20.08.2015 Views

T E M N A T A S T R A N A R E V O L U C I J A T A

TEMNATA STRANA REVOLUCIJATA - okno.mk

TEMNATA STRANA REVOLUCIJATA - okno.mk

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

T E M N A T AS T R A N ANAR E V O L U C I J A T A[TO ES L O B O D A T AB E Z M U D R O S TIB E Z D O B L E S T ?T A A E N A J G O L E M O T O O D S I T E M O @ N IZ L A.O D P R A V E D N I O T I P O ^ I T U V A NE D M U N D B E R K.L O N D O N:P E ^ A T E N O Z A P I N G V I N B U K S , E D I C I J A G O L E M I I D E I


Temnata strana na revolucijata1


Temnata strana na revolucijata1


Edmund BerkИздавачФондација Институт отворено општество - МакедонијаЗа издавачотВладимир МилчинПревод на македонски јазикМаја Бојаџиевска и Ирена СтефоскаЛектура и коректураБлагојка ЗдравковскаПодготовка и печатКома, СкопјеТираж500CIP - Каталогизација во публикацијаНационална и универзитетска библиотека „Св. Климент Охридски“,Скопје94 (44) “1789“БЕРК, ЕдмундТемната страна на револуцијата / Едмунд Берк ; [преводод англиски јазик Маја Бојаџиевска и Ирена Стефоска]. - Скопје :Фондација Институт отворено општество - Македонија, 2010. - 104стр. ; 21 смПревод на делото: The Evils of Revolution / Edmund Burke. - фуснотикон текстотISBN 978 - 608 - 218 - 046 - 5I. Burke, Edmund, види Берк, Едмунда) Француска револуција 1789COBISS.MK - ID 809139302


Temnata strana na revolucijataPINGVIN BUKS - GOLEMI IDEITemnata strana na revolucijataSkopje, 20103


Edmund BerkEdmund Berk(1729 – 1797)4


Temnata strana na revolucijataEdmund BerkTemnata strana na revolucijataPINGVIN BUKS - GOLEMI IDEI5


Edmund BerkPENGUIN BOOKSObjaveno od:The Penguin Group,Penguin books Ltd, 80 Strand, London WC2R ORL,Englandwww.penguin.comRazmisluvawa za revolucijata vo Francija,prvpat objaveno vo 1790 godinaOvoj izbor prvpat e objaven vo 2008 godina6


Temnata strana na revolucijataDrag Gospodine 1 ,Velite, so izvesna serioznost, deka bi vipretstavuvalo zadovolstvo da gi dobiete moiterazmisluvawa vo vrska so najnovite slu~uvawa voFrancija. Jas nema da vi dadam nikakov povod dapomislite deka tolku mnogu gi cenam moite ~uvstva{to sakam da me baraat poradi niv. Tie ne se tolkuva`ni, bilo za da vi gi prenesam, bilo za da vi giskrijam. Od vnimanie kon vas, i samo kon vas, sekolebav koga prvpat posakavte da gi dobiete. Voprvoto pismo {to imav ~est da vi go napi{am i koenajposle go isprativ, jas ne pi{uvav za opredelenagrupa lu|e, nitu, pak, pi{uvav vo imeto na taagrupa. Toa nema da go storam ni vo ova pismo. Moitegre{ki, dokolku gi ima, se moi sopstveni gre{ki.Edinstveno mojot ugled }e odgovara za niv.Gledate, Gospodine, od dolgoto pismo {to vi gopredadov, deka, iako od sè srce posakuvam Francija1 Najpoznatoto delo na Edmund Berk, Razmisluvawa za revolucijatavo Francija, e napi{ano vo forma na mnogu dolgo pismo,upateno do eden „mlad gospodin od Pariz” ~ie ime ne se otkrivavo tekstot. Stanuva zbor za Viktor Dipon (Victor Dupont) koj,pred nastanuvaweto na deloto Razmisluvawa... go posetil Berkvo London i pobaral da go ~ue negovoto mislewe za nastanitekoi ja potresuvale javnosta vo Evropa. Berk napi{al edno kratkopismo ve}e vo oktomvri 1789 godina, a dolgata rasprava ~iidelovi go so~inuvaat ovoj tekst, e zavr{ena vo fevruari 1790godina.1


Edmund Berkda bide vdahnovena od duhot na racionalnatasloboda i smetam deka vie postapuvate so ~esnanamera da obezbedite edno postojano telo vo koe tojduh bi mo`el da prestojuva i eden uspe{en organ sokoj{to toj bi mo`el da dejstvuva, za nesre}a, jas imamgolemi somne`i vo odnos na nekolku materijalnifakti vo va{ite posledni raboti.Koga mi pi{avte posledniot pat, mislevte dekajas se vbrojuvam me|u poddr`uva~ite na opredelenislu~uvawa vo Francija vrz osnova na javnotoodobruvawe {to tie poddr`uva~i go dobija od dvatakluba na xentlmeni vo London, edniot nare~enUstavno dru{tvo, a drugiot - Revolucionernodru{tvo.Navistina, ja imam ~esta da ~lenuvam vo pove}eklubovi vo koi Ustavot na ova Kralstvo i principitena slavnata Revolucija visoko se po~ituvani; sesmetam sebesi me|u najistaknatite spored revnostavo odnos na ~uvaweto na toj Ustav i tie principivo nivnata najvisoka ~istota i strogost. Tokmuporadi toa, smetam deka za mene e neophodno da nemanikakva gre{ka. Onie koi go neguvaat se}avawetona na{ata revolucija i onie koi se privrzanicina Ustavot na ova Kralstvo mnogu }e vnimavaat natoa dali se vovlekuvaat vo odnosi so li~nosti koi,zaradi navodna vernost kon Revolucijata i konUstavot gi napu{taat nivnite vistinski principii se podgotveni vo sekoja prigoda da se odvojatod cvrstiot, no pretpazliv i razborit duh koj goproizvel prvoto i go vodi vtoroto.2


Temnata strana na revolucijata(…)Koga go gledam duhot na slobodata vo akcija,gledam kako dejstvuva eden silen princip i toa,zasega, e sè {to znam za nego. Diviot gas e pu{tenna sloboda; no nie morame da go odlo`ime na{iotsud sè dodeka ne se smiri prviot vrie`, sè dodekane se izbistri te~nosta i sè dodeka ne vidimene{to podlaboko od razdvi`enosta na zovrienata ipenliva povr{ina. Pred da se osmelam javno da im~estitam na lu|eto za sre}ata {to gi snajde, moramda bidam dovolno siguren deka toa navistina e taka.Laskaweto go rasipuva i onoj koj go prima i onoj koj goupatuva i dodvoruvaweto ne im koristi mnogu, nituna obi~nite lu|e, nitu na kralevite. Zatoa, jas nemo`am da & ja ~estitam novata sloboda na Francija sèdodeka ne razberam kako taa e usoglasena so Vladata;so javnite sili; so disciplinata i poslu{nostana vojskata, so sobiraweto na efikasniot i dobroraspredelen prihod; so moralnosta i so religijata,so sigurnosta na privatnata sopstvenost, so mirot iporedokot, so gra|anskite i op{testvenite obi~ai.Sive ovie ne{ta se polezni (na svoj na~in), i bezniv slobodata ne e pridobivka dodeka trae, a se ~inideka nema dolgo da trae. Vlijanieto na slobodata vrzpoedincite se gleda vo sfa}aweto deka tie mo`at dapravat {to sakaat; treba da vidime {to vsu{nostsakaat da pravat pred da upatuvame ~estitkikoi nabrgu bi mo`ele da se prestorat vo `albi.Drskosta go nalo`uva ova vo slu~aj koga stanuvazbor za posebni, izolirani, privatni li~nosti,3


Edmund Berkno koga lu|eto dejstvuvaat zaedno vo opredelenigrupi, slobodata e mo}. Pretpazlivite lu|e, pred dase izjasnat, }e nabquduvaat kako se upotrebuva taamo}; a, osobeno, novata mo} na novite lu|e za ~iiprincipi, narav i raspolo`enija tie imaat malkuili re~isi nikakvi soznanija i vo situacii vo koionie koi izgledaat najglasni na scenata mo`ebi ine se vistinskite pridvi`uva~i na slu~uvawata.Me|utoa, sive ovie razmisluvawa bea podtranscendentalnoto dostoinstvo na Revoluci onernotodru{tvo. Dodeka prestojuvav v selo, od kade{to ja imav ~esta da vi pi{am, imav samo pribli`napretstava za dejstvuvaweto na Dru{tvoto. Pomoeto vra}awe vo gradot, pobarav da mi se dostaviizve{taj za aktivnostite na Dru{tvoto, objaven sonegova dozvola. Izve{tajot ja sodr`e{e propovedtana d-r Prajs 2 , zaedno so pismoto na vojvodata DeRo{fuko i na nadbiskupot od Eks i so u{te nekolkudrugi dokumenti. Mnogu me voznemiri celata taapublikacija so nejzinata jasna namera da gi dovedevo vrska slu~uvawata vo Francija so slu~uvawatavo Anglija, vovlekuvaj}i nè vo imitirawe naodnesuvaweto na Nacionalnoto sobranie.Efektot od takvoto odnesuvawe vrz: vlasta,doverbata, prosperitetot i vrz mirot na Francijasekoj den stanuva{e sè povidliv. Formata na ustavnotoureduvawe {to treba da ja ima idnatadr`avna zaednica stana sè pojasna. Nie sega sme vosostojba so prifatliva to~nost da ja razlikuvame2 Eden od sve{tenicite na t.n. Slobodna crkva, ~len na Revolucionernotodru{tvo.4


Temnata strana na revolucijatavistinskata priroda na predmetot {to treba da goimitirame. Ako po nekojpat mudrata vozdr`anosti pristojnost ni nalagaat da mol~ime, drugpatdrskosta od nekoj povisok vid ni dava pravo glasnoda gi iska`eme na{ite misli. Po~etocite nakonfuzijata ovde vo Anglija sè u{te se slabi; novidovme deka kaj vas tie bea u{te poslabi, sè u{tevo svojot zarodi{, za da porasnat vo eden mig do taamera {to }e mo`at da pomestuvaat planini i, duri,da povedat vojna so samoto Nebo. Sekoga{ koga goriku}ata na na{iot sosed, ne mo`e da se smeta za zloako zvucite na protivpo`arnata slu`ba se slu{nati pred na{ata porta. Podobro e da bideme prezreniporadi premnogu stravovi, otkolku da bidemeuni{teni poradi preterana doverba vo sopstvenatasigurnost. Iako sum zagri`en za mirot vo mojatazemja, {to ne zna~i deka ne se gri`am za va{ata,bi sakal da im go soop{tam na pove}emina ona {tonajprvin imav namera da vi go ka`am samo vam.Sepak, }e go imam na um ona {to vas ve interesirai }e prodol`am da vi se obra}am samo vam. Zatoa,}e & se prepu{tam na slobodata na epistolarnotoobra }awe, pa ve molam da mi dozvolite da ginafrlam svoite misli i da gi izrazam ~uvstvataonaka kako {to mi se ra|aat vo umot, bez da obrnuvammnogu vnimanie na formalnostite.Po~nuvam so slu~uvawata vo Revolucionernotodru{tvo, no nema da se ograni~am samo na toa.Dali voop{to e mo`no da se zadr`am samo natoa? Mi se ~ini kako da sum vo golema nedoumica,ne samo vo odnos na slu~uvawata vo Francija,5


Edmund Berktuku i vo cela Evropa i po{iroko. Ako gi zememepredvid site okolnosti, Francuskata revolucijae najneverojatnoto ne{to {to dosega se slu~ilovo svetot. Najprekrasnite ne{ta, ~estopati, seostvaruvaat so najsme{ni i najapsurdni sredstva,na sramni na~ini i, o~igledno, so instrumentidostojni za najgolem prezir. Sè izgleda neprirodnovo ova ~udno bezredie na lekomislenosta i surovosta,na site vidovi zlostorstva izme{ani zaedno so sitevidovi ludila. Vo ovaa monstruozna tragikomi~nascena, najsprotivstavenite strasti se nadovrzuvaatedna na druga i ponekoga{ se me{aat edna so drugavo umot na ~ovekot: prezirot i ogor~enosta, smeata isolzite, omalova`uvaweto i u`asot.Me|utoa, ne mo`e da se odre~e deka na nekoiovaa ~udna scena im izgleda sosema poinakva.Taa nim ne im predizvikuva drugi ~uvstva osvenlikuvawe i voshitenost. Vo ona {to se slu~i voFrancija, tie gledaat samo cvrst i umeren izblik naslobodata, tolku celosno harmoni~en so moralot iso pobo`nosta, {to go zaslu`uva sekularniot aplauzna smelite makijavelisti~ki politi~ari i stanuvaodli~na tema za site pobo`ni izlivi na svetare~itost.(…)Tolku e daleku od vistinata toa deka nie soRevolucijata se zdobivme so pravoto da gi izbiramesvoite kralevi, {to ako go ima{e toa pravo prethodno,angliskata nacija najsve~eno }e se otka`e{e od6


Temnata strana na revolucijatanego, }e go otfrle{e vo svoeto sopstveno ime i voimeto na potomstvoto. Ovie gospoda mo`at da secenat sebesi kolku {to sakaat, zaedno so nivnitevigovski principi, no jas nikoga{ ne bi sakal dame smetaat za podobar vigovec od lordot Somers,nitu za nekoj koj podobro gi razbira principite naRevolucijata od onie koi dovedoa do nea, kako {to nebi sakal vo Deklaracijata za pravata da pro~itamnekoi misterii nepoznati za onie ~ij probivenstil gi vre`a vo na{ite propisi i vo na{ite srcazborovite i duhot na ovoj besmrten zakon.To~no e deka narodot, vo toa vreme, pomognatso mo}ta {to ja izvle~e od sopstvenata sila i odmo`nostite, vo izvesna smisla be{e sloboden samda go izbere pravecot za da go popolni tronot, no tojbe{e sloboden da go stori toa vrz istite osnovi vrzkoi mo`e{e celosno da se ukine monarhijata, kakoi sekoj drug del od nejzinoto ureduvawe. Me|utoa,narodot ne smeta{e na tolku hrabri promeni vnatrevo svoite redovi. Navistina e te{ko, mo`ebii nevozmo`no, da se ograni~i apstraktnatanadle`nost na vrhovnata vlast, onakva kakva {toja praktikuva{e Parlamentot vo toa vreme; nogranicite na moralnata nadle`nost, koja, durii toga{ koga stanuva zbor za neosporno suverenavlast, im se pokoruva na privremenata volja natrajniot razum i na postojanite na~ela na verata,na pravdata i na vostanovenata temelna politika,koi celosno se razbirlivi i sovr{eno obvrzuva~kiza onie koi{to praktikuvaat kakva i da bilovlast vo zemjata, nezavisno od imeto i od titulata.7


Edmund BerkNa primer, Domot na lordovite nema moralnanadle`nost da go raspu{ti Dolniot dom nitu, pak,da se raspu{ti samiot, ja nema mo`nosta duri ni dase otka`e, ako saka, od negoviot del na zakonodavnototelo na Kralstvoto. Iako kralot mo`e da abdiciravo svoe ime, toj ne mo`e da abdicira vo imeto namonarhijata. Dolniot dom ne mo`e da se otka`eod svojot del na vlasta duri i da ima mnogu silnipri~ini za toa. Op{testvenata anga`iranosti op{testveniot dogovor koi{to, vsu{nost, goso~inuvaat Ustavot, zabranuvaat takov upad i takvootka`uvawe. Konstitutivnite delovi na dr`avata seobvrzani da ja odr`uvaat i da ja sproveduvaat nivnatazaemna doverba, ne samo pred javnosta, tuku i konsite onie koi{to imaat kakov i da bilo interes koje povrzan so nivnite aktivnosti. Na istiot na~in icelata dr`ava e obvrzana da ja ~uva i da ja odr`uvadoverbata kon oddelnite zaednici. Vo sprotivnonadle`nostite i vlasta nabrgu bi se izme{ale i nebi postoel drug zakon osven voljata na nadmo}natasila. Vrz osnova na ovoj princip nasleduvaweto nakrunata otsekoga{ bilo ona {to e i sega, pravo nanasleduvawe spored zakonot. Nekoga{ krunata senasleduvala spored obi~ajnoto pravo, a denes sporedpi{anoto pravo koe se rakovodi od principitena obi~ajnoto pravo, bez da ja menuva su{tinata,no so regulirawe na modusite i so opi{uvawe nali~nostite. I dvata vida pravo ja imaat istata silai proizleguvaat od ednakov avtoritet, koj poteknuvaod zaedni~kiot dogovor i od prvi~nata spogodbana dr`avata, communi sponsione rei publicae, i kako8


