku bitni i prifateni {to se zapi{ani kakoPRINCIPI. Toa se...USTAVNI PRINCIPI! Jes!Toa e vrvniot zakon za edna dràva i nema dràva bezustav.Potoa, toa e pravoto, odnosno odlu~uvaweto nazakonski na~in, a ne kako {to }e im tekne na lu|eto.?No, zo{topravo?Zar ne epodobroda imaPRAVDA?Ako vo ovaa dràva se vovede pravda, a ne pravo, jasvedna{ se selam vo stranstvo. Koe pravo? Tvoeto? Moeto?Nema dvajca lu|e na koi isto im se ~ini. Sekoj ima svoegledawe na rabotite. Demokratijata najmnogu se brani prekuvladeeweto na pravoto i pravnite sredstva. Istorijata n$u~i (gleda{, kakva e taa, kako nekoj magacin – ima primer zas$) deka „pravoto” se koristi kako {to }e mu tekne navladetelot. Hitler se povikuval na „prirodnoto pravo” naarievcite (Germancite) na ìvoten prostor. I posle ja osvoilcela Evropa i bile predizvikani takvi naru{uvawa... Znae{i sama, do tolku si u~ela... „Pravdata”, a ne pridrùvawetokon zakonite e sigurna smrt za demokratijata.Eve i nekoi drugi principi, koi ne mora da bidatzapi{ani i pretvoreni vo zakon, no na niv mora da sepridrùvame.4 Po~ituvawe na razli~nite mislewa, a toa osobenovaì za politikata. Toa se narekuva PLURALI-ZAM NA MISLEWA.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 413

?A kako }e znaeme{to e to~no, a {tone?To~no? Za ona {to e to~no odlu~uva mnozinstvotogra|ani. Kade {to ima pove}e mislewa, mnozinstvoto}e odlu~i. No, toa ne e sekoga{ taka. Naprimer, za nekoi razmisluvawa e bitno stru~notomislewe.?Pa, se razbira, nema belkiministerot da mi popravazabi, ili poàrnikarot dami izdava katastarskidokument.Tokmu toa.Ni vo fabrika ne moàt da odlu~uvaatrabotnicite ako ne se sopstvenici nafabrikata. Duri i da ima samo eden gazda, ailjada vraboteni, }e odlu~i gazdata.No, kako moè edengazda ili gazdaricada odlu~uva vo imena iljadarabotnici? Ne ti etoa nepravedno??Pak ti so pravdite. Treba pravo, a ne pravda.Zakonot veli deka za vodeweto na firmiteodlu~uva direktorot, a direktorot go slu{agazdata, ili }e dobie „{ut karta”. Pravoto naprivatna sopstvenost e pojako od pravoto nasopstveno mislewe vo vrska so tu| imot, i toa epoentata.Mene pakmi se ~ininepravedno,pa neka e iiljada patisopstvenostna gazdata.?Toa e tvoe pravo na mislewe. Moe e da ti napomenam. Do1990 godina, vo vreme na socijalizmot ima{e „op{testvenasopstvenost”, a u{te pred toa se narekuva{e„dràvna sopstvenost”. No, da znae{! Dràvata ili „op{testvoto”se lo{i stopanstvenici i edinstveno {to moàt danapravat e da ja propadnat fabrikata ili da ja ograbat, pasite rabotnici da ostanat bez rabota, a gazdata bez imot, zakoj sigurno se ma~el cel ìvot. Fabrika bez gazda, ili gazdi,toa e kako selski velosiped – i ednoto i drugoto go javaatsite dodeka ne go uni{tat.Rabotnicite imaat sopstveni prava {to se garantirani so zakoni, imaatSINDIKAT preku koj ostvaruvaat prava, no site tie prava nema da obezbedattie da upravuvaat so tu| imot. Edno od osnovnite na~ela vo ustavot ePRAVOTO NA PRIVATNA SOPSTVENOST.Taka se brani demokratijata: {titej}i gi site prava na gra|aninot, a osobenopravoto na privatna sopstvenost, zatoa {to tu|oto e mnogu poslatko kogane e zaraboteno i site sakaat po malku od nego. Rekovme, demokratijata ne enaivna. Si pro~itala li deka po Vtorata svetska vojna bea konfiskuvaniku}ite od bogata{ite? Znae{ li koj se vseli vo niv, otkako gi izbrkaadotoga{nite gazdi?14 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