Temnata strana na revolucijatatakvi se obvrzuva~ki i za kralot i za narodot sèdodeka uslovite na toj dogovor se po~ituvaat i sèdodeka tie opstojuvaat vo isto politi~ko telo.Sosema e mo`no da se pomirat cvrstite pravilai povremenite otstapuvawa od niv pod uslov dane si dozvolime da se zapletkame vo mre`ata nametafizi~kata sofistika. Mo`no e, isto taka, dase pomirat svetosta na principot na nasledstvovo na{eto vladeewe so silata na promenata, kogaistiot princip se primenuva vo ekstremni slu~ai.Duri i vo takvite ekstremni slu~ai (ako za merka nana{ite prava se zeme na~inot na nivnata primenavo Revolucijata), promenata treba da se ograni~isamo na stranata koja gre{i, na onaa strana koja gosozdava neophodnoto otstapuvawe; i duri i toga{,toa treba da se ostvari bez dekomponirawe na celatagra|anska i politi~ka masa za da se sozdade noviotgra|anski poredok od elementarnite ~esti~ki naop{testvoto.Edna dr`ava koja nema sposobnost za promena nemo`e ni da se za~uva. Bez takvata sposobnost taa duririzikuva da go zagubi onoj del od svoeto ureduvawekoj najsovesno sakala da go za~uva. Dvata principana ~uvawe i korekcija se osobeno jasni i delotvornivo dvata kriti~ni perioda na Restavracijata iRevolucijata koga Anglija se najde bez kral. Vodvata perioda nacijata ja izgubi obedinuva~katavrska vo nejzinoto staro zdanie, me|utoa, taa ne goraznebiti seto ona {to be{e sozdadeno. Naprotiv,vo dvata slu~aja nacijata gi obnovi delovite koi{toimaa nedostatoci vo staroto ureduvawe preku onie9


Edmund Berkdelovi {to ne bea o{teteni. Tie delovi bea za~uvanito~no vo onaa forma vo koja nekoga{ postoeja za damo`e obnoveniot del da im se prisposobi. Lu|etopostapuvaa preku starata organizacija na stale`ite,a ne preku organskite moleculeae na raspu{teniotnarod. Verojatno deka ne postoi moment kogasuverenoto zakonodavstvo poka`alo pogri`livobyir kon onoj osnoven princip na britanskatakonstitucionalna politika otkolku vo toa vreme naRevolucijata, koga otstapi od direktnata linija nanasledniot red. Na izvesen na~in, nasleduvawetona krunata be{e malku izmesteno od linijata pokoja porano se dvi`e{e, no novata linija be{eizvedena od istoto steblo. Toa e sè u{te linijana nasledno potomstvo spored krvnoto srodstvo,iako toa nasledno potomstvo se ograni~uva soprotestantizmot. Koga zakonodavcite go izmenijapravecot, no, vo isto vreme, go za~uvaa principot,tie so toa poka`aa deka principot go smetaat zaneprikosnoven.Spored ovoj princip, Zakonot za nasleduvawepretrpe nekoi dopolnuvawa vo staroto vreme,mnogu pred erata na Revolucijata. Malku vremepo osvojuvaweto se nametnaa va`ni pra{awa zapravnite principi na naslednata linija. Se pojavisomne` vo odnos na toa dali prestolot treba da goprezeme naslednik per capita ili naslednik perstirpes 3 no bez ogled na toa dali naslednikot per ca-3 Ako naslednik per capita e prviot ma{ki srodnik na kralot,naslednik per stirpes e spored semejnata loza, prviot ma{kinaslednik na sledniot po red vo migot koga po~inatiot kralstapil na prestolot.10


Temnata strana na revolucijatapita otstapuva koga naslednikot, spored semejnataloza, go zazema mestoto, ili katolikot otstapuvapred protestantot, nasledniot princip pre`ivealniz site ovie selidbi so eden vid besmrtnost –multosque per annos stat fortuna domus et avi numeranturavorum 4 . Ova e duhot na na{iot Ustav, nesamo vo negoviot postojan tek tuku i vo site negovirevolucii. Koj i da dojde i na kakov i da bilo na~inda dojde, bilo da ja dobie krunata spored zakonot ilinasila, nasledniot red e ili prodol`en ili usvoen.Gospodata od Dru{tvoto za revolucii negledaat ni{to vo Revolucijata od 1688, osven ednootstapuvawe od Ustavot i go zemaat za princip tokmutoa otstapuvawe od principot. Tie mo{ne malkuobrnuvaat vnimanie na o~iglednite posledici odnivnata doktrina, iako moraat da vidat deka taago sveduva pozitivniot avtoritet na samo nekolkupozitivni institucii vo ovaa zemja. Koga ve}eedna{ e vostanovena takva neopravdana maksimakoja veli deka nitu eden prestol, osven izborniot,ne e validen, nitu eden akt na princovite koi& prethodele na ovaa era na izmisleni izbori nemo`e da bide va`e~ki. Dali ovie teoreti~ari imaatnamera da imitiraat nekoi od nivnite prethodnicikoi gi izvlekoa telata na na{ite stari vladeteli odti{inata na nivnite grobnici? Dali tie sakaat dagi onesposobat i da gi li{at od mo}, da gi obezli~atnanazad site kralevi koi vladeele pred Revolucijatai, sledstveno, da go izvalkaat tronot na Anglija so4 Prezemeno od Vergilievite Georgiki: „Mnogu godini trae bogatstvotona ku}ata i predci na predcite se brojat”. (IV, 208)11


Edmund Berkdamkata na postojanata uzurpacija? Dali tie imaatnamera da gi poni{tat, da gi proglasat za neva`e~ki,da gi stavat pod pra{awe – zaedno so titulite nacelata loza na{i kralevi – i site pi{ani zakoni{to bea doneseni vo vremeto na onie koi tie gitretiraat kako uzurpatori, da gi poni{tat zakonitekoi imaat neprocenliva vrednost za na{ite slobodi– barem tolkava kolku {to e i vrednosta na koj i dabilo zakon donesen vo periodot na Revolucijata ipo nea? Ako kralevite, koi ne se zdobile so krunatapo pat na izbor na svojot narod, nemaat pravo dadonesuvaat zakoni, {to }e se slu~i so zakonot de tallagionon concendo? [to }e se slu~i so Peticijataza pravata ili so aktot habeas corpus? Dali ovienovi doktori za pravata na ~ovekot se osmeluvaat datvrdat deka kralot Xejms II, koj ja prezema krunatakako najblizok po krvno srodstvo vo soglasnost sopravilata na toga{ apsolutnata sukcesija, ne be{evo sekoja mo`na smisla legitimen kral na Anglija,pred da gi stori delata koi pravedno dovedoa donegovata abdikacija? Ako toj ne be{e legitimenkral, Parlamentot }e be{e po{teden od mnogutenevolji vo periodot {to go slavat ovie gospoda. NoXejms II be{e lo{ kral so dobra titula i ne be{euzurpator na prestolot. Princovite koi go nasledijanego so parlamentaren akt so koj se uredi krunatada ja dobie izbranata knegiwa Sofija i nejziniteprotestantski potomci, se krunisani spored istotopravo na nasledstvo kako i kralot Xejms. Toj be{ekrunisan spored zakonot koj va`e{e vo vremeto nanegovoto stapuvawe na prestolot, a princovite od12


Temnata strana na revolucijataku}ata Brunsvik stapija na vlast ne spored izborot,tuku po sila na zakonot, koj va`e{e pri nivnitenekolku stapuvawa na prestol na protestantskataloza, i po sila na naslednoto pravo, {to, se nadevam,ve}e dovolno jasno go poka`av.(…)Pred samo nekolku godini }e mi be{e sramedna rabota, {to samata sebesi se brani, tolkuda ja optovaram so toga{ nepotrebnata potkrepaod argumenti, no ovaa potkopuva~ka i neustavnadokrina sega javno se podu~uva, se priznava i sepe~ati. Omrazata {to ja ~uvstvuvam kon revoluciiteza koi ~estopati ni se zboruva od govornicite,duhot na promenite {to se izgubil, celosnotonepo~ituvawe koe preovladuva kaj vas i mo`ebi}e preovladee i kaj nas, prezirot kon site stariinstitucii, ako se vo opozicija so sega{nata smislaza udobnost ili sega{nite streme`i: sive ovierazmisluvawa, spored moeto mislewe, upatuvaat natoa deka ne bi bilo lo{o povtorno da go svrtimevnimanieto kon vistinskite principi na na{itesopstveni, doma{ni zakoni, na zakonite koi vie,moj drag francuski prijatelu, treba da po~nete dagi zapoznavate, a nie treba da prodol`ime da gineguvame. Site nie koi `iveeme od dvete strani navodata ne treba da dozvolime da ni se nametnuvafalsifikuvana stoka koja nekoi li~osti, po pat nadvojna izmama, vi ja izvezuvaat vo brodovi so duplodno, kako da se toa artikli so tipi~no britansko13


Edmund Berkpoteklo, za da mo`at potoa da gi prokrium~arat nivnazad vo ovaa zemja, preraboteni spored najnovatapariska moda na podobrena sloboda.Lu|eto vo Anglija nema da gi imitiraat modite{to nikoga{ ne gi isprobale nitu, pak, }e mu se vratatna ona {to go procenile kako {tetno. Tie smetaatdeka zakonskata nasledna linija na krunata e ne{to{to spa|a me|u nivnite prava, a ne me|u nivnitegre{ki, i tie na nea gledaat kako na pridobivka, ane kako na neprijatnost, kako na zalog za nivnatasloboda, a ne kako na beleg na nivnoto ropstvo.Za niv, ramkata na nivnata politi~ka zaednica,onakva kakva {to e, ima neprocenliva vrednosti tie smetaat deka nepre~enoto nasleduvawe nakrunata e zavet za stabilnosta i postojanosta na sitedrugi delovi na na{eto ureduvawe.Pred da prodol`am ponatamu, ve molam, dozvoletemi da uka`am na nekoi bezna~ajni itro{tini nakoi se podgotveni poddr`uva~ite na izborite, zada mo`at, na{eto zalagawe za pravednite principina na{iot Ustav, da go proglasat za pakosna zada~a.Ovie bo`emni mudreci podmetnuvaat fiktivnipri~ini i la`ni li~nosti vo ~ie ime vie, navodno,se zalagate sekoga{ koga ja branite naslednatapriroda na krunata. Za niv e normalno da sporat,kako da se vo konflikt so nekoi od onie bu~ni ifanati~ni poddr`uva~i na ropstvoto koi poranotvrdea ({to, veruvam, niedno `ivo su{testvo ve}ene go tvrdi) deka „krunata se dr`i so bo`estvenotonasledno i neotu|ivo pravo”. Ovie stari fanati~nipoddr`uva~i na edna edinstvena arbitrarna14


Temnata strana na revolucijatamo} ja dogmatiziraa idejata za naslednicite nakralskoto semejstvo kako za edinstveni zakonskivladeteli na svetot, isto kako {to na{ive novifanati~ni poddr`uva~i na arbitrarnata narodnamo} tvrdat deka narodnite izbori se edinstveniotzakonski izvor na avtoritetot i na vlasta. Vistinae deka onie koi navivaa za starite prerogativirazmisluvaa budalesto i, mo`ebi, duri i bogohulno,kako monarhijata da ima pove}e bo`estven blagoslovotkolku koj i da bilo drug na~in na vladeewe i kakopravoto da se vladee po nasledna linija, strogozemeno, da ne mo`e da & se ospori na nitu ednali~nost koja treba da go nasledi prestolot, podnikakva okolnost, {to, se razbira, ne e slu~aj sonitu edno gra|ansko ili politi~ko pravo. No ednoapsurdno mislewe {to se odnesuva na kralskotonasledno pravo ne mo`e da go o{teti misleweto koee racionalno i zasnovano vrz cvrstite principina pravoto i politikata. Ako site apsurdni teoriina pravnicite i sve{tenicite gi izopa~ea oniepredmeti na koi se upateni, toga{ vo svetot nema{eda ostane nitu eden zakon i nitu edna religija. No,apsurdnata teorija na ednata strana na problemot nemo`e da stane opravduvawe za afirmirawe la`nifakti ili za objavuvawe {tetni maksimi na drugatastrana.Vtoroto tvrdewe na Revolucionernoto dru{tvose odnesuva na „pravoto da se otpu{tat vladeteliteporadi lo{o odnesuvawe”. Mo`ebi tokmu stravovitena na{ite predci deka }e napravat eden takovpresedan, kako {to e „otpu{taweto poradi lo{o15


Edmund Berkodnesuvawe” bile pri~inata {to objavata na aktot sokoj se implicira abdikacijata na kralot Xejms (akovoop{to mo`e da & se najde nekoj nedostatok), bilamnogu pretpazliva i zavisna od okolnostite. No setataa pretpazlivost i seto toa natrupuvawe okolnostislu`i za toa da go poka`e duhot na pretpazlivostakoj preovladuval vo nacionalnite soveti vosituacija koga lu|eto, iritirani so represijata ipotkrenati so triumfot nad nea, bile podgotvenida im se prepu{tat na ekstremnite nasilni tekovi:toa ja poka`uva ogromnata zagri`enost na golemitelu|e koi vlijaele vrz dvi`eweto na rabotitevo ramkite na toj golem nastan, da napravat odRevolucijata obrazec na spogodba, a ne rasadnik naidni revolucii.Niedna vlada ne bi mo`ela da izdr`i nitu zamoment ako mo`e nea da ja urne ne{to tolku labavoi nedefinirano kako {to e misleweto za „lo{oodnesuvawe”. Onie koi ja vodea Revolucijata ne jazasnovaa abdikacijata na kralot Xejms na nekojtolku lesen i nesiguren princip. Tie go obvinijaza ni{to pomalku od planirawe da se potkopaatprotestantskata crkva i dr`avata kako inivnite bazi~ni, neosporni zakoni i slobodi, {tobe{e potvrdeno so negovite mnogubrojni, otvorenonezakonski akti: tie go obvinija za prekr{uvawena prvi~niot dogovor pome|u kralot i narodot.Ova be{e mnogu pove}e od lo{o odnesuvawe. Te{kai neophodna nu`nost gi natera na toj ~ekor, ~ekor{to go napravija so beskrajno protivewe, no onakakako {to bara najstrogiot od site zakoni. Nivnata16


Temnata strana na revolucijataverba vo natamo{noto ~uvawe na Ustavot ne le`e{evo idnite revolucii. Veli~estvenata politikana site nivni propisi be{e da se onevozmo`isekoj sleden vladetel koj{to }e saka da gi naterastale`ite vo Kralstvoto povtorno da pribegnatkon tolku nasilni sredstva. Tie ja ostavija krunataonakva kakva {to be{e – spored okoto i procenatana zakonot – sosema neodgovorna. Za da ja olesnat iponatamu odgovornosta na krunata, tie ja ote`naaodgovornosta na smetka na dr`avnite ministri.Spored uredbata od prvata godina na vladeeweto nakralot Vilijam s. 2d. nare~ena „akt so koj{to seutvrduvaat pravata i slobodite na podanikoti se ureduva nasleduvaweto na krunata”, tiepropi{aa deka ministrite treba da & slu`atna krunata spored odredbite od taa deklaracija.Nabrgu potoa tie gi obezbedija ~estite sostanocina Parlamentot i so toa {to celata Vlada be{estavena pod postojan nadzor i pod aktivna kontrolana narodnite pratenici i velikani na Kralstvoto.Vo sledniot golem ustaven akt od dvanaesettatai trinaesettata godina na vladeeweto na kralotVilijam, zaradi natamo{no ograni~uvawe nakrunata i zaradi podobro obezbeduvawe na pravata islobodite na podanicite, tie predvidele deka „nituedno pomiluvawe so golemiot pe~at na Anglija nemo`e da bide pobarano za dela protiv koi poveduvapostapka Dolniot dom na Parlamentot”. Pravilotopostaveno za Vladata vo Deklaracijata za pravata,postojaniot nadzor od Parlamentot, prakti~notopravo na otpovikuvawe, tie gi smetaa ne samo za17


Edmund Berknesporedlivo podobra sigurnost vo odnos na nivniteustavni slobodi, tuku i za za{tita od porocite naadministracijata, podobra od zadr`uvaweto na„pravoto na otpu{tawe na vladetelot” {to be{etolku te{ko vo praktikata, tolku nesigurno voishodot i ~estopati, tolku {tetno spored svoiteposledici.Vo ovaa propoved d-r Prajs mnogu pravilno jaosuduva praktikata na prostoto, laskavo obra}awekon kralot. Namesto ovoj servilen stil, toj predlaga,vo sve~eni prigodi, na kralot da mu se ka`e deka„bi bilo poudobno toj da se smeta sebesi za sluga, ane za suveren na svojot narod”. Kako kompliment,ovaa nova forma na obra}awe ne izgleda premnogulaskava. Onie koi se slugi, spored imeto i statusot,ne sakaat da im se zboruva za nivnata polo`ba, zanivnata dol`nost i za obvrskite. Vo edna staradrama, robot mu veli na gospodarot: Haec commemoratioest quasi exprobatio.” 5 Toa ne e prijatno nitukako kompliment, nitu, pak, e dobro kako upatstvo.Kone~no, ako kralot mo`e da se soglasi so ovoj novvid na obra}awe, da gi prifati negovite uslovi, pa,duri i da go usvoi imenuvaweto sluga na narodotkako negov kralski stil, ne mo`am da zamislam kakotoa bi nè podobrilo i nas i nego. Sum videl mnoguarogantno napi{ani pisma, potpi{ani so: „Va{iotnajposlu{en i najponizen sluga”. I najvoobrazenataverska zaednica koja nekoga{ istrajala na zemjatase oslovuvala sebesi so u{te pogolema poniznost od5 Ova potsetuvawe e, isto taka, i prekor, (Terentij, @enataod Andros).18


Temnata strana na revolucijataonaa {to sega Apostolot na slobodata ja predlagaza suverenite. Kralevite i naciite bea zgazeniod stapaloto na onoj koj se narekuva{e „sluga naslugite”, a odlukite za simnuvaweto na vladetelitebea zape~atuvani so prstenot na ,,Ribarot”.]e mislev deka sevo ova ne e ni{to drugo osveneden vid lekomislen i prazen govor vo koj, kakovo nekoj neprijaten ~ad, nekolkumina dozvoluvaatda ispari duhot na slobodata ako so toa, vsu{nost,otvoreno ne se poddr`uvaa idejata i delot odplanot za „otpu{tawe na kralevite poradi lo{oodnesuvawe”. Ottuka, problemot zaslu`uva nekolkupojasnuvawa.Vo izvesna smisla, kralevite nesomneno seslugi na narodot, zatoa {to nivnata mo} nemadruga racionalna cel osven onaa za op{toto dobro,no ne e vistina deka tie, vo voobi~aena smisla nazborot (barem, spored na{eto ustavno ureduvawe) seblizu do slugite ~ija su{tina e da im se pokoruvaatna naredbite od nekoj drug i da bidat zamenlivispored ne~ija volja. No, kralot na Velika Britanijane mu se pokoruva nikomu; site drugi li~nosti muse pot~ineti nemu individualno i kolektivno i,spored zakonot, mu ja dol`at svojata poslu{nost.Zakonot koj{to ne znae nitu za laskawe nitu, pak, zanavreda, ne go narekuva ovoj visok magistrat „sluga”,kako {to veli ovoj ponizen sve{tenik, tuku „na{suveren, gospodar i kral”, a nie, od svoja strana,nau~ivme da go zboruvame samo primitivniot jazikna zakonot, a ne konfuzniot `argon na vavilonskitepropovedalnici.19


Edmund BerkSo ogled na toa {to kralot ne treba da ni sepokoruva nam, tuku nie treba da mu se pokoruvamena zakonot {to toj go olicetvoruva, na{iot Ustavne predvidel nikakva merka so koja kralot bigo napravil do izvesen stepen odgovoren kakosluga. Na{iot zakon ne poznava nitu eden visokmagistrat kako {to e Aragonskiot vrhoven sudija;toj ne poznava ni zakonski imenuvan sud nitu, pak,pravno utvrden proces koj bi go povikal kralotna takva odgovornost kakva {to imaat slugite. Votaa smisla toj ne se razlikuva od pretstavnicitena Dolniot dom ili od Domot na lordovite koi,vo nivnite nekolku javni svojstva, nikoga{ nemo`at da bidat povikani na odgovornost poradinivnoto odnesuvawe. No, sepak, Revolucionernotodru{tvo odbralo da tvrdi – {to e vo direktnasprotivstavenost na najmudriot i najubaviot del odna{eto ustavno ureduvawe – deka „kralot e samo prvsluga na narodot, sozdaden od narodot i odgovorenpred nego”.Te{ko }e mo`ea na{ite predci vo Revolucijatada ja zaslu`at nivnata proslavena mudrost ako janajdea sigurnosta za nivnata sloboda samo vo toada ja napravat vladata slaba vo dejstvuvaweto inesigurna vo postavenosta; i ako ne bea sposobni daiznajdat podobar lek protiv arbitrarnata vlast odgra|anskata konfuzija. Neka ka`at tie gospoda kojae taa reprezentativna javnost na koja }e & bideodgovoren kralot kako sluga. Za mene toa }e bidevistinskiot mig da im go poka`am pozitivnotopi{ano pravo koe potvrduva deka toj ne e toa.20


Temnata strana na revolucijataCeremonijata na otpu{tawe kralevi, za kojaovie gospoda tolku mnogu i tolku lesno zboruvaat,retko (ako toa voop{to e mo`no) mo`e da se izvedebez upotreba na sila. Toa toga{ stanuva slu~aj navojna, a ne ustavno pra{awe. Toga{ govorot nazakonite mol~i pred oru`jeto, a sudovite pa|aat nazemja zaedno so mirot {to ve}e ne se sposobni da goodr`at. Revolucijata od 1688 godina be{e dobiena sopravedna vojna, vo edinstveniot slu~aj vo koj nekojavojna i, u{te pove}e, gra|anska vojna, mo`e da bidepravedna. „Justa bella quibus necessaria.” 6 Pra{awetona detronizirawe ili, kako {to ovie gospoda pove}esakaat da ka`at, „otpu{tawe na kralevite”sekoga{ }e bide i sekoga{ bilo, isklu~itelnozna~ajno dr`avno pra{awe, no – i celosno nadvorod pravoto; pra{awe (kako i site drugi dr`avnipra{awa) na raspolo`enija, na sredstva, naverojatni posledici – pove}e otkolku pra{awe napozitivnite prava. Bidej}i toa ne e napraveno zaobi~ni zloupotrebi, toa ne treba da gi voznemiruvaobi~nite umovi. Zamislenata demarkaciona linijakade {to treba da zavr{i poslu{nosta, a otporotmora da po~ne, e slaba, nejasna i ne mo`e lesno da seopredeli. Nea ne ja opredeluva eden edinstven ~inili edna edinstvena slu~ka. Navistina, vladitemora da se zloupotrebeni i da se rastroeni pred dase pomisli na takvo ne{to i izgledite za idninatamora da se isto tolku lo{i kolku i iskustvata odminatoto.6 „Vojnite se pravedni koga se potrebni”, Tit Livij, Istorijana Rim.21


Edmund BerkKoga rabotite se vo tolku `alna sostojba, prirodatana bolesta treba da uka`uva na lekot za onie {toprirodata gi kvalifikuvala da go propi{at, vokrajna nu`nost, toj kriti~en, dvosmislen, gor~livnapitok za bolnata dr`ava. Vremiwata, prilikitei predizvicite }e gi odr`at nivnite sopstvenilekcii. Mudrite }e gi nosat svoite odluki vrzosnova na te`inata na slu~ajot; razdrazlivite}e odlu~uvaat vrz osnova na nivnata ~uvstvitelnostkon ugnetuvaweto; blagorodnite }e odlu~uvaat vrzosnova na nivniot prezir i na ogor~enosta kon mo}taza zloupotreba vo racete na nedostojnite; hrabrite idoblesnite }e odlu~uvaat vrz osnova na qubovta kon~esnata opasnost vo pravednata kauza: no, so ili bezpravo, revolucijata }e bide poslednoto sredstvo konkoe }e pribegnat mislovnite i dobrite lu|e.(…)Vie }e zabele`ite deka od Golemata povelba,pa sè do Deklaracijata za pravata edinstvenatapolitika na na{iot Ustav e da se baraat i dase afirmiraat na{ite slobodi kako neotu|ivonasledstvo koe poteknuva od na{ite predci,nasledstvo {to treba da mu se prenese na na{etopotomstvo, kako posed {to posebno mu pripa|a nanarodot na ova Kralstvo, bez nitu edno upatuvawekon nekoe drugo poop{to ili postaro pravo. Soova, na{iot Ustav go ~uva edinstvoto vo ogromnataraznoli~nost na negovite delovi. Nie imame22


Temnata strana na revolucijatanasledna kruna, nasledno blagorodni{tvo, imameDolen dom i narod koj gi nasleduva privilegiite,pravata i slobodite od edna dolga linija na predci.Mi se ~ini deka vakvata politika e rezultatna dlaboko razmisluvawe ili, vsu{nost, sre}naposledica od sledeweto na prirodata, {to e mudrostbez razmisluvawe i duri, pove}e od toa. Duhotna inovacijata, najop{to zemeno, e rezultat nasebi~niot karakter i na ograni~enite pogledi.Lu|eto nema da gledaat napred kon potomstvotozatoa {to nikoga{ ne gledale ni nazad kon nivnitepredci. Osven toa, lu|eto vo Anglija dobro znaatdeka idejata na nasledstvoto obezbeduva edensiguren princip na odr`uvawe i siguren principna prenesuvawe bez, voop{to, pritoa, da se isklu~iprincipot na podobruvawe. Taa ideja go ostavaslobodno steknuvaweto, no go osiguruva ona {to sesteknuva. Koi i da se dobienite prednosti vo dr`avakoja postapuva spored ovie maksimi, tie trajnose zaklu~eni kako vo nekoj vid semeen dogovor,zgrabeni zasekoga{ kako vo mrtva raka. So ustavnatapolitika koja raboti spored obrazecot na prirodatanie gi dobivame, gi dr`ime, gi prenesuvame na{ataVlada i na{ite privilegii na istiot na~in nakoj gi u`ivame i gi prenesuvame na{ite imotii na{ite `ivoti. Instituciite na politikata,pridobivkite na dobrata sre}a, darovite na pro videnieto,seto toa se predava do nas i od nas, sporedistiot tek i red. Na{iot politi~ki sistem e postavenvo pravilno sozvu~je i pravilna simetrija soporedokot na svetot i so na~inot na postoewe {to23


Edmund Berkmu se pripi{uva na edno postojano telo sostaveno odminlivi delovi. Celosta na toa telo vo koe – sporedraspolo`enieto na ~udesnata mudrost, se oblikuvazaedno golemoto i misteriozno otelotvoruvawena ~ovekovata rasa vo isto vreme – ne e nikoga{stara, ili sredove~na ili mlada, tuku e vo sostojbana nemenliva postojanost, prodol`uva ponatamuniz razli~nite nijansi na postojanoto raspa|awe,padot, obnovata i napredokot.Taka, odr`uvaj}i go metodot na prirodata vovodeweto na dr`avata, vo ona {to go podobruvame nesme sosema novi, no vo ona {to go zadr`uvame niene sme sosema zastareni. So toa {to se odnesuvamena takov na~in, pridr`uvaj}i se za principitena na{ite predci, nie ne dozvoluvame da nè vodisueverieto na drevnosta, tuku, naprotiv, da ne vodiduhot na filozofskata analogija. Pri ovoj izborna nasledstvoto, na ramkata na na{eto dr`avnoureduvawe, nie & ja dadovme slikata na krvnotosrodstvo; povrzuvaj}i go Ustavot na na{ata zemja sona{ite najdragi doma{ni vrski; prisvojuvaj}i gina{ite fundamentalni zakoni vo pregratkite nana{ite semejni ~uvstva – ~uvaj}i gi kako nerazdelnii neguvaj}i gi so toplinata na site nivni, zdru`enoi so zaemno milosrdie – na{ata dr`ava, na{itesrca, na{ite grobnici i na{ite oltari.Preku istata matrica na usoglasuvawe nana{ite ve{ta~ki institucii so prirodata i prekupovikuvaweto na pomo{ na nejzinite nepogre{livii mo}ni instinkti, za da gi zakrepime gre{nite islabi ve{tini na na{iot razum, nie izvlekovme24


Temnata strana na revolucijatanekolku drugi, i toa ne mali pridobivki od toa {tona{ite slobodi gi razgleduvavme vo svetlinatana nasledstvoto. Sekoga{ dejstvuvaj}i kako da evo prisustvo na na{ite sveti predci, duhot naslobodata koj{to samiot mo`e da odvede kon neredi neumerenost, se ubla`uva so golema serioznost.Ovaa ideja na slobodoumno poteklo nè vdahnovuvaso smisla za voobi~aeno, vrodeno dostoinstvo koeja spre~uva onaa skoroevska drskost koja se svrzuvaso onie koi prvi se zdobivaat so nekoe odlikuvawei re~isi neizbe`no gi posramotuva. Na ovoj na~inna{ata sloboda stanuva blagorodna sloboda. Taaima svoe pedigre i pro~ueni predci. Taa imasvoi grbovi i insignii. Taa ima svoja galerija naportreti, svoi monumentalni inskripcii, svoizapisi, svedo{tva i tituli. Nie im obezbeduvamepo~it na na{ite gra|anski institucii vrz osnovana principot spored koj nè u~i prirodata: da gipo~ituvame poedincite poradi nivnata vozrast iporadi nivnoto poteklo. Site va{i teoreti~ari nemo`at da proizvedat ni{to {to bi bilo podobroprisposobeno za odbrana na racionalnata i~ove~ka sloboda od tekot {to go sledime nie, niekoi pretpo~itame na{ata sloboda, a ne na{ite{pekulacii, na{ite gradi, a ne na{ite izmislici,da bidat onie golemi staklenici i skladi{ta nana{ite prava i privilegii.Ako sakavte, mo`evte da go iskoristite na{iotprimer i da i dadete na va{ata novozdobiena slobodasoodvetno dostoinstvo. Iako nepovrzani, va{iteslobodi ne bea izgubeni za se}avaweto. Navistina,25


Edmund Berkva{iot Ustav pretrpe urivawe i pusto{ewe dodekabevte nadvor od negoviot opfat, no, poseduvavtenekoi delovi od yidovite i vo celost gi imavtetemelite na eden blagoroden i veli~estven zamok.Mo`evte da gi popravite tie yidovi, mo`evtepovtorno da gradite vrz starite temeli. Va{iotUstav be{e ukinat pred da bide usovr{en, no viegi imavte elementite na Ustavot {to be{e re~isionolku dobar kolku {to mo`e{e da se posaka. Vova{ite stari stale`i vie ja imavte taa raznolikostod delovi koja se soglasuva{e so razli~nite sostojkiod koi be{e sre}no sostavena va{ata zaednica:vie ja imavte celata taa kombinacija i celatasprotivstavenost na interesi, ja imavte akcijatai kontraakcijata, koi vo svetot na prirodata i vosvetot na politikata ja prodol`uvaat harmonijata nauniverzumot niz zaemnata borba na protivre~nitesili. Ovie sprotivstaveni i konfliktni interesi{to vie gi smetavte za tolku golema damka vova{iot star Ustav i vo na{iot sega{en Ustav,postavuvaat korisno ograni~uvawe za izbrzanitere{enija. Tie od razmisluvaweto pravat nu`nost,a ne izbor; site promeni tie gi pravat sporedprincipot na kompromisot {to, priridno, sozdavaumerenost; tie produciraat sostojbi spre~uvaj}igo bolnoto zlo od grubi, surovi i nekvalifikuvanireformacii i gi pravat zasekoga{ neizvodlivi sitestrmoglavi napori na arbitrarnata mo}, nezavisnood toa dali taa se praktikuva od nekolkumina iliod mnogumina. Preku taa raznolikost na ~lenovi iinteresi, op{tata sloboda ima{e isto tolku zalozi26


Temnata strana na revolucijatakolku {to ima{e posebni pogledi vo nekolkuop{testveni sloevi; dodeka preku pritiskawetona te`inata na vistinskata monarhija vrz celosta,posebnite delovi }e bea spre~eni od iskrivuvawe iistrgnuvawe od nivnite dodeleni mesta.Vie gi imavte site ovie prednosti vo va{itestari stale`i, no izbravte da dejstvuvate kakonikoga{ da ne ste bile oblikuvani vo ednogra|ansko op{testvo i kako da morate sè da po~neteodnovo. Po~navte lo{o, zatoa {to po~navte soprezirawe na sè {to vi pripa|a{e. Vie vlegovtevo trgovija bez nikakov kapital. Ako vi izgleda{edeka poslednite generacii na va{ata zemja nemaatmnogu sjaj, vie mo`evte da gi odminete i da giizvle~ete va{ite barawa od nekoja porane{na rasana predci. So pobo`nata naklonost kon tie predci,va{ite voobrazbi vo niv }e prepoznaeja edenstandard na doblest i mudrost, otade vulgarnatapraktika na denot, i taka vie }e porasnevte soprimerot na onie kon ~ie imitirawe se stremevte.Po~ituvaj}i gi va{ite pratatkovci, }e se nau~evteda se po~ituvate sebesi. Nema{e ni da pomisliteda gi smetate Francuzite kako v~era{ni lu|e, kakonacija so ponisko poteklo, kako servilni bednicisè do nivnata emancipacija vo godinata 1789. Ne}e se zadovolevte so toa – na smetka na va{ata~est i baraj}i izgovor za apologetite na nekolkuva{i grozotii – da bidete pretstavuvani kakobanda crni robovi koi odnenade` se oslobodileod sinxirite i, zatoa, baraat da im se prosti zazloupotrebata na slobodata na koja ne se naviknati27