?No, kade etukapravdata?Pak so pravda. Eve vaka. Nie ne se ra|ame isti me|u sebe.Eden ima sposobnosti za sport, drug za bubawe, tret zatrgovija, nekoj se ra|a brz, a nekoj baven. Sekoj si gikoristi svoite sposobnosti. Na primer, jas imam prijatelka{to mnogu dobro izgleda. Taa stana manekenka i zarabotuvaogromni pari od toa. Zo{to ti da ne moè{ da bide{ manekenka?Kade e tuka taa tvoja pravda? Ili postojat lu|e sofotografsko pametewe. Dodeka jas deset pati ja ~itamskriptata, nekoj so edno pro~ituvawe zema desetki. A tuka? Kadee tuka pravdata? Ili posledniot primer. Jas rabotam dvanaeset~asa na den i odvaj „spojuvam kraj so kraj”, a mojot prijatel seoèni so edna prebogata devojka i ne mora voop{to da raboti.Pravda?Demokratijata ne nudi pravda. Taa samo nudi ednakvi {ansi zauspeh na site i dolgo „plivawe” kon sopstvenata cel.Va`na rabota e i ednakvosta na gra|anite vo politikata i toazna~i: eden ~ovek - eden glas na izborite. Toa e eden princip{to gra|anite go prepoznavaat kako demokratski i se podgotvenida go branat. Dali vide kako gra|anite reagiraat kogase slu~uvaa izborni neregularnosti? Toa e voedno i odbranana demokratijata.Drugi ne{ta poradi koi gra|anite ja smetaat demokratijata zaureduvawe, koe e po~ove~ko i pofer od drugite:4 Ekonomska razvienost na demokratskite op{testva. Toj faktmoè da se vidi i na terenot. Visokiot standard vorazvienite demokratii se dolì na slobodniot pazar, nakoj postoi slobodna konkurencija, pa taka samo najdobrite„ostanuvaat vo igra”. Toa zna~i deka koga najdobrite odnajdobrite go vodat stopanstvoto, toa ne moè da bide lo{o.Konkurencijata zna~i i podobar proizvod, i poniski ceni,i podobri uslugi za gra|anite. No isto taka, toa zna~i ipove}e pari vo dràvnata kasa od danocite. Toa e sledno.4 Pogolemiot dràven buxet proizleguva od silnite stopanstva,no i od brzinata na obrtot na parite. Na primer,so isti pari na eden sloboden pazar }e se napravat deseticizdelki za edna godina. Toa zna~i mnogu profit i mnogu danokvo dràvnata kasa, podobra socijalna za{tita, podobrakomunalna oprema, podobri pati{ta. Dali sega sfati deka„pogolemata podvi`nost” nosi pogolema korist? 444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 415

4444 Pazarot vo razvienite zemji e mo{ne zainteresiran zainovacii. Istraùvawata se mo{ne skapa rabota i mo`ni sesamo ako ima golem buxet i raspoloènie kaj tie {to nosatodluki. Vo demokratskite zemji ima tradicija na oddeluvawegolemi pari za naukata. Taka, pazarot dobiva golem brojinovacii {to „pravat pari” i go jaknat stopanstvoto. Isto kako{to dràvata gi finansira istraùvawata, taka i golemiteprivatni firmi – korporacii finansiraat istraùvawe. Tietoa go narekuvaat „finansirawe na razvojot”. Misli{ dekaxabe go narekle toa taka?4 Dobroto pazarno stopanstvo vo demokratskite zemji nudi u{testotici pogodnosti (dostapni i