Edmund Berki koja voop{to ne im dolikuva. Nema{e li da bidepopametno, moj skapocen Prijatelu, za vas da semisli kako za dare`liva i galantna nacija, onakakako {to jas sekoga{ mislev; nacija koja, za `al,dolgo bila zaveduvana so visokite i romanti~ni~uvstva na vernost, ~est i lojalnost; da se mislideka nastanite bile nepovolni za vas, no deka viene ste robuvale na nitu eden nesloboden i servilenporedok, tuku deka ste se rakovodele, so najposvetenapokornost, spored principot na javniot duh i dekaste ja obo`avale tokmu va{ata zemja, olicetvorenavo li~nosta na va{iot kral? Ako se obidevte danè ubedite deka vo prividenieto na ovaa nesakanagre{ka ste oti{le podaleku od va{ite mudripredci, deka ste bile re{eni da gi prodol`iteva{ite stari privilegii ~uvaj}i go duhot na va{atastara i na va{ata skore{na lojalnost i ~est, ili akopoglednevte – nesigurni vo sebe i nesposobni jasnoda go raspoznaete re~isi vo celost izbri{aniotzakon na va{ite predci – kon va{ite sosedi vo ovaazemja, kon onie koi gi bea za~uvale od is~eznuvawenekoga{nite principi i modeli na starotoobi~ajno pravo vo Evropa, podobreno i adaptiranovo soglasnost so nejzinata sega{na situacija –ugleduvaj}i se na mudrite primeri – vie }e mu dadevtena svetot novi primeri na mudrosta. Na toj na~in,}e napravevte kauzata na slobodata da e dostojna zapo~it vo o~ite na sekoj razborit um vo sekoja nacija.Zasekoga{ }e go zbri{evte despotizmot od zemjata,poka`uvaj}i deka slobodata ne e samo pomirliva,tuku i deka taa mu pomaga na zakonot samo dokolku28


Temnata strana na revolucijatadobro se skroti. Taka, }e imavte nerepresiven no,sepak, produktiven prihod. Taka }e mo`e{e da cvetatrgovijata koja }e go sozdava{e takviot prihod.]e imavte slobodno ustavno ureduvawe, mo}namonarhija, disciplinirana armija, reformirano ipo~ituvano sve{tenstvo i skromno no, produhovenoblagorodni{tvo da ja predvodi, a ne da ja okoveva{ata doblest. ]e imavte slobodoumen gra|anskisloj koj }e se ugleduva{e na blagorodni{tvoto, atoa samoto }e proizleguva{e od nego. ]e imavteza{titen, zadovolen, trudoqubiv i poslu{en narod,nau~en da ja bara i da ja prepoznava sre}ata {tomo`e da se najde sekoga{ samo vo doblesta, bidej}itokmu vo nea le`i vistinskata moralna ednakvost na~ove{tvoto. Nea ja nema vo onaa monstruozna fikcijakoja – budej}i la`ni idei i zaludni o~ekuvawa kajlu|eto {to se sudbinski predodredeni za ma~en patniz `ivotot – slu`i samo za da ja zagor~i i da jaote`ne onaa vistinska neednakvost koja nikoga{ nemo`e da se otstrani; i koja poredokot na gra|anskiot`ivot ja vospostavuva kako pridobivka, ne samoza onie koi mora da bidat ostaveni vo pot~inetapolo`ba, tuku i za onie koi mo`e da gi izdigne dopoveli~estvena, no ne i posre}na polo`ba. Pred vasbe{e otvoren mazen i lesen pat do sre}ata i slavata,kakov {to istorijata na svetot nema zabele`ano, novie poka`avte deka te{kotiite se dobri za lu|eto.Presmetajte gi va{ite dobivki: poglednete {to sedobiva so ovie ekstravagantni i drski {pekulaciikoi gi nau~ija va{ite lideri da gi preziraat sitenivni predci i site nivni sovremenici, pa, duri,29


Edmund Berkda se preziraat i sebesi, sè do onoj mig koga i samitestanaa navistina dostojni za prezir. Sledej}i giovie la`ni svetla, Francija ja kupi poni`uva~katanesre}a po povisoka cena od cenata {to sekojadruga nacija ja plati za da dobie nedvosmisleniblagoslovi! Francija ja kupi siroma{tijata sozlostorstvo! Francija ne ja `rtvuva{e svojatadoblest vo imeto na interesot, tuku se otka`a odsvojot interes za da mo`e da ja prostituira svojatadoblest. Site drugi nacii po~naa so sozdavawenova vlada ili so reformirawe na starata, otkakovostanovija ili, so pogolema to~nost, primenijanekoi religiski obredi. Site drugi narodi givtemelija gra|anskite slobodi vrz osnova naposeriozno odnesuvawe i vrz osnova na sistemot napostroga i ma{ka moralnost. Otkako Francija giispu{ti dizginite na kralskiot avtoritet, taa jaudvoi raspu{tenosta i neskrotlivata razvratnostvo odnesuvaweto i bezobraznata bezbo`nost vomislewata i praktikite. Francija ja pro{iri setanesre}na rasipanost (koja, voobi~aeno, be{e bolestna bogatstvoto i mo}ta) niz site sferi na `ivotot,kako da prenesuva nekoja privilegija ili kako daraspostila nekoja skriena pridobivka. Ova e edenod novite principi na ednakvost vo Francija.So pomo{ na perfidnosta na nejzinite voda~i,Francija celosno go posramoti tonot na razumnotosovetuvawe vo kabinetite na princovite i, na tojna~in, mu gi odzede najva`nite temi. Taa gi osvetimra~nite i somnitelni maksimi na tiranskatanevera i gi nau~i kralevite da treperat pred30


Temnata strana na revolucijataona {to ottuka, pa natamu, }e go imenuvam kakola`na verodostojnost na moralnite politi~ari.Suverenite }e gi smetaat za potkopuva~i na nivnitetronovi onie koi gi sovetuvaat bezgrani~no damu veruvaat na svojot narod; }e gi gledaat kakopredavnici koi imaat cel da gi uni{tat so toa {to}e ja zavedat nivnata lesna i dobrodu{na priroda,so somnitelni izgovori, da im dozvoli na hrabri ibezverni lu|e da u~estvuvaat vo nivnoto vladeewe.Duri i samo toa (ako nema{e i drugi raboti) e dovolnonepopravliva nesre}a za vas i za ~ove{tvoto. Setetese deka va{iot Parlament vo Pariz mu ka`a nava{iot kral deka pri svikuvaweto na stale`itenema od {to da se pla{i osven od nivnata ~udovi{nai neumerena revnost vo obezbeduvaweto poddr{ka zatronot. Sega e pravedno tie lu|e da si go „podvijatopa{ot”. Sega treba tie da si go ponesat svojot delod odgovornosta za propasta {to nivnite soveti imja donesoa na vladetelot i na zemjata. Deklaraciitepolni so optimizam ja uspivaat vlasta pottiknu vaj-}i ja nepromisleno da vletuva vo opasnite avanturina neproverenata politika; da gi zanemari oniemerki, podgotovki, onaa pretpazlivost koja jarazlikuva dobrodu{nosta od slaboumnosta i bez kojanitu eden ~ovek ne mo`e da odgovara za blagodatniotishod na sekoj apstrakten plan na vladata ili naslobodata. Prenebregnuvaj}i go seto toa, tie vidoakako lekot za dr`avata se pretvora vo nejzin otrov.Tie vidoa deka buntot na Francuzite protiv edenumeren i zakonit monarh e ispolnet so pove}e bes,navreda i gnev, otkolku buntot na koj i da bilo31


Edmund Berkdrug narod koj se krenal protiv najnezakonitiotuzurpator, ili protiv najkrvaviot tiranin. Tie imse protivea na otstapkite i nivniot revolt be{enaso~en kon za{titata; nivniot udar se streme{ekon rakata koja{to dava{e milost, uslugi i za{tita.Ova be{e neprirodno. Drugoto e vo red. Nivniotuspeh za niv stana kazna. Zakonite bea ukinati,sudovite bea rasformirani, industrijata be{ebez sila, trgovijata umira{e, prihodite beaneplateni, a lu|eto osiroma{eni; crkvata be{eograbena, a dr`avata ne be{e oslobodena od tovarot;gra|anskata i voenata anarhija se pretvorija voporedok na Kralstvoto; sè {to be{e ~ove~ko ibo`estveno mu be{e `rtvuvano na idolot na javnitekrediti, a posledica od toa be{e bankrotirawetona nacijata; i, kone~no, kako kruna na sè, se izdavaanovi obvrznici so somnitelna i nesigurna vrednost– diskreditirani hartii od vrednost na ednabedna izmama i pita~ki grabe` bea dadeni kakokonvertibilna valuta za poddr{ka na imperijata,namesto dvata golemi priznati vida kovani pari(zlatnite i srebrenite), koi ja pretstavuvaattrajnata i voobi~aena doverba na ~ove{tvoto,parite {to is~eznaa i se skrija pod zemja od kade{to dojdoa, koga principot na sopstvenosta, {toniv gi sozdade, be{e sistemati~no urnat.Dali bea potrebni site ovie u`asni ne{ta? Dalibea tie neizbe`en rezultat od beznade`nata borbana re{itelni patrioti, prisileni da gazat niz krvi buna do tivkiot breg na mirnata i prosperitetnasloboda? Ne! Nitu sli~no na toa! Urnatinite na32


Temnata strana na revolucijataFrancija koi gi {okiraat na{ite ~uvstva, kade ida go svrtime pogledot, ne se rezultat na gra|anskavojna, tie se ta`ni no pou~ni spomenici naizbrzaniot i neuk sovet, ponuden vo vreme na dlabokmir. Tie go poka`uvaat liceto na edna bezobzirnai drska vlast koja nikoj ne ja dovel pod pra{awe ine i dal nikakov otpor. Spored toa, lu|eto koi vakarasipni~ki go potro{ija skapocenoto bogatstvo nanivnite zlostorstva, onie koi zdiveno ja napravijaovaa ogromna zaguba na javnite zla (pri {to,poslednata klada be{e rezervirana za kone~niotspas na dr`avata) – vo svoeto napreduvawe ne naidoa,re~isi, na nikakov otpor. Celiot niven mar{li~e{e pove}e na triumfalna procesija otkolkuna vojna. Nivnata prethodnica vrve{e pred niv,urivaj}i i gazej}i sè pred sebe. Nitu edna kapka odnivnata krv ne be{e proleana za kauzata na zemjata{to ja uni{tija. Za svoite proekti tie ne `rtvuvaani{to pove}e od vrvca na ~evelot, dodeka go zatvoraakralot, dodeka gi ubivaa nivnite sogra|ani, kapej}igi vo solzi, frlaj}i gi vo siroma{tija i vo jadovi,iljadnicite dostojni lu|e i dostojni semejstva.Nivnata surovost ne be{e duri ni beden rezultat nastravot.Taa be{e posledica na nivnoto ~uvstvo zasovr{ena bezbednost vo odobruvawe na predavstvata,grabe`ite, siluvawata, ubistvata, kole`ite ipo`arite niz celata nivna stradalni~ka zemja.No pri~inata za seto toa be{e ednostavna u{te odsamiot po~etok.33


Edmund Berk(…)Koga lu|eto so status i gi `rtvuvaat site idei zadostoinstvo na edna ambicija koja, o~igledno, e bezosnova, koga dejstvuvaat so prizemni instrumenti zaostvaruvawe niski celi, celata struktura stanuvaniska i dolna. Zar ne se slu~uva ne{to takvo sega voFrancija? Zar toa ne sozdava ne{to {to e dostojnoza prezir i e neslavno? Nekoj vid na podlost {topreovladuva vo celokupnata politika? Ili, pak,tendencija, vo sè {to se pravi, da se zgazat poedincitei, zaedno so niv, dostoinstvoto i va`nosta nadr`avata. Drugite revolucii gi predvodea li~nostikoi gi osvedo~ija svoite ambicii so unapreduvawena dostoinstvoto na lu|eto ~ij mir go bea naru{ile,dodeka se obiduvaa da napravat promeni, ilinavistina gi izvedoa promenite vo Komonveltot.Toa bea lu|e so vizija. Nivnata cel be{e da vladeat,a ne da ja uni{tat svojata zemja. Kako lu|e soogromen gra|anski i ogromen vojni~ki talent, iakopredizvikuvaa strav i trepet, tie, sepak, bea ukrasna svoeto vreme. Tie voop{to ne li~ea na evrejskitetrgovski posrednici i ne se natprevaruvaa me|u sebevo toa koj podobro }e ja izlekuva nivnata zemja (sola`na cirkulacija na pari i obezvredneta hartija)od u`asot i pusto{ot koj ja snajde po nivniteizopa~eni soveti. Komplimentot {to na eden odgolemite lo{i lu|e od star kov (Oliver Kromvel) mugo upatuva eden od negovite srodnici, omilen poetod toa vreme, poka`uva {to, vsu{nost, zamisluval34


Temnata strana na revolucijatatoj i {to, navistina, vo golema mera postignal,uspe{no sproveduvaj}i ja svojata ambicija so oviestihovi:Dodeka ti, miren, se vozdiga{, i dr`avata e vozvi{enaSpokojna, dodeka ti ja menuva{;Promeneta, kako golemata scena na svetot, koga bez bukaSonceto {to se ra|a gi uni{tuva vulgarnite svetlinina no}ta. 7Li~nostite kako Kromvel ne li~ele tolkuna uzurpatori na vlasta, kolku {to sakale da gonaglasat svoeto prirodno mesto vo op{testvoto.Nivnoto izdignuvawe trebalo da go osvetli i da gorazubavi svetot. Tie gi pobedile svoite protivnici,nadminuvaj}i gi so svojata bleskavost. Rakata kojaja tresna zemjata kako angel na uni{tuvaweto, i giprenese silata i energijata pod koi taa strada{e. Nevelam (Gospod da ~uva!), ne velam deka doblestite naovie lu|e bi trebalo da se razberat kako ramnote`ana nivnite zlostorstva, no, sepak, tie, vo izvesnasmisla, bea korektiv na nivnite efekti. Takovbe{e, kako {to ve}e spomnav, na{iot Kromvel.Takvi bea kaj vas lu|eto, kako {to se vojvodata odGiz, Konde i Koliwi. Takvi bea lu|eto od kovot naRi{elje, koi i vo vreme na mir dejstvuvaa vo duhot nagra|anskata vojna. Takvi bea va{ite Anri IV i Suli.Tie bea podoblesni i srede pomalku somnitelniokolnosti, no, sepak, `iveeja vo kontekst na7 Edmund Valer, „Panegirik na mojot gospodar za{titnik” (voDela, 1730 godina).35


Edmund Berkgra|anski nemiri i ne bea sosema neizvalkani odniv. Za ~udewe e da se vidi kako Francija, kogaza mig uspea da zeme zdiv, mnogu brgu zakrepna iiznikna od najdolgata i najstra{nata gra|anskavojna 8 kakva {to ne poznava{e nieden drug narod.Zo{to? Zatoa {to Francuzite, i pokraj site svoimasakri, ne ja ubija svesta vo svojata zemja. Tamu nebea zgasnati svesta za dostoinstvoto, blagorodnatagordost, {irokogradoto ~uvstvo za slava inatprevaruva~kiot duh. Naprotiv, seto toa be{epottiknato i rasplamteno. Kolku i da be{e dr`avatarazni{ana, nejzinite organi opstanaa. Pre`iveajasite nagradi za ~est i doblest, site odlikuvawa ipo~esti. No, va{ata sega{na konfuzija, kako nekoja~uma, go napa|a duri i izvorot na `ivotot. Vosituacija koga treba da dejstvuva spored principotna ~esta, sekoj ~ovek vo va{ata zemja e posramen iponi`en i ne mo`e da razvie nikakvo ~uvstvo kon`ivotot, osven tegobnata i poni`uva~ka gor~ina.No, ovaa generacija brgu }e is~ezne. Slednatageneracija na blagorodni{tvoto }e nalikuva nazanaet~ii i klovnovi, na lihvari i pramatari iEvrei, koi sekoga{ }e bidat nivni sorabotnici,a, ponekoga{, i nivni gospodari. Veruvajte mi,Gospodine, onie koi se obiduvaat da gi izramnatsloevite, nikoga{ ne uspevaat da gi izedna~at.Vo site op{testva sostaveni od razli~ni sloevigra|ani, nekoi od niv moraat da bidat najvisoki.Ottuka, onie koi izramnuvaat, samo go menuvaat igo rasipuvaat prirodniot red na ne{tata, postavu-8 Se misli na verskite vojni vo Francija vo 16 vek.36