evtini krediti, odli~nainfrastruktura, dobra zdravstvena i socijalna za{tita, silnosindikalno organizirawe, golem izbor na profesii...) i golembroj stru~waci mislat deka demokratijata e najprivle~endràven sistem tokmu poradi toa. Toa zna~i deka demokratijatae silno poddràna od dobroto stopanstvo. Isto taka, i dobrotostopanstvo e poddràno od demokratijata.Postojat i nekoi raboti {to ne se povrzani so slobodniot pazari niv }e gi nabroime nakuso.4 Golema horizontalna i vertikalna podvi`nost na naselenieto.Toa zna~i deka ako ~ovek raboti i se trudi, moè da napreduvavo slu`bata i so toa mnogu da gi zgolemi svoite prihodi. Toa e„vertikalna podvi`nost” (napreduvawe od dolu – kon gore). Vorazvienite zemji, koga ~ovek }e se zbogati, toj naj~esto sepreseluva vo podobro maalo (kvart), i toa e „horizontalnapodvi`nost”. Trkata po podobro rabotno mesto, istraùvawetona pazarot i samiot biznis gi pravat lu|eto popodvi`ni, {tose odnesuva do menuvaweto na mestoto na ìveewe i menuvawetona socijalnata sredina. Za nekogo kaj nas toa ne e bitno,no vo razvienite zemji toa e ostvaruvawe na del od soni{tatana lu|eto i zatoa - sni{tata ne se za potcenuvawe.4 Mnogu va`na rabota za edna demokratija:pozitivna selekcija na kadri. Toae vo vrska so konkurencijata, koja nemora da bide samo na pazarot.16 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

!Znam, toa e naj~esta pri~ina za raspravii... Te ovoj go postavileporadi poslu{nosta, te onaa ja postavile poradi maòt, te stanaldirektor a ne go biduva... Samo za toa se zboruva kaj nas. Mene mi esma~eno od toa. Zar e mo`no nitu eden funkcioner da ne vredi petpari... Mislam... taka zboruvaat.Toa e ogromen problem, koj ima pove}e strani.Od edna strana, navistina ima mnogu primeri koga lu|e sepostavuvani vo dràvnite organi, vo golemite firmi i javnipretprijatija bez da imaat sposobnost i ~esnost da upravuvaat. Kogasi stava{ rodnini na vlast, toa se narekuva NEPOTIZAM, koga sistava{ partiski lu|e, toa se narekuva PARTIZACIJA na dràvata, akoga na rakovodni mesta doa|aat lu|e postaveni da kradat toa senarekuva kriminal ili KORUPCIJA. Ete poradi toa se namaluvapodgotvenosta na gra|anite da ja branat demokratijata i gubat verbavo nea. Ova se narekuva „negativna selekcija” vo izborot na kadri.Toa zna~i deka politi~kite partii, poradi sebi~nite interesi napoedinci, na rakovodni mesta postavuvaat lu|e {to ne se najdobarizbor. Tie duri moàt da bidat ~esni i posveteni na rabotata, noednostavno Gospod ne im daril sposobnost za vodstvo. Na pravilnotoi korisno nosewe odluki mora da mu prethodi PLANIRAWE, a toamoàt da go napravat samo mnogu nadareni i u~eni lu|e. No, i samotoostvaruvawe na ona {to e planirano e isto taka te{ka rabota, zatoa{to i toa mora da se isplanira. Zna~i, se planira i potoa se planirakako toa da se sprovede, da zaìvee i da ~ini najmalku pari. Potoaisplaniranoto se sproveduva vo delo i toa se narekuva IMPLE-MENTACIJA. Za edna dràva, planiraweto e daleku najbitnatarabota.Na primer, i ti moè{ da isplanira{ kade i kako da se izgradi pat,no toj }e ~ini tolku skapo {to poevtino ti e na lu|eto da im kupi{helikopteri, pa da ne e potreben takov pat.Jas moàm da tiisplanira<strong>mk</strong>ade da imakafule, koipija~ki da sesluàt tamu ikoj da bidedisk-xokej.Garantirampari kako pleva.!