Temnata strana na revolucijatavaj}i go vo vozduh ona {to, poradi cvrstinata nastrukturata, treba da bide na zemja. Zdru`enijatana {iva~i i na drvodelci, od koi e sostavenarepublikata (Pariskata, na primer), ne mo`at da ibidat dorasnati na situacijata vo koja vie sosila seobiduvate da gi turnete, koristej}i se so najlo{otood sè – so prisvojuvaweto na prirodnite prava.Pri otvoraweto na Sobranieto na stale`ite,kancelarot na Francija, obra}aj}i se so edenrasko{en oratorski ton, re~e deka site zanimawase ~esni. Nema{e da bide daleku od vistinata akomisle{e samo na toa deka niedno ~esno vrabotuvawene e sramno. No, ako tvrdime deka sekoe zanimawee ~esno, samo po sebe se podrazbira deka mudodeluvame obele`je {to mu odi vo prilog. Rabotatana frizerot ili na sve}arot ne mo`e da se smetaza pra{awe na ~esta – a i da ne zboruvam za redicadrugi zanimawa koi podrazbiraat sluguvawe. Lu|etokoi mu pripa|aat na ovoj sloj ne bi trebalo da bidatugnetuvani od dr`avata, no, od druga strana, dr`avatastrada ako na ovie lu|e im se dozvoli da vladeat,bilo individualno, bilo kolektivno. Vie mislitedeka na toj na~in se borite protiv predrasudite, no,vsu{nost, vie vojuvate so prirodata.Drag moj Gospodine, jas ne mislam deka vie imatepreterano sitni~av ili, pak, preterano tesnogradduh koj, za sekoja op{ta opservacija ili za sekoe~uvstvo, bi baral eksplicitni detali za korektivitei isklu~ocite, za koi razumno se pretpostavuva dekase vklu~eni vo site op{ti predlozi koi doa|aat odrazbrani lu|e. Sigurno ne zamisluvate deka jas bi37


Edmund Berksakal da gi svedam vlasta, avtoritetot i ugledot nakrvno srodstvo, na imiwa ili tituli. Ne, Gospodine.Nema drugi kvalifikacii za upravuvaweto, osvendoblesta i mudrosta, bilo da se tie realni ilipretpostaveni. Kade i da se nao|aat, tie go imaatnebesniot paso{ za ~ovekovoto mesto i ~ovekovata~est, vo sekoja dr`ava, vo sekoja situacija, profesijaili vo sekoj zanaet. Te{ko na onaa zemja koja bezumnoi bezbo`no gi otfrla uslugite na talentite idoblestite – gra|anski, voeni ili verski – koipostojat za da ja razubavat i da i slu`at; i na tojna~in, go frla vo temnina seto ona {to treba da{iri slava i svetlina. Te{ko i na onaa zemja koja,pa|aj}i vo drugata sprotivnost, smeta deka lo{otoobrazovanie, inferiornite i ograni~eni pogledina ne{tata, odvratniot plateni~ki zanaet imaatprednost nad pravoto za vladeewe. Sè treba da mubide dostapno sekomu, no ne bez odgovornost. Vo ednavlada koja se zanimava so opse`na problematika, nemo`e da bide dobro nitu edno rotirawe, nitu ednoimenuvawe, ili nitu eden izbor {to se pravi sporedprincipot na `repka. Zatoa {to takvite principine se stremat, nitu direktno nitu indirektno, da goizberat ~ovekot koj i e posveten na dol`nosta nitu,pak, ednoto i drugoto zaemno da gi prisposobat. Nese kolebam da ka`am deka patot od bednata polo`ba,pa sè do visokiot status i vlasta, ne treba da bidepremnogu lesen nitu, pak, preterano da zavisi odvostanoveniot tek. Duri i ako retkata doblest enajretkoto od site retki ne{ta, taa, sepak, trebada pomine niz nekoj vid proba. Hramot na ~esta38


Temnata strana na revolucijatatreba da se izgradi vrz temelite na vozvi{enosta.Ako doblesta gi otvora negovite porti, neka bidezapomnato, isto taka, deka taa ne mo`e so ni{to dase isproba, osven so te{kotii i so borba.(…)Ako gra|anskoto op{testvo e fidanka nakonvencijata, toga{ konvencijata mora da bidezakon na toa op{testvo. Taa konvencija mora da giograni~uva i da gi vidoizmenuva site instanciina ustavnoto ureduvawe {to se formiraat vosoglasnost so nea. Sekoj vid zakonodavna, sudskaili izvr{na vlast e nejzino delo. Tie ne mo`at dapostojat vo nitu edna druga sostojba na ne{tata; i,zar mo`e nekoj ~ovek vrz osnova na konvenciite nagra|anskoto op{testvo da bara prava koi voop{to ine go pretpostavuvaat negovoto postoewe, prava koiapsolutno mu se tu|i na toa op{testvo? Eden od prvitemotivi na gra|anskoto op{testvo koj se pretvoravo edno od negovite fundamentalni pravila e dekanitu eden ~ovek ne treba da bide sudija za svojotsopstven slu~aj. So ova, sekoja li~nost vedna{ seli{uva od prvoto fundamentalno pravo na ~ovekkoj{to ne e obvrzan so dogovor, da presuduva samza sebe i da go zastapuva sopstveniot slu~aj. Toj seotka`uva od site prava da upravuva so sebe. Na ovojna~in, toj vo ogromna mera se otka`uva od pravotona samoodbrana, odnosno, od prvoto prirodno pravo.Lu|eto ne mo`at da gi u`ivaat istovremeno pravatana negra|anskata i na gra|anskata dr`ava. Za da mo`e39


Edmund Berkda ja ostvari pravdata, ~ovekot mora da se otka`e odpravoto da opredeli {to e, vsu{nost, pravdata, voonie ne{ta koi za nego imaat najgolema va`nost. Zada mo`e da osiguri malku sloboda, toj i se prepu{tana verata vo nejzinata celost.Vladata ne se formira vrz osnova na prirodniteprava koi mo`at da postojat i, navistina, postojatcelosno nezavisno od nea; tie postojat so mnogupogolema jasnotija i vo mnogu pogolem stepen naapstraktno sovr{enstvo; no, nivnoto apstraktnosovr{enstvo e nivniot prakti~en defekt. Imaj}igo pravoto na sè, tie sakaat sè. Vladata e majstorskiizum na ~ovekovata mudrost koj im slu`i na lu|etoza obezbeduvawe na nivnite potrebi. Lu|etoimaat pravo ovie potrebi da im se obezbedat soovaa mudrost. Pome|u ovie potrebi, gra|anskotoop{testvo treba da ja zeme predvid i potrebataza zadovolitelno ograni~uvawe na ~ovekovitestrasti. Op{testvoto bara da bidat pot~inetine samo strastite na poedinecot, tuku duri i vomasata kako celost, isto kako i kaj poedincite,sklonostite na lu|eto ~estopati da se popre~uvaat,nivnata volja da se kontrolira i nivnite strastida se ograni~at. Ova edinstveno mo`e da se stori sosila koja proizleguva od samite niv; toa ne mo`eda se dostigne so izvr{uvawe op{testvena funkcijakoja e pot~ineta na taa volja i na tie strasti {to,vsu{nost, e obvrzana da gi zauzdi i da gi skroti. Voovaa smisla, ograni~uvawata {to im se nametnuvaatna lu|eto, kako i nivnite slobodi treba da se smetaatza nivni prava. No so ogled na toa {to slobodite40


Temnata strana na revolucijatai ograni~uvawata variraat zaedno so vremeto iokolnostite i, pod nivno vlijanie, postojano semenuvaat, tie ne mo`at da se utvrdat so niednoapstraktno pravilo. Ottuka, sosema e budalesto zaniv da se diskutira vrz osnova na toj princip.Od momentot koga se namaluva ne{to odkvantumot prava na ~ovekot da upravuva samiot sosebe i koga se dozvoluva kakvo i da bilo ve{ta~kiutvrdeno pozitivno ograni~uvawe na tie prava, odtoj moment celata organizacija na vladata po~nuvada se razgleduva kako prakti~en problem. Poradiova, ustrojuvaweto na dr`avata i soodvetnotorasporeduvawe na mo}ta se isklu~itelno delikatnii najkomplikuvani ve{tini. Toa bara dlabokopoznavawe na ~ovekovata priroda i na ~ovekovitepotrebi, kako i poznavawe na rabotite koi giolesnuvaat ili gi popre~uvaat razli~nite celi {totreba da se ostvarat niz mehanizmite na gra|anskiteinstitucii. Dr`avata mora da ima izvori na sila,no i lekovi za svoite bolesti. Kakva e polzata odraspravata za ~ovekovoto apstraktno pravo na hranaili na lekovi? Pra{aweto e na koj na~in tie seobezbeduvaat i se prepi{uvaat. Vo taa smisla, jassekoga{ }e sovetuvam da se povika na pomo{ edenfarmer ili eden lekar, a ne profesor po metafizika.Naukata za gradewe na edna politi~ka zaednica,za nejzinoto obnovuvawe ili reformirawe, kako isekoja druga eksperimentalna nauka, ne mo`e da seizu~uva a priori. Kratkoto iskustvo ne mo`e da nèpodu~i vo taa prakti~na nauka, zatoa {to realniteefekti na moralnite pri~ini ne se sekoga{41


Edmund Berkneposredni; zatoa {to onoj efekt koj, na prv poglede mo`ebi, {teten, ponatamu mo`e da se poka`e kakoodli~en; isto taka, odli~nosta mo`e da proizlezeod efekti koi na po~etokot se poka`ale kakonepovolni. Se slu~uva i sprotivnoto: mnogu povolniplanovi so osobeno prijaten po~etok, ~estopati,zavr{uvaat na sramen i `alosen na~in. ^estopati,vo dr`avite postojat nekoi nejasni i re~isiprikrieni pri~ini, ne{ta koi na prv pogled se~inat bezna~ajni, no od koi mo`e, na najsu{testvenna~in, da zavisi napredokot ili nazaduvawetona dr`avite. Naukata za vladeeweto e samata posebe prakti~na i naso~ena kon prakti~ni celi.Taa bara ogromno iskustvo, pogolemo od ona so koe~ovekot mo`e da se zdobie vo tekot na eden ~ove~ki`ivot, pa kolku i da e toj mudar i pronikliv. Zatoa,lu|eto treba da bidat beskrajno pretpazlivi koga sevpu{taat vo urivaweto na edno zdanie koe so vekovi,vo soodveten stepen, odgovaralo na obi~nite celina op{testvoto – ili koga trgnuvaat vo negovatapovtorna izgradba, bez pritoa, da imaat o~iglednimodeli i obrasci koi bi ja poka`ale negovatapoleznost.Koga ovie metafizi~ki prava vleguvaat vozaedni~kiot `ivot kako zraci svetlina koi seprobivaat vo gusta sredina, tie, spored zakonitena prirodata, se prekr{uvaat od nivnata pravalinija. Navistina, vo sevkupnata i kompleksnamasa na ~ove~ki strasti i interesi, primitivniteprava na ~ovekot podrazbiraat takva raznolikostna prekr{uvawa i refleksii, {to stanuva42


Temnata strana na revolucijataapsurdno da se zboruva za niv kako za ne{to {toprodol`uva vo ednostavnosta na nivniot po~etenpravec. Prirodata na ~ovekot e komplikuvana;op{testvenite fenomeni se kompleksni vonajgolemata mo`na mera; spored toa, nitu ednoednostavno rasporeduvawe ili upravuvawe namo} ta ne mo`e da bide soodvetno nitu na ~ovekovatapriroda, nitu na kvalitetot na negovite raboti.Koga slu{am za ednostavnosta na majstoriite koise stremat kon nekoe novo politi~ko ureduvawe i sefalat so nego, jas ne gubam ni{to ako zaklu~am dekanivnite sozdava~i ni{to ne znaat za sopstveniotzanaet ili, pak, deka se sosema neodgovorni voodnos na nivnata dol`nost. Ednostavnite vladise defektni vo svojata osnova, da ne ka`am ne{topolo{o. Ako razmisluvate za op{testvoto od samoedna gledna to~ka, site ovie ednostavni na~inina politi~ko ureduvawe ve zarobuvaat so svojataprivle~nost. Vsu{nost, sekoj od ovie na~ini iodgovara samo na svojata cel mnogu posovr{eno,otkolku {to pokompleksniot na~in mo`e daodgovori na site negovi kompleksni barawa. No,podobro e celosta da ne bide sovr{eno re{ena i daima nekoi anomalii, otkolku nekoi nejzini delovida bidat uredeni so golema to~nost, a drugi da bidatsosema zanemareni ili duri materijalno o{teteniso prekumernata gri`a za nekoj omilen del.Site bo`emni prava na ovie teoreti~ari se,vsu{nost, krajnosti i vo istata onaa mera vo kojase metafizi~ki to~ni, tie se moralno i politi~kila`ni. Pravata na ~ovekot se nao|aat vo nekoja43


Edmund Berksredina: nevozmo`no e da se definiraat, no nee nevozmo`no da bidat prepoznaeni. Pravata nalu|eto vo vladite se nivni prednosti i tie ~estopatise nao|aat vo ramnote`ata pome|u razli~nite dobra,ponekoga{, vo kompromisite pome|u dobroto izloto, a, ponekoga{, pome|u dve zla. Politi~kiotrezon e, vo su{tina, princip na moralno, a ne nametafizi~ko ili na matemati~ko presmetuvawe:sobirawe, odzemawe, mno`ewe i delewe, navistinski moralni denominacii.Spored ovie teoreti~ari, pravoto na lu|etore~isi sekoga{ e sofisti~ki izme{ano so nivnatavlast. Pogolemiot del na zaednicata, koga i da evo sostojba da dejstvuva, voop{to ne se sre}ava sovistinski otpor. No sè dodeka vlasta i pravoto seedno i isto, celata zaednica nema prava koi ne sevo soglasnost so doblesta, a prva od site doblestie razumnosta. Lu|eto nemaat pravo na ona {to ne erazumno i na ona {to ne e vo nivna korist, no, kako{to dobro ka`al eden interesen pisatel, Liceat perirepoetis 9 , koga eden od niv, kako {to se raska`uva,ladnokrvno skoknal vo plamenot na vulkanskataerupcija Ardentum frigidus Aetnam insiluit. 10Smetam deka takvata zabava e poprvo neopravdanapoetska sloboda otkolku edno od ovlastuvawata na9 Na poetite im e dozvoleno da zaginat, poznata sentencijaprezemena od Poetska umetnost (Ars Poetica) na Horatij.10 Ladnokrvno skoknal vo ognenata Etna, stanuva zbor za Empedoklekoj, spored legendata, skoknal vo kraterot na vulkanotEtna, a od nego ostanale samo bronzenite sandali. Ovaa legendamnogu rano go obvila negoviot lik, no toj vsu{nost bilfilozof na prirodata i lekar, koj `iveel vo 5 vek pr.n.e. nadene{na Sicilija.44


Temnata strana na revolucijataParnas; i nezavisno od toa dali toj {to izbira dago praktikuva takvoto pravo e poet, sve{tenik ilipoliti~ar, mislam deka pomudrite misli (zatoa{to se pomilosrdni) }e me nateraa, pred sè, da gospasam ~ovekot, a ne da gi ~uvam negovite bronzenisandali kako spomenici na negovata ludost.Ako lu|eto ne se zasramat od na~inot na koj denesgo slavat toj nastan, so vidot na godi{nite besedina koi se odnesuva golem del od ova {to go pi{uvam,nivnite principi }e bidat iznevereni i tie }ebidat li{eni od pridobivkite na revolucijata {toja odbele`uvaat. Vi priznavam drag Gospodine, dekanikoga{ ne sum go sakal ova postojano zboruvaweza otpor i za revolucija, kako {to ne sum ja sakalpraktikata spored koja lekot {to treba da mu se davana ustavot samo vo ekstremni slu~ai se pretvoravo dnevno sleduvawe na leb. Takvata praktikavoobi~aeniot `ivot na op{testvoto go pretvora vohroni~no bolen: se zemaat periodi~ni dozi na `ivinsublimat i se goltaat sredstva za predizvikuvawe nana{ata qubov kon slobodata.Vakvata zloupotreba na lekot koja stanalavoobi~aena, so vulgarnoto i sramno koristewe gooslabnuva i go istro{uva izvorot na onoj duh kojtreba da se primenuva vo isklu~itelni okolnosti.Vo najmirniot period na rimskoto ropstvo temitena tiranoubistvoto bile del od obi~nite ve`bina mom~iwata v u~ili{te – cum perimit saevosclassis numerosa tyrannos 11 . Pri edna normalna11 Koga mnogubrojnata klasa }e gi uni{ti surovite tirani,prezemeno od Satires, VII, 151 na Juvenal.45