êkaj prvo da zavr{am so prethodnoto.Mnogu misliteli kaùvaat deka pozitivnata selekcija,ili izborot na vistinskite lu|e za vistinskiterakovodni mesta, e podobra vo demokratijata. Naprimer, pri izborite. Prvo go poznava{ kandidatot,ili go poznavaat lu|eto okolu tebe. A i da ne go znae{,slobodnite mediumi }e najdat vistinski informaciiza kandidatot. Taka dobiva{ pravo na argumentiranizbor. 444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 417

444A sega za ona {to go re~e za kafuleto: moèbi tvojata darba e dabide{ menaxer ili gazdarica na kafule. Koj znae? No, i toa daznae{, ako si {koluvana, {ansite ti se pogolemi. Nemoj da sezadovoluva{ so toa, tuku sonuvaj i raboti na svojot son. Soni{tata,ako raboti{ na niv, moàt da bidat planovi.Rim ne e izgraden preku no}, no prvin e sonuvan pa e izgraden!? Vidi Micke, ti izgleda ne me sledi{ dobro! Za silnotoI sega {to gra|ansko op{testvo (zdruènija na gra|anite) ve}e seda pravime govore{e vo drugata tetratka i nema da povtoruvame. Samo }eako sakame kaème deka toa ne e mo`no bez demokratija. Slobodata nada ìveeme zdruùvawe na lu|eto e pridobivka, koja lu|eto }e ja branat ivo silno odrùvaat.gra|ansko Rekovme deka natprevar ne mora da ima samo na pazarot i voop{testvo, politikata. Sekoj natprevar e dobar za op{testvoto. Ako nemada ne re~am natprevar, nema nitu napredok. Sepak treba da se bidekoi mu se vnimatelen natprevarot da ne premine vo konflikt. Natprevarotvo demokratijata moè da se odnesuva i na grupi lu|e, asvojstvata imodnite ne samo na poedine~no nivo. Ti moè{ preku grupite na koidetali po im pripa|a{ podobro da se istakne{ i samorealizira{. Bezkoi go demokratija, odredeni grupi ne bi imale pravo da se natprevaruvaatso drugite – pomnogubrojnite. Toa n$ doveduva doprepoznavame?op{testvena raznovidnost i bogatstvo na kulturi, religii,posebni grupi... Toa moè da bide prednost na edna demokratskadràva, koja treba da se neguva.Golem broj avtori mislat deka vo demokratijata doverbata eporasprostraneta – ja ima pove}e, a isto e i so ednakvosta me|ulu|eto. Moèbi toa se dolì na dobriot praven sistem idelovnite na~ini na rabota, koi tamu se neguvaat. Znae{ i samadeka bez doverba nema sorabotka, a bez sorabotka nema dobarbiznis, kultura i sli~ni ne{ta.I na krajot, mislam deka ova tebe mnogu }e ti se dopadne. Vorazvienite demokratii ima mnogubrojna i dobro platenaSREDNA KLASA. Vo edno op{testvo ne e dobro lu|eto da sepodelat na dve golemi grupi: na premnogu bogati i na premnogusiroma{ni. Toa sozdava golemi problemi i netrpelivosti. Toae ovozmoèno od pazarot i od dobrata socijalna politika. Vodemokratskite zemji srednata klasa e vode~ki socijalen sloj.Se misli deka taa klasa e najprivrzana kon demokratijata.18 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

?Pa, dali e s$ Daleku od idealno! Idealno op{testvo ne postoi, a i datolku postoi toa ne moè da gi zadovoli site barawa na sekogo.idealno? Taka, ima karakteristiki na op{testvoto {to ja onevozmoùvaatili go ko~at razvojot na demokratijata. Taa ne eNemoj segada mi re~e{ stati~na i se razviva, a op{to gledano – odi kon podobro,deka site ako za podobro se smeta dobroto na gra|anite, a ne na nekoilu|e sakaat eliti.da ja Ima periodi i situacii {to gi onevozmoùvaat me|usebnataodrùvaat doverba na gra|anite i miroqubiviot dijalog. Toa ja slabeedemokratijata. verbata vo demokratijata. Takvi se:Zo{to kaj 4 otsustvoto na zaedni~ki politi~ki ili ustavni vrednosti.Toa doveduva do konflikti i do èlbi za odvoennas tolkumnogu ja ìvot na odredeni grupi. Demokratijata ima metodi ikritikuvame? na~ini za re{avawe na tie situacii, no dali politi~kiteDa se eliti sakaat da gi primenat tie re{enija?pojavat sega 4 nasekade vo svetot, pa i kaj nas postojat lu|e i grupi {tood nekade nemaat doverba vo politi~kite institucii i sprematie u~estvoto vo politikata. Toa naj~esto se dolì napopulite, }e primerite na zloupotreba na vlasta i poradi lo{otore~at zo{to re{avawe na problemite od strana na vlasta. Sepak, toase borevme? ne zna~i deka nie treba da se izolirame od na{etopoliti~ko pravo da dejstvuvame vrz taa vlast za da sepodobri. Za toa postojat na~ini i dosega e uvideno dekakoga gra|anite poveduvaat organizirani akcii zamenuvawe na nekoja vladina odluka, vlasta se povlekuva.4 kaj odredeni grupi ili sloevi na gra|anstvoto ponekoga{se slu~uva roditelite da ne gi pu{taat decata da se{koluvaat. Isto taka, vo nekoi op{testva, iako sedemokratski, ponekoga{ se slu~uva da bide zabraneto{koluvaweto na decata na maj~in jazik. Na treti mestane sakaat da gi pu{tat ènskite deca da se {koluvaat. Avistinata e deka: nikoj nema pravo da zabrani lu|eto dase {koluvaat, nezavisno od verata, religijata, polot ilivrz koja bilo druga osnova. Ovie pojavi mo{ne negativnodejstvuvaat vrz svesta deka demokratijata treba da se ~uva,odrùva i unapreduva. Bez obrazovanie, toa ne e mo`no.Toa za rezultat go ima isklu~uvaweto na odredeni grupiili sloevi naselenie od site demokratski procesi, paduri i od glasawe pri izborite.No, ima i poopasni raboti {to ja demnat demokratijata, paduri i ti moè{ da gi vidi{ vo sekojdnevniot ìvot.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 419

?Misli{ naprofesorkata“udav”?Ne, mislam na drug „udav” za demokratijata, a toa eekonomskoto i socijalnoto raslojuvawe, koe doveduvado formirawe na malku bogati i mnogu siroma{nigra|ani. Silnata i izrazena podelba na siroma{ni ibogati sozdava problemi i netrpelivost. Demokratijatasekoga{ najuspe{no funkcionira so razviena i silnasredna klasa. Poradi toa, dol`nost na edna demokratskadràva se socijalnite zakoni, koi gi {titat pomalkusposobnite, pomalku probivnite, lu|eto {to ednostavnonemale sre}a, koi se osakateni, rodeni so telesna maana...a isto taka i onie {to ostanale bez rabota, imot i sl.?No, kaj nassocijalnatapomo{ etolku mala!Da, no pogledni kolkavi se platite na vrabotenite i kolkuima nevraboteni i penzioneri. A od druga strana, poglednikolku lu|e ima „na socijalna pomo{“, a rabotat druga rabotai zarabotuvaat dobro. Demokratijata gi poddrùva pravata nagra|anite, no