Edmund Berksostojba na ne{tata, vo zemja kakva {to e na{ata,toa sozdava najlo{i efekti, duri i vo odnos na onaasloboda {to ja zloupotrebuva so raspu{tenostana ekstravagantnata {pekulacija. Re~isi siterepublikanci od moeto vreme koi imaat visokopoteklo, za kratko vreme stanaa najposveteni, dobroizve`bani dvorjani. Naskoro tie go napu{tijadosadniot, umereniot, no prakti~en otpor kon onieme|u nas koi, vo gordosta i opienosta so sopstveniteteorii, gi omalova`uvaa kako ne mnogu podobri odtorievcite. Se razbira, hipokrizijata voshituvaso najvozvi{enite {pekulacii za{to taa i onakanikoga{ nema namera da odi otade {pekulacijata, pani{to ne ja ~ini da ja napravi veli~enstvena. No durii vo slu~aite koga vo ovie bombasti~ni {pekulaciimo`e{e da se nazre pove}e lekomislenost otkolkuizmama, temata be{e vo golema mera istata. Kogaovie profesori }e sfatat deka nivnite ekstremniprincipi ne se primenlivi vo slu~ai koi baraatsamo kvalifikuvan, ili, da re~am, gra|anski ipraven otpor, tie, vo takvite situacii, voop{tone go upotrebuvaat toj otpor. Za niv postoi vojnai revolucija, ili ni{to. Nao|aj}i deka nivnitepoliti~ki planovi ne se prisposobeni na sostojbitevo svetot vo koj `iveat, tie ~estopati go sfa}aatpremnogu lesno sekoj javen princip i od svoja stranase podgotveni, zaradi nekoj trivijalen interes, dago napu{tat ona, {to spored nivnoto mislewe, nemanekoja golema vrednost. Navistina, nekoi od nivimaat postabilni i poistrajni prirodi, no ovie serevnosni politi~ari nadvor od Parlamentot koi46


Temnata strana na revolucijatare~isi ni{to ne gi doveduva vo isku{enie da ginapu{tat nivnite omileni proekti. Tie postojanoimaat predvid nekoi promeni vo crkvata ili vodr`avata, ili, pak, vo dvete. Koga e takov slu~ajot,tie se sekoga{ lo{i gra|ani i sovr{eno nesigurnivrski. Za{to, so ogled na toa {to smetaat dekanivnite sopstveni bombasti~ni proekti imaatbeskone~na vrednost i deka aktuelnoto ureduvawe nadr`avata ne e dostojno za nikakva po~it, tie se vonajmala raka, ramnodu{ni kon nea. Tie ne gledaatnikakva vrednost vo dobroto i nikakov nedostatokvo lo{oto upravuvawe so javnite raboti; tie pove}esakaat da u`ivaat vo poslednovo, kako vo ne{to {toe popovolno za revolucijata. Tie ne gledaatnikakva vrednost nitu nedostatok vo koj i da bilo~ovek, vo koja i da bilo akcija, ili vo koj i da bilopoliti~ki princip, osven vo onaa mera vo koja tiegi pottiknuvaat ili gi zabavuvaat nivnite planoviza promena: ottuka, tie edna{ se zanimavaat sonajnasilniot i najrastegnat prerogativ, a drugpatso besmislenite demokratski idei na slobodata,i pominuvaat od ednoto do drugoto bez voop{toda imaat obzir kon kauzata, kon li~nosta ili konpartijata.Vie vo Francija sega ste vo krizata na revolucijatai vo preminuvaweto od edna forma navladeewe vo druga i, spored toa, ne mo`ete da govidite takviot karakter na lu|eto vo sosema istatasituacija vo koja nie go gledame vo ovaa zemja. Kajnas toj e militanten, a kaj vas e pobedni~ki i vieznaete kako toj mo`e da dejstvuva koga negovata47


Edmund Berkmo} e srazmerna so negovata volja. Ne bi trebaloda gi ograni~am tie opservacii na koja i da bilokategorija, no ne bi trebalo nitu site lu|e odrazli~ni kategorii da gi vnesam vo niv. Ne, dalekuod toa. Jas sum isto tolku nesposoben za edna takvanepravda kolku {to ne sum sposoben da gi odr`uvamodnosite so onie ~ii principi se ekstremni i koi,vo imeto na verata ne u~at na ni{to drugo, osven naluda i opasna politika. Najlo{a od tie politiki narevolucijata e ovaa: tie gi ~eli~at i gi stvrdnuvaatgradite za da gi podgotvat za o~ajni~ki udari koiponekoga{ se upotrebuvaat vo krajni prigodi. No,bidej}i vakvite prigodi mo`e nikoga{ da ne sesozdadat, umot neopravdano se valka, a moralnite~uvstva mnogu stradaat koga zad odrekuvaweto ne stoiniedna politi~ka pri~ina. Ovoj vid lu|e se tolkuvozneseni so svoite teorii za pravata na ~ovekot,{to sosema ja zaboravile ~ovekovata priroda. Bezda otvorat barem eden nov pat kon razbiraweto,tie uspeale da gi zaprat onie pati{ta koi vodatkon srceto. Site pravilni simpatii od srceto na~ovekot ovie lu|e gi iskrivokol~ile vo sebesi i vosite onie koi gi sledat.(...)Koi se tie {to im se voshituvaat i od dnotona srceto se privrzuvaat za nacionalnitepretstavni~ki sobori, no moraat, so u`as i gadeweda se svrtat od vakvata profana burleska, odvakvoto gnasno iskrivokol~uvawe na edna sveta48


Temnata strana na revolucijatainstitucija? I na qubitelite na monarhijata ina qubitelite na republikata mora da im se gadiod toa. I ~lenovite na va{iot Parlament sigurnostenkaat pod tiranijata poradi toa {to ne im nosinikakva mo} za upravuvawe, sosema malku polza, anajmnogu od sè – na site im nosi sram. Siguren sumvo toa deka mnogumina od ~lenovite koi duri goso~inuvaat i mnozinstvoto na toj sobor, mora da se~uvstvuvaat isto kako i jas, nezavisno od aplauzite naRevolucionernoto dru{tvo. – Beden kral! – BedenParlament! Kolku li mora da bide toa Sobranienemo skandalizirano od onie svoi ~lenovi koimo`at da ka`at „kolku ubav den” za denot koj izgledalkako sonceto da e zbri{ano od neboto 12 ! Kolku litie lu|e mora da se ogor~eni vo du{ata slu{aj}igi drugite koi mislele oti e dobro da objavat deka„brodot na dr`avata }e letne napred kon obnovataso pogolema brzina otkoga i da e”, gonet od silnatabura na predavstvata i ubistvata koi mu prethodeana triumfot na na{iot propovednik! [to li morada ~uvstvuvale dodeka so trpeliva nadvore{nost, aso ogor~ena vnatre{nost, slu{ale za masakrot nanedol`nite gospoda vo nivnite domovi, slu{aledeka „proleanata krv ne bila naj~istata”? [toli mora da ~uvstvuvale opsednati od site straniso poplaki za nemirite koi od temel ja potresoanivnata zemja, prinudeni ladnokrvno da im ka`atna onie koi se `alat, deka tie se pod za{titatana zakonot i deka }e mu se obratat na kralot (na12 „un beau jour” – izrazot se odnesuva na 6 oktomvri 1789 godina,denot na Francuskata revolucija.49


Edmund Berkzarobeniot kral) da naredi da se sprovedat zakonitezaradi nivna za{tita; koga zarobenite ministri natoj, zatvoren kral, formalno objavile deka ve}e nepostoi nitu zakon, nitu avtoritet, nitu, pak, vlastkoja }e gi za{titi? [to li mora da ~uvstvuvale kogabile prinudeni, kako ~estitka za ovaa nova godina,da pobaraat od svojot zaroben kral da go zaboraviburniot period od prethodnata godina za smetka nagolemoto dobro koe toj navodno, trebalo da mu goobezbedi na svojot narod; za ~ie celosno ostvaruvawetie go odlo`ile prakti~noto doka`uvawe na nivnatalojalnost, uveruvaj}i go deka }e mu se pokorat toga{koga toj ve}e nema da ima nikakov avtoritet za da imzapoveda.Ova obra}awe sigurno be{e napraveno somnogu dobra volja i qubov. No pome|u revoluciitevo Francija, mora da se smeta i na edna zna~ajnarevolucija vo nivnite idei za u~tivosta. Vie, oddrugata strana na Kanalot, za nas vo Anglija zboruvatedeka manirite gi u~ime od vas, od vtora raka i dekana{eto odnesuvawe go oblekuvame vo francuskitedrebolii. Duri i da e taka, nie sme u{te vo staratakrojka i ne sme i se prisposobile na novata pariskamoda na ubavo odnesuvawe, za da pomislime deka smeizlegle qubezni na najprefinet na~in ako na nekojkoj do`iveal najgolemo poni`uvawe na zemjata muka`eme (bilo vo forma na so~uvstvo, ili vo formana ~estitka) deka golemite javni dobra }e proizlezatod ubistvata na negovite slugi, obidite za ubistvovrz nego i vrz negovata `ena, kako i od ma~ewata,sramot i poni`uvawata {to li~no toj gi iskusil.50


Temnata strana na revolucijataToa e takva lo{a uteha {to duri i sve{tenikot odWugejt bi bil premnogu human za da mu ja ponudina zlostornik koj se nao|a pod besilka. Treba{e dapomislam deka xelatot na Pariz, sega koga steknatolkava sloboda preku glasovite od Nacionalnotosobranie, koga mu e dodelen negoviot rang i grbvo Heraldskiot kolex za pravata na ~ovekot,}e bide premnogu velikodu{en, premnogu galanten~ovek, tolku ispolnet so smislata za negovoto novodostoinstvo, za da ja upotrebi taa zajadliva utehana koja i da e od li~nostite koja poradi navredana narodot mo`e da ja najde pod rakata na negovataizvr{na mo}.^ovekot na koj vaka mu laskaat e navistinapropadnat. Vaka podgotvenata smiruva~ka goltkana zaboravot e dobro presmetana za da ja za~uva`ol~nata budnost i da go hrani `iviot ~ir narazjadenoto se}avawe. Taka da mu se dade nekomuopojniot napitok na amnestijata, zasolen so sitesostojki na prezir i sram, podrazbira, namesto„melemot za raneti du{i”, do negovite usni dase dopre {oljata na ~ove~ka mizerija i toj da seprisili da ja ispie do dnoto.Kralot na Francija verojatno }e nastojuva da gizaboravi tie nastani i taa ~estitka otstapuvaj}ipred pri~ini koi se isto tolku silni kolku i onie{to vnimatelno se izlo`eni vo novogodi{nata~estitka. No istorijata koja trajno gi ~uva zapisite zasè {to pravime i najstrogo sudi za postapkite na siterazli~ni vladeteli, nema da gi zaboravi nitu ovienastani, nitu erata na ovaa liberalna elegantnost51


Edmund Berkvo me|usebnite vrski na ~ove{tvoto. Vo istorijata}e ostane zapi{ano deka utroto na 6 oktomvri 1789godina, kralot i kralicata na Francija, po celeden den poln so konfuzija, voznemirenost, u`asii kole`i, otkako javno im bila vetena sigurnosta,i se prepu{tile na prirodnata potreba za odmor ilegnale da si po~inat nekolku ~asovi, obzemeni sonemir i taga. Najprvin kralicata bila razbudenaod son koga go ~ula glasot na stra`arot kraj vratatakoj i doviknal da se spasuva so begstvo. Toa bilposledniot dokaz za vernost {to stra`arot mo`elda i go dade, bidej}i tie bile re~isi vrz nego i zamig toj padnal zaklan. Tolpata svirepi nasilnici iubijci, so negovata krv na racete, vletala vo odaitena kralicata i so iljadnici udari na bajonetite ino`evite go izdup~ila krevetot od kade {to ovaakutra `ena odvaj imala vreme da skokne i da istr~are~isi gola i niz hodnici nepoznati za ubijcite, ida izbega baraj}i zasolni{te padnata ni~kum prednozete na svojot kral i ma`, koj, ni za mig, ne mo`elda bide siguren nitu za sopstveniot `ivot.Da ka`eme samo tolku deka ovoj kral, kralicatai nivnite mali deca (koi vo nekoe drugo vreme bigi pretstavuvale gordosta i nade`ta na golemioti dare`liv narod) toga{ bea prinudeni da gonapu{tat svetiot prostor na najrasko{nata palatavo svetot, {to ja ostavija potopena vo krv, zagadenaod kole`ite i poslana so rasfrleni ekstremitetii so osakateni tela. Od tuka tie bea odneseni voprestolninata na nivnoto kralstvo. Od toj razbludenkole`, so ni{to ne predizvikan i sproveden bez52


Temnata strana na revolucijataotpor vrz pretstavnicite na kralskata garda,koja be{e sostavena od gospoda po ra|awe i sporedsemejno poteklo, bea izdvoeni dvajca. Ovie dvajcablagorodnici bea surovo i javno dovle~kani dotrupecot vo glavniot dvor na palatata kade {toim bea otse~eni glavite, a od seto toa se napraviparada na izvr{uvawe na nekakva bo`emna pravda.Potoa nivnite glavi, nabodeni na kopja, bea stavenina ~elo na kolonata, dodeka zarobenoto kralskosemejstvo ja slede{e povorkata, poleka dvi`ej}ise napred, srede stra{nite krikovi i piskotnici,srede izbezumenite tanci i sramnite navredi i siteneiska`livi grozotii na furiite od pekolot, {tose pojavija vo izvrteniot oblik na najzlobni `eni.Otkako bea prinudeni da po~uvstvuvaat ne{to {toe postra{no i od gor~inata na smrtta niz bavnotoi ma~no, {est~asovno patuvawe od dvanaeset milji,gi smestija vo edna od starite pariski palati, segapretvorena vo Bastilja za kralevi, pod stra`atana istite onie vojnici od koi be{e sostavena taatriumfalna kolona.Vakov li e triumfot na koj treba da mu seposvetuvaat oltari? Vakov li e triumfot koj trebada se ~estvuva so blagodarnost i da mu se daruvana bo`estvenoto ~ove{tvo so strasni molitvi iso izblici na voodu{evenost? Ve uveruvam dekatebanskite i trakiskite orgii {to se izvedoa voFrancija i na koi im se rakopleska{e edinstveno vostariot evrejski kvart, go pottiknuvaat proro~kiotentuzijazam vo umovite na malkumina vo ova53


Edmund BerkKralstvo; iako svetecot i apostolot 13 koj mo`ebiima{e svoi sopstveni otkrovenija i koj tolkucelosno gi pobedi site lo{i sueverija na svoetosrce, mo`ebi mislel deka toa e pobo`no i umesno zasporedba so vleguvaweto na Hristos Spasitelot vosvetot, koe vo svetiot hram go proglasi presvetiotmudrec, i toa kratko pred glasot na angelite daim go najavi nego na pastirite, vo nivnata tivkanevinost.Vo prvo vreme, nemav na~in da si go objasnamvakviot napad na nekontroliran zanes. Navistina,znaev deka postojat nekoi tipovi lu|e koi im senasladuvaat na stradawata na monarsite. Ima{erazmisluvawa koi mo`ea da pomognat vakviotapetit da se ~uva vnatre vo nekoi granici naumerenosta. No, koga po~nav da razmisluvam za ednaopredelena okolnost, bev prinuden da priznaamdeka na Dru{tvoto treba{e da mu se dade golempopust i deka isku{enieto bilo premnogu silno zaobi~noto pravo na odlu~uvawe. Mislam deka, Io Paean14 na triumfot, `iviot krik koj povikuva{e „sitebiskupi da bidat obeseni na kandelabrite”, mo`ebiizrodi izblik na voodu{evuvawe za predvideniteposledici od ovoj „sre}en” den. Dozvoluvam, priedno tolkavo voodu{evuvawe malku da se otstapiod razboritosta. Dozvoluvam ovoj prorok da ispeehimni na radost i blagodarnost po povod nastanotkoj izgleda kako predvesnik na Mileniumot i na13 Berk povtorno upatuva na Prajs.14 Formalen izraz za pofalba, voobi~aeno izgovarana vo Grcijaza se mu se irazi blagodarnost na nekoe bo`estvo.54


Temnata strana na revolucijatazamislenata petta monarhija, vo urivaweto na sitecrkovni ustanovi. Me|utoa, srede celata ovaa radostima{e (kako {to ima i vo site ~ove~ki raboti)ne{to {to ja stava{e na proba trpelivosta na ovieugledni gospoda i {to go doveduva{e vo isku{eniedolgoto stradawe na nivnata vera. Ubistvoto nakralot, na kralicata i na nivnoto dete ne se slu~iporadi drugi povolni okolnosti vo ovoj „ubav den”.Ne se slu~i nitu ubistvoto na biskupite, iakomnogumina go posakuvaa vo nivnite glasni molitvi.Za volja na vistinata, grupata za kraloubistvo i zagrozomorni kole`i be{e drsko isplanirana, nosamo isplanirana. Vo ovaa golema istoriska dramana masakrot na nevinite, nea ja ostavija nedovr{ena.Ostanuva da se vidi koe }e bide toa silno pero i tojgolem majstor od {kolata za ~ovekovite prava koj}e ja dovr{i ovaa drama. Ova vreme sè u{te ne gidosegnalo celosno pridobivkite od ra{irenosta naznaeweto koe gi potkopuva sueverieto i gre{kite;i kralot na Francija posakuva u{te edno ili dvene{ta, da mu gi ostavi na zaboravot, zemaj}i gopredvid seto dobro koe }e proizleze od negovitesopstveni stradawa i od patriotskite zlostorstvana prosvetenoto doba.(…)No, vlasta, koja i da e, sekoga{ }e go pre`iveeudarot vo koj is~eznuvaat site maniri i mislewa, i}e najde drugi i u{te polo{i sredstva za da opstane.Uzurpacijata koja gi uni{ti starite principi za da55


Edmund Berkgi potkopa starite institucii, }e ja zadr`i vlastaso ve{tini, sli~ni na onie so koi ja osvoila. Kogastariot feudalen i vite{ki duh na Vernosta – kojgi oslobodi kralevite od stravot i, zaedno so niv,gi oslobodi i pot~inetite od strav od tiranija –}e is~ezne od umovite na lu|eto, toga{, zaveritei ubistvata }e bidat presretnati od preventivnismrtni kazni i konfiskacii, i od onie dolgi listina grozni i krvavi maksimi koi go oblikuvaatpoliti~kiot kodeks na sekoja sila koja ne se potpiravrz svojata sopstvena ~est i vrz ~esta na onie koitreba da i se pokoruvaat. Kralevite stanuvaattirani, od politi~ki pri~ini, toga{ koga nivnitepot~ineti se digaat na bunt poradi principi.Koga }e ni gi odzemat starite mislewa i pravilana `ivot, zagubata stanuva neprocenliva. Od tojmoment, pa natamu, }e nemame kompas spored koj }ese orientirame i nema da znaeme kon koj pristan dazaplovime. Nesomneno deka Evropa, ako ja zememekako celost, be{e vo procut onoj den koga va{ataRevolucija be{e zavr{ena. Ne e lesno da se ka`evo koja mera taa prosperitetna sostojba se dol`e{ena na{ite stari maniri i sfa}awa; no, so ogled natoa {to funkcioniraweto na tie pri~ini ne mo`eda bide neva`no, morame da pretpostavime deka, vocelost, rezultatite od nivnoto dejstvuvawe donesoapridobivki. Naviknati sme da gi prosuduvamerabotite vo onaa sostojba vo koja gi nao|ame, bezdovolno da gi zememe predvid pri~inite koi nivgi predizvikale i poradi koi verojatno opstanale.Ni{to ne e posigurno od toa deka na{ite maniri,56


Temnata strana na revolucijatana{ata civilizacija i site dobri ne{ta koi sepovrzani so manirite i civilizacijata vo ovoj na{evropski svet, so vekovi zavisele od dva principai deka, navistina, bile rezultat od kombinacijatana tie dva principa. Tuka mislam na xentlmenskiotduh i na duhot na religijata. Blagorodni{tvotoi sve{tenstvoto, prvoto spored vokacija, avtoroto spored pokrovitelstvo, go odr`uvaleznaeweto vo `ivot duri i srede vooru`eni sudirii mete`i i toga{ koga vladite te{ko mo`ele dabidat formirani. Znaeweto im go vozvratilo nablagorodnicite i na sve{tenicite ona {to godobilo od niv i toa, so kamata, pro{iruvaj}i ginivnite idei i zbogatuvaj}i gi nivnite umovi.Kamo sre}a site tie da prodol`ea da `iveat vospoznanieto za nivnoto neraskinlivo edinstvo iza nivnoto sopstveno mesto! Kamo sre}a znaewetoda ne be{e zavedeno od ambicijata i da prodol`e{ei ponatamu da bide u~itel koj ne se stremi da stanegospodar! Zaedno so negovite prirodni za{titnicii ~uvari, znaeweto }e bide frleno vo kalta izgme~eno pod kopitata na svinskata tolpa 15 .(…)Slu{am deka ponekoga{ vo Francija se zboruvaoti ona {to se pravi kaj vas e spored primerot naAnglija. Ve molam za dozvola da potvrdam deka re~isini{to od ona {to se pravi kaj vas ne proizleglo15 Berk tuka aludira na sudbinite na Baji i Kondorse (Bailly, Condorcet).57


Edmund Berknitu od praktikata, nitu od preovladuva~kitemislewa na ovie lu|e, bilo na delo ili vo duhot napostapuvaweto. Dozvolete mi da dodadam deka nesme neraspolo`eni da gi nau~ime ovie lekcii odFrancija, isto kolku {to sme sigurni deka i nienikoga{ ne sme gi podu~uvale Francuzite na toa.Ovde{nite tajni zdru`enija koi, na nekoj na~in,imaat udel vo zbidnuvawata kaj vas se sostojat samood grst lu|e. Ako tie lu|e, za nesre}a, so nekoi nivniintrigi, propovedi ili publikacii, ili, pak, sonekakva samouverenost koja proizlegla od nekoeneo~ekuvano edinstvo so planovite i so silite nafrancuskata nacija, uspeat da privle~at zavidenbroj lu|e i posledi~no, seriozno da se vpu{tatvo ne{to sli~no kako ona kaj vas, se osmeluvam daiznesam edno proro{tvo, deka tie, predizvikuvaj-}i i izvesni nevolji na svojata zemja, mnogu brgui samite }e se uni{tat. Nekoga{ odamna, ovielu|e odbija da go promenat nivniot zakon zaradipo~itta kon nepogre{livosta na papite i nema da gopromenat nitu sega zaradi nekakva pobo`na verba vodogmatizmot na filozofite, iako nepogre{livostana papite be{e vooru`ena so anatemata i sokrstonosnite vojni, a dogmatizmot na filozofitetreba{e da dejstvuva preku klevetata i fenerot.Porano va{ite problemi bea samo va{a gri`a.Nie, kako lu|e, so~uvstvuvavme so vas, no, bidej}i nebevme gra|ani na Francija, si stoevme nastrana odtie problemi. No, koga ovoj model ni se nudi kakoprimer, morame da se ~uvstvuvame kako Angli~ani i~uvstvuvaj}i se taka, morame i da se odnesuvame kako58


Temnata strana na revolucijataAngli~ani. Nezavisno od nas, va{ite problemivlegoa vo sferata na na{eto interesirawe; baremvo onaa mera vo koja treba da se dr`i podaleku odnas va{iot lek ili va{ata ~uma. Duri i ako stanuvazbor za lek, nie ne go sakame, za{to znaeme kakvi seposledicite od nepotrebnoto lekuvawe. Ako, pak,stanuva zbor za ~uma, protiv nea mora da se prezematmerki na pretpazlivost, kako {to e najstrogiotkarantin.(…)Znaeme, i, {to e u{te podobro, ~uvstvuvameodnatre, deka religijata e osnova na gra|anskotoop{testvo i izvor na seto dobro i na seta uteha.Nie vo Anglija sme tolku ubedeni vo toa deka nepostoi takva ’r|a na sueverieto koja nasobranataapsurdnost na ~ovekoviot um bi mo`ela da ja navle~ekako korka vo tekot na godinite, koja devedeset idevet od sto lu|e vo Anglija ne bi ja pretpo~italepred bezbo`nosta. Nikoga{ nema da bideme tolkunerazumni i da go povikame onoj koj e neprijatel nasu{tinata na sekoj sistem da gi otstrani negovitegre{ki, da gi nadomesti negovite defekti, ili da jausovr{i negovata gradba. Ako na na{ite religioznina~ela nekoga{ im bide potrebno ponatamo{norasvetluvawe, nie nema da se potpreme na ateizmotza da gi objasni istite. Nie nema da go osvetlimena{iot hram so toj bezbo`ni~ki ogan. Toj }e bideosvetlen so poinakva svetlina. ]e go namirisameso drug miris, poinakov od onaa zarazna materija59


Edmund Berk{to ja uvezuvaat krium~arite na falsifikuvanatametafizika. Ako i e potrebna revizija na na{atacrkovna institucija, nie sigurno nema da jaupotrebime javnata ili privatnata lakomost igrablivost za da go proverime, za da go dobieme ili zada go primenime nejziniot osveten prihod. Bez da goosudime `estoko gr~kiot ili ermenskiot ili, pak,rimskiot religiski sistem, sega koga `e{tinatastivna, nie go pretpo~itame protestantskiotreligiski sistem – ne poradi toa {to mislime dekavo nego ima pomalku od hristijanskata religija tuku,naprotiv, poradi toa {to vo nego, spored na{etomislewe, ja ima pove}e. Nie sme protestanti, ne odramnodu{nost, tuku, naprotiv, od strast.Znaeme i gordi sme {to znaeme deka ~ovekot,spored svojata gradba e religiozno bitie. Znaeme ideka ateizmot e protiv na{iot razum, no i protivna{ite instinkti i deka toj ne mo`e dolgo daopstane. No, ako se slu~i – vo migovi na pobuna ina pijan delirium od vreliot alkohol izvle~enod kazanot na pekolot koj sega vo Francija tolkubesno vrie – da ja otkrieme na{ata golotijaotfrlaj}i ja hristijanskata religija koja do dendenesni pretstavuva{e gordost i uteha i eden golemcivilizaciski izvor za nas i za mnogu drugi nacii,nie stravuvame (deka sme svesni oti umot ne mo`eda ja izdr`i prazninata) deka nekoe prosta~ko,ubistveno i poni`uva~ko praznoverie bi mo`elo dago zazeme nejzinoto mesto.Od tie pri~ini, pred da im gi odzememe nana{ite ustanovi prirodnite, ~ove~ki na~ini na60


Temnata strana na revolucijatapo~ituvawe i da mu se prepu{time na prezirot, kako{to vie napravivte i, pravej}i go toa, si ja dobivtezaslu`enata kazna, nie posakuvame nekoi drugina~ini da ni se iznesat na negovoto mesto. Duritoga{ }e go oformime na{iot stav.Nie sme im cvrsto zavetuvani na ovie idei i,namesto da se raspravame so instituciite kako {totoa go pravat nekoi, koi sozdadoa cela filozofijai religija od sopstvenata netrpelivost kon tieinstitucii, cvrsto sme re{eni da ja ~uvamena{ata crkva, da ja ~uvame monarhijata, utvrdenataaristokratija, vospostavenata demokratija, sekojaod niv vo onoj stepen vo koj postoi.(…)Navistina, op{testvoto e eden vid dogovor.Dogovorite koi se odnesuvaat na predmeti od pomalava`nost mo`at da se poni{tat, vo zavisnost odsituacijata – no, dr`avata ne mo`e da se smeta kakone{to {to e pomalku va`no od eden obi~en dogovorza partnerstvo vo nekakva trgovija so biber i kafe,so pamuk i tutun, ili nekoja druga, ne mnogu zna~ajnarabota, kako dogovor {to se sklu~uva poradi mal,privremen interes i {to se raskinuva po volja nadogovornite stranki. Na dr`avata treba da se gledaso poinakvo po~ituvawe bidej}i tuka ne stanuvazbor za partnerski odnos vo vrska so raboti koi muse podreduvaat samo na prostoto animalno postoewe~ija priroda e privremena i minliva. Dr`avata epartnerstvo vo celata nauka, partnerstvo vo seta61


Edmund Berkumetnost, partnerstvo vo sekoja doblest i vo celotosovr{enstvo. So ogled na toa {to celite na takvotopartnerstvo ne mo`at da se postignat nitu vo tekotna pove}e generacii, dr`avata stanuva partnerstvone samo so onie koi se `ivi i so onie koi umrele,tuku i so onie koi doprva }e se rodat. Sekoj dogovorna sekoja poedine~na dr`ava pretstavuva samoedna klauzula vo golemiot prvobiten dogovor nave~noto op{testvo, dogovor koj gi povrzuva ni`atai vi{ata priroda, vidliviot i nevidliviot svet,vo soglasnost so cvrstata spogodba potvrdena sonepovredlivata zakletva koja go dr`i, na to~noopredeleno mesto, seto ona {to e od fizi~ka iliod moralna priroda. Ovoj zakon ne i se pot~inuvana voljata na onie koi se obvrzani so povisokata ibeskrajno posuperiorna dol`nost da mu ja pot~inatna toj zakon nivnata sopstvena volja. Op{tinskitedru{tva na toa univerzalno kralstvo ja nemaattaa moralna sloboda, celosno da gi izdvojat i dagi raskinat nadve vrskite na nivnata podredenazaednica i da ja rastopat vo neop{testven,negra|anski, nepovrzan haos na elementarniteprincipi, spored sopstvenoto zadovolstvo i sporedsopstvenite razmisluvawa za nekoe neizvesnopodobruvawe. Samo prvata i najvisoka potreba,potrebata koja ne e izbrana, tuku samata izbira,potrebata koja e nad sekoe razmisluvawe, koja nedozvoluva nikakva diskusija i ne bara dokazi, samotaa mo`e da go opravda pribegnuvaweto kon anarhija.Ovaa potreba ne e isklu~ok od praviloto, zatoa{to i taa samata e, isto taka, del od onoj moralen62


Temnata strana na revolucijatai fizi~ki raspored na ne{tata, na koj ~ovek morada mu se pokoruva, bilo dobrovolno ili so sila;no, ako od ona, {to vo su{tina e samo pot~inuvawena potrebata, se napravi pra{awe na izbor, toga{zakonot }e bide prekr{en, prirodata }e bidezanemarena, a buntovnicite }e bidat odmetnatiod zakonot, isfrleni i izgoneti od ovoj svet narazumot i poredokot, od svetot na mirot i doblestai plodonosnoto pokajanie – vo neprijatelskiot svetna ludiloto, neslogata, porokot, konfuzijata i nabespoleznata taga.Drag moj Gospodine, toa bea, toa se i, mislam,deka u{te dolgo }e bidat ~uvstvata na onoj dovolnoobrazovan i misle~ki del od ova Kralstvo. Oniekoi i pripa|aat na ovaa kategorija gi formiraatnivnite mislewa vrz takvi osnovi vrz kakvi {to itreba da go pravat toa. Onie, pak, koi ne i pripa|aatna ovaa kategorija i pomalku se obrazovani, i koiprovidenieto gi osudilo da `iveat od doverbatavo drugite, ne treba da se sramat poradi toa {to sepotpiraat vrz mislewata na avtoritetite. Oviedva vida lu|e se dvi`at vo istiot pravec, no odatkon razli~ni mesta. I ednite i drugite se dvi`atvo soglasnost so poredokot na univerzumot. Sitetie ja poznavaat ili ja ~uvstvuvaat starata i golemavistina: „Quod illi principi et praeopotenti deo quiomnem hunc mundum regit, nihil eorum quae quidemfiant in terries acceptius quam concilia et coetus homi-63