i tie mora da sfatat deka so sekoja takvazloupotreba na dadenite prava, tie ja potkopuvaat dràvata. Jasli~no sum slu{nal nivni komentari, koga plukaat na s$ i se{to,a potoa odat na „tezgata” da go soberat prometot – golem kolkudesetmese~na socijalna pomo{. Na toj na~in tie }e postignat dase isprazni kasata za socijalna pomo{ i taa da se ukine za site.A dali Vie gospodine znaete dekamitoto vo Makedonija e kako“dobro utro”. Znaete li Vie {toveli obi~niot narod za lu|eto{to “go fatile mestoto” i sega“derat po stotina papaski naden” - od evropskite naturlih??Da, bezzakonieto i korupcijata sekrajot na sekoe demokratsko op-{testvo i tie mora da bidat spre-~eni, ili pobedeni. Dokolku lu|eto sepomirat so niv kako neizbe`nost, toa ekraj za demokratskoto vladeewe, zatoa{to nema da funkcionira najbitniotnejzin del – PRAVOTO.?A od kade da se trgne protiv toa, gospodine?Ne sum ve}e „batka”, po~na da mi persira{?20 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

?Lele, se zaboravivna moment.Izvini... ne...Mislam, {to ti etebe gajle?Toa e Micke, mo}ta na obrazovanieto.Takva e i demokratijata. Jas tebe ti go posvetivovoj polovina ~as, za da razmisli{ za sebe.Demokratijata isto taka se obra}a na poedinecot– gra|aninot. Nivniot dijalog e obostran, bezposrednici.A dali e toa siguren seks? ?Ne seks, tuku odnos... A siguren? Posiguren – zdravje.Demokratijata ne zavisi samo od op{testvenite sostojbi ivrednosti tuku mnogu zavisi i od stavovite i odnesuvawata napoedincite. Toa bi moèlo da zna~i deka prvo treba da pogledneme vosvojot dvor, a potoa i vo tu|ite.Eve, razmisli i sama. Zar ne si polna so nekoi stavovi {to samo tipravat neprijatnosti vo tvojot ìvot?No, ima i takvi naviki na golem del od naselenieto {to ne pridonesuvaatza razvojot na demokratijata, tuku ja gu{at i onevozmoùvaat.Takvi se nemaweto solidarnost, doverba, èlba zainicijativa, èlba za sorabotka... Toa zna~i deka gospodinot gra|aninnema GRA\ANSKI IDENTITET.Sekoj poedinec treba da se trudi da bide {to e mo`no pove}e angaìranvo gra|anskata sfera i da pridonesuva za op{toto dobro. Gra|aninottreba da bide vo tek so javnite pra{awa i da ima razumni o~ekuvawaod vlasta. Od druga strana, treba vlasta i da ja kontrolira. Taka ja {titii demokratijata.Dovolno e da napi{e{ samo edno pismo do nekoja institucija i da sepoàli{ na nivnata usluga, ili na {to bilo i ti si pridonel zapodobruvawe na taa institucija. Moèbi direktorot i ne znael dekataka stojat rabotite.Zamisli samo {to bi dobile koga site gra|ani bi bile sebi~ni izainteresirani samo za li~na korist, izolirani, ne se vklu~uvaat vojavniot ìvot, tuku samo „tra~arat” po frizerki i kroja~i?Gra|aninot ponekoga{ javno mora da kaè „ne”.?Pa, jas toapostojano gopravam. Za mene“ne” e vtoro ime.Toa e dobro, no tvoeto „ne” nikoj ne go razbiraseriozno, zatoa {to nikoga{ ne veli{ „da”.Ili, zamisli gi onie tip~iwa {to samo odatod javna sredba na javna sredba i samo plukaat na s$ ise{to, a vo svojot ìvot ne porabotile ni{to. Dalisaka{ da stane{ edna od niv? 444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 421

444Sepak, najva`ni se onie mislewa i postapki na politi~kitelideri i na javnite slu`benici. Odlukite na liderite vopoliti~kiot sistem, kako na primer, nivnite stavovi spremaupotrebata na mo}ta i avtoritetot, moàt da imaat zna~aen udel zatoa dali demokratijata }e bide uspe{na ili ne.A {to se pak tolku bitni?Neli re~e deka sekoemislewe e va`no i dekademokratijata se baziravrz poedinecot??Vidi ja ti nea! Trojkata ja preskokna i segagrabi...Politi~kite lideri imaat poseben vidodgovornost i vo niv se investiraniposebni mo}i. Znae{ li Micke, kolkavamo} ima eden lider ili premier??Da, vidovmesite. Koj da &“spi{ti” navladata, taamora daprifati.Mene mi se~ini dekaxabe ja~uvaatpolicijata,pa da impisne... Neli,re~e dekademokratijatase ~uva i sopolicija ivojska?A dali ima{e potreba vladata da gi pu{ti policajcite dagi tepaat rabotnicite? Neli rekovme deka so „pu{tawepolicija” i baba mi znae da vladee dodeka ne zavr{i kakoâu{esku. Toj mnogu znae{e da pu{ta policija i vojska, nosega e vo „ve~nite lovi{ta”.Liderite mora da znaat da ne ja zloupotrebuvaat mo}ta, anajdobar na~in za toa e da go po~ituvaat zakonot. Toj vaì iza niv.Isto taka, demokratijata se ~uva so nekoristewe na jazikotna sudirot i vojnata. Ima delovi od narodot {to sakaatda slu{aat bajki, koi zapo~nuvaat so „narode”, „sestri”,„bra}a”, „na{ata krv”, „na{ata zemja”, „da ìvee”, „smrt”... Tieprikazni nikoga{ ne zavr{uvaat sre}no nitu za gra|anitenitu za tie {to gi izgovaraat.Voop{to, toj na~in na „{upliv govor” i manipulacija sogra|anstvoto se narekuva DEMAGOGIJA i narodot izmisliledna ubava pogovorka za toa:„Miì Asan da ti baam”.Ima edna specijalna demago{ka taktika na nekoi neodgovornipoliti~ari za osvojuvawe na izbori, a senarekuva POPULIZAM. Toa vo prevod zna~i deka na narodot}e mu go zboruva{ ona {to toj saka da go slu{a. Prvo malkupodzapali go so istorija, so lagi, obvini go drugiot etnos,drugata religija, drugata partija, pa potoa...22 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 4

?Potoa pravise “cve}e zamirisawe” -“pa nie nebevme krivi,n$ nateraa,nemavmeizbor...”.Populizmot naj~esto e dobar pat do vojna i dourivawe na demokratijata. Toj se povikuva na omrazakon DRUGIOT.I posledno, liderot mora da ima golemi li~ni kvaliteti.@elbata za slava i publicitet ne smee da go natera dagi `rtvuva javnite interesi za smetka na sopstvenite.Toj mora da e i moralna li~nost.Onoj {to ne gi povrzal politikata i moralot, ne sfatilni{to nitu za ednoto, nitu za drugoto.Demokratijata e odr`liva sama od sebe samo koga tie dvene{ta edno so drugo }e bidat silno povrzani.Dali si zadovolna??Ma, pu{ti gotoa. Sakav dapra{am: {tostana so onie“populite”, tieis~eznale?Za àl, ne! Denes se narekuvaat samo poinaku: mafija.Toa ti pokaùva deka edna sila {to edna{ bila progresivnai napredna moè da stane pre~ka za ponatamo{niotrazvoj na demokratijata. Vo demokratijata s$se menuva, zatoa {to raste i rastot najmnogu od s$ jaodrùva kako op{testven sistem.E, sega mi ide da padnam vo nesvest.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 423

Tetratka 04-MAK - 07 - okno.mk

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?