Edmund Berknum jure sociati quae civitates appelantur.” 16 Tie ne gozemaat ova na~elo na glavata i na srceto od golemotoime {to go nosi toa vo momentot, ne go zemaat niod ona u{te pogolemo ime od koe proizleguva toana~elo, tuku ona koe edinstveno mo`e da mu dadevistinska te`ina i mera na sekoe u~eno mislewe,na op{tata priroda i na op{tite relacii me|ulu|eto. Tie lu|e se ubedeni deka site raboti mora dase napravat spored ugleduvaweto na nekoj obrazec isite gi upatuvaat kon ona kon {to site i bi trebaloda se stremat. Ottuka, tie smetaat deka se obvrzanida go obnovat se}avaweto na nivnoto visokopoteklo i na nivniot rod, ne samo kako poedinci vosvetili{teto na svoeto srce ili sobrani vo li~nosvojstvo, tuku, isto taka, i vo korporativno svojstvoda mu oddadat nacionalna po~it na u~itelot, natvorecot i za{titnikot na gra|anskoto op{testvo.Bez nego ~ovekot od gra|anskoto op{testvo ne bimo`el nikoga{ da go dostigne sovr{enstvoto zakoe e sposobna negovata priroda, ne bi mo`el durini oddaleku i nesigurno da mu se pribli`i. Tielu|e mislat deka Toj koj i dade na na{ata prirodada se usovr{i preku na{ata doblest, spored svojatavolja gi opredeli i neophodnite sredstva za toausovr{uvawe. Zatoa, toj ja opredeli dr`avata –ja opredeli nejzinata povrzanost so izvorot ipo~etniot obrazec na seto sovr{enstvo. Onie koiveruvaat deka e vakva Negovata volja – deka taa e16 Cicero, De Republica VI, 13: „Deka ni{to od ona {to se slu~uvana zemjata ne mu e podrago na najgolemiot i najmo}en bog kojvladee so celiot svet od dru{tvata i sobirite na lu|eto svrzaniso zakon – koi se vikaat dr`avi”.64


Temnata strana na revolucijatazakon nad site zakoni i vladetel nad site vladeteli,ne mo`at da smetaat deka e prekorno {to ova na{ezaedni~ko oddavawe po~it i na{ata vernost,na{eto priznavawe na vrvnata vlast – za malku}e re~ev: ova prinesuvawe na samata dr`ava, kakovreden podarok, na visokiot oltar na univerzalnataslava – treba da se izvede onaka kako {to seizveduvaat site javni sve~eni ~inovi, vo zgradite,so muzika, so dekoracija i govori, so dostoinstvona li~nosta, spored dobrite obi~ai na ~ove{tvoto,nau~eni od samata priroda, {to zna~i, so vozdr`ansjaj, skromno, so nenadmena sve~enost, so umerenaveli~estvenost i trezvena pompeznost. Tie smetaatdeka eden del od bogatstvoto na zemjata e za taa celisto tolku korisno upotreben, kolku {to e korisendelot upotreben za zgolemuvawe na rasko{ot napoedincite. Toa e javen ukras. Toa e javna uteha. Toaja hrani nade`ta vo op{testvoto. Najsiroma{niot~ovek vo toa gi pronao|a svojata va`nost i svoetodostoinstvo, dodeka bogatstvoto i gordosta napoedincite pravat ~ovekot od ponizok rang i soponizok materijalen status vo sekoj mig da bide~uvstvitelen na sopstvenata inferiornost i da japoni`uva i da ja obezvrednuva svojata sostojba. Ovojdel od op{toto bogatstvo na zemjata se posvetuva ise koristi to~no zaradi ~ovekot so skromen `ivot istatus, zaradi vozvi{uvawe na negovata priroda, zada mu se vre`e vo svest postoeweto na dr`ava vo koja}e prestanat privilegiite na bogatstvoto, vo koja toj}e bide ednakov so drugite spored svojata priroda, iduri, pove}e od ednakov spored svojata doblest.65


Edmund BerkVe uveruvam deka mojata cel ne e vo poka`uvawena posebnosta. Vi gi soop{tuvam mislewata koime|u nas se prifateni u{te od damne{ni vremiwa,pa sè do ovoj mig, so postojano i op{to odobruvawe,mislewa koi tolku silno se vtisnati vo mojatasvest {to, ednostavno, ne mo`am da razlikuvam {tosum nau~il od drugite, a {to e rezultat na mojatasopstvena meditacija.Mnozinstvoto lu|e vo Anglija, tokmu vrz osnovana takvite principi, ne samo {to ne mislat dekanacionalnata verska institucija e nezakonska, tuku,naprotiv, ne mo`at ni da zamislat deka e zakonskida se bide bez nea. Vie vo Francija vo celost gre{iteako ne veruvate deka nie sme i nad sè predani nataa institucija, pove}e od site drugi nacii; durii toga{ koga ovie lu|e se odnesuvaa budalesto ineopravdano vo nejzina korist ({to navistina be{eslu~aj vo nekolku navrati), vo nivnite gre{ki }e jaotkriete barem nivnata `ar.(…)So voshit {to ja predizvikuva nacionalnatagordost vi velam: razo~arani bea onie me|u naskoi posakaa da im pravat zdravici na dru{tvata voPariz so peharot na nivnite u`asi. Ograbuvaweto nava{ata crkva im ja obezbedi sigurnosta na poseditena na{ata crkva. Toa gi razbudi na{ite lu|e. Tieso strav i voznemirenost go gledaat toj u`asen ibesramen ~in na bezzakonie. Toj im gi otvori o~ite66


Temnata strana na revolucijatai u{te pove}e i pove}e }e im gi otvora pred toasebi~no uveli~uvawe na umot i pred tesnogradatapopustlivost na podmolnite lu|e koi, po~naa soskrieno licemerie i izmama, a zavr{ija so otvorenonasilstvo i grabe`i. I kaj nas doma se zabele`uvaatsli~ni takvi po~etoci. No nie vnimavame da dojdedo sli~en zavr{etok.Se nadevam deka nikoga{ nema tolku celosnoda ja zagubime smislata za dol`nostite {to nise nametnati spored zakonot na op{testvenotoedinstvo i, pod izgovor deka vr{ime javna usluga, dase osmelime da gi konfiskuvame dobrata na koj i dabilo pristoen gra|anin. Koj drug osven tiraninot(zborot go izrazuva seto toa {to bi mo`elo da jaizopa~i i da ja poni`i ~ovekovata priroda) mo`eda pomisli da gi zgrabi imotite na lu|eto koi nebile obvineti, koi ne bile sudeni i soslu{uvani,i toa da go napravi so imoti na celi sloevi, nastotici i iljadnici lu|e? Samo onoj koj ja zagubili poslednata traga na ~ove~nosta e sposoben dagi dotol~i lu|eto so visoko poteklo i so svetidol`nosti, duri i koga nekoi od niv se na vozrastkoja bara po~it i so~uvstvo, da gi urne od najvisokatapozicija vo zaednicata, pozicija na koja se na{leporadi zemji{tata vo nivna sopstvenost, i da gidovede do sostojba na siroma{tija, obeshrabrenost iprezrenost.Navistina, konfiskatorite im dodelija malkusredstva na nivnite `rtvi. Toa bea par~enca itro{ki od nivnite sopstveni trpezi od koi tiebea surovo izbrkani, trpezi koi potoa bea bogato67


Edmund Berkrasposlani za da se nagostat na niv lihvarskiteharpii. No, da se izbrkaat lu|eto od eden nezavisen`ivot i da se doteraat do pita~ki stap samo po sebee stra{no surovo. Ona {to mo`e da bide podnoslivasostojba za lu|eto so eden opredelen `ivoten status,lu|eto koi ne se naviknati na drugi raboti, mo`eda stane u`asna revolucija koga }e se izmenat tieokolnosti. Za taa revolucija, na doblesniot um}e mu bide bolno da ja pobara koja i da bilo drugavina, osven onaa {to treba da se plati so `ivototna prekr{itelot. No, za mnogumina kaznata {toja nosat poni`enosta i sramot e polo{a odsmrtta. Nesomneno, ova surovo stradawe beskrajno eote`nato so toa {to li~nostite koi se nau~eni nadvojna pristrasnost vo odnos na religijata – sporedobrazovanieto i spored mestoto {to go imale voizvr{uvaweto na nejzinite funkcii – prinudenida gi dobivaat ostatocite na nivnata sopstvenostkako milostina od profanite i bezbo`ni~ki racena onie koi im go ograbija seto ostanato; da dobivaat(ako voop{to dobijat), ne od milosrdnite prilozina vernite, tuku od bezobraznata qubeznost naznajnite i zakoraveni ateisti – izdr{ka za nivnatareligija, odmerena spored standardnata mera naprezirot {to tie za nea go neguvaat; za da se izopa~ati da se obezvrednat vo o~ite na ~ove{tvoto onie koigi dobivaat sredstvata.No, po sè izgleda deka ovoj ~in na zgrabuvawe naimotot e presuda spored zakon, a ne konfiskacija.Se ~ini deka tie vo akademijata na Pale Rojal ijakobincite otkrile deka nekoi lu|e nemaat pravo68


Temnata strana na revolucijatana imotite {to si gi poseduvale spored zakonot,spored koristeweto, spored odlukite na sudovitei spored propisite koi se natrupale za iljadagodini. Tie velat deka sve{tenicite se izmislenili~nosti, kreaturi na dr`avata koi mo`e da bidatuni{teni ako niv taka im se posaka, koi mo`e dabidat ograni~uvani i menuvani vo sekoja sitnica.Tie velat deka dobrata {to sve{tenicite giposeduvaat, vsu{nost, ne se nivni tuku, naprotiv, ipripa|aat na dr`avata koja ja sozdala taa izmislicai, ottuka, nie ne treba da se voznemiruvame {to}e stradaat nivnite prirodni ~uvstva i nivniteli~nosti poradi ona {to im pravi so niv vo ovojniven konstruiran karakter. Kakvo zna~ewe imatoa pod koe ime gi povreduvate lu|eto i gi li{uvateod ~esnite prihodi na nivnata profesija, vo kojamo`ele da se vlo`at so dozvola i so pottik nadr`avata, pri {to, pod pretpostavenata sigurnostna tie prihodi, si napravile planovi za `ivotot,mo`ebi vlegle vo dolgovi i povele mnogumina vofinansiska zavisnost od niv?Gospodine, nemojte da pomislite deka }egi po~estam ovie bedni likovi so nekoja dolgarasprava. Argumentite na tiranijata se dostojniza prezir isto tolku kolku {to e stra{na nivnatasila. Ako va{ite konfiskatori so svoite ranizlostorstva ne se zdobieja so mo} koja osiguruvaza{tita za site drugi zlostorstva {to tie ottoga{pa navamu gi napravija, ili mo`at da gi napravat,na nivnite sofizmi koi{to stanuvaat sou~esnicivo nivnite kra`bi i ubistva, }e im presude{e69


Edmund Berkudarot na xelatot, a ne silogizmot na logi~arot.Sofisti~kite tirani od Pariz se mnogu glasni vonivnite deklamacii protiv po~inatite kralskitirani koi go izma~uvale svetot vo prethodniteepohi. Taka, tie se hrabri zatoa {to sega se bezbedniod zandanite i `eleznite kafezi na nivnitestari gospodari. Dali nie }e bideme pone`ni kontiranite na na{eto vreme koga gledame kako predna{ite o~i tie sozdavaat u{te postra{ni tragedii?Dali i nie }e ja upotrebime istata sloboda kako itie, vo migot koga }e mo`eme isto taka bezbedno da jaupotrebime, koga, za da ja iska`eme ~esnata vistina,ni e dovolen samo prezirot za mislewata na onie od~ii dela sme zgrozeni?Ova nekontrolirano nasilstvo vrz site prava nasopstvenosta be{e najprvin pokrieno so ona {to, vosistemot na nivnoto odnesuvawe e najzaprepastuva~ko– izgovorot za po~ituvaweto na nacionalnata vera.Neprijatelite na sopstvenosta najprvin glumeanajne`na, najdelikatna, najobyirna zagri`enost zazadr`uvaweto na obvrskite na kralot kon javniotdoveritel. Ovie profesori za pravata na ~ovekotse tolku zafateni so podu~uvaweto na drugite, {tovoop{to nemaat slobodno vreme i samite da nau~atne{to. Da ne be{e taka, tie }e znaeja deka prvata ipo~etna odgovornost na gra|anskoto op{testvo i ezavetuvana na sopstvenosta na gra|aninot, a ne nabarawata na doveritelite na dr`avata. Pravoto nagra|aninot e prvo vo vremeto, toa e vrhovno sporedpravoto na sopstvenost i superiorno vo pravednosta.Bogatstvata na poedincite, bilo da se tie samostojno70


Temnata strana na revolucijatasteknati, ili da se dobieni so nasledstvo ili,pak, da se sozdadeni preku u~estvo vo dobrata nanekoja zaednica, ne se del od sigurnosniot vlog nadoveritelot, nitu eksplicitno nitu implicitno.Tie bogatstva ni na um ne mu padnale na doveritelotkoga ja sklu~uval ovaa zdelka. Toj dobro znaeldeka javnoto, bilo toa da e pretstavuvano prekumonarhot ili preku senatot, ne mo`e da zalo`ini{to drugo osven javnata sopstvenost; a nikakvajavna sopstvenost ne mo`e da postoi, osven voonoj slu~aj koga taa proizleguva od pravednioti proporcionalen danok {to e obvrska na sitegra|ani. Na javniot doveritel mu e dadeno kakozalog samo toa, zatoa {to ni{to drugo i ne mo`e damu se dade. Nitu eden ~ovek ne mo`e da ja stavi podhipoteka negovata nepravda kako zalog za vernosta.(…)Koga site izmami, podmetnuvawa, nasilstva,grabe`i, pale`i, ubistva, konfiskacii, obvrznicii sekoj opis na tiranijata i surovosta {to seupotrebeni da dovedat do ovaa revolucija i da jaodr`at – }e ja dobijat svojata prirodna zavr{nica,koga tie }e gi {okiraat moralnite ~uvstva na sitedoblesni i trezveni umovi – poddr`uva~ite na ovojfilozofski sistem vedna{ }e gi napregnat grlata sodeklamacija protiv stariot monarhiski sistem voFrancija. Otkako dovolno }e ja ocrnat taa soborenavlast, tie sega }e prodol`at so argumentite odtipot deka site onie koi ne gi odobruvaat nivnite71


Edmund Berkzloupotrebi nu`no se zastapnici na staroto; i siteonie koi se protivat na nivnite grubi i nasilniplanovi za slobodata gi tretiraat kako da sezastapnici na ropstvoto. Prifa}am deka nivnitepotrebi navistina gi prisilile na edna vakvaprizemna i dostojna za prezir izmama. Ni{to nemo`e da gi prinudi lu|eto da gi prifatat nivnitepostapki i proekti, osven faktot deka ne postoi tretaopcija pome|u niv i nekoja tiranija, poodbivna odsè {to poznava istorijata ili, pak, imaginacijata napoetite. Ova nivno drdorewe ni oddaleku ne mo`e dase nare~e umuvawe. Toa ne e ni{to drugo osven ~istadrskost. Slu{nale li ovie gospoda nekoga{ deka vozaokru`enite dva sveta na teorijata i praktikata,ima i ne{to drugo pome|u despotizmot na monarhoti despotizmot na mnozinstvoto? Dali tie voop{toslu{nale za monarhija upravuvana spored zakoni,kontrolirana i balansirana od golemoto naslednobogatstvo i od golemoto nasledno dostoinstvona nacijata, pri {to, dvete se povtorno pod ostroumnatakontrola na razumot i ~uvstvoto na sitelu|e, monarhija koja{to dejstvuva preku adekvaten ipostojan organ? Dali toga{ e nevozmo`no da se najde~ovek koj, bez kriminalni i bolni nameri i bezbedni besmislici, }e pretpo~ita takva me{ovita iumerena vlada nasproti spomnatite dva ekstrema?Zar postoi takov ~ovek koj tolku }e go uni`i ugledotna svojata nacija, smetaj}i deka taa, li{ena od setamudrost i doblest, pri mo`nost da dobie takva vladaso lesnotija, ili, u{te podobro, da ja potvrdi kogave}e ja ima, mislela deka e umesno da se napravat72


Temnata strana na revolucijatailjada zlostorstva za da se izbegne taa vlada? Zare univerzalno priznaena vistina deka ~istatademokratija e edinstvenata podnosliva forma vokoja mo`e da se frli ~ovekovoto op{testvo i pritoa,da mu se zabrani na ~ovekot da gi preispituvanej zinite vrednosti, bez da bide osomni~endeka e prijatel na tiranijata, odnosno, du{man na~ove{tvoto?Ne znam pod koja kategorija da ja podredamsega{nata vlast vo Francija. Taa se pravi kakoda e ~ista demokratija, iako jas mislam deka e navistinskiot pat za kratko vreme da stane {tetnai podmolna oligarhija. No, zasega, dopu{tam dekataa e stapica na prirodata i rezultat od ona kon{to pretendira. Jas ne otfrlam nitu edna formana vlada zasnovana samo vrz apstraktni principi.Mo`e da postojat situacii vo koi ~istatademokratska forma stanuva neophodna. Mo`e dapostojat i nekoi situacii (samo nekolku i usloveniso posebni okolnosti) koga taa bi bila jasnopo`elna. Me|utoa, jas ne mislam deka toa e slu~ajotso Francija ili so koja i da bilo druga golema zemja.Sè dosega nie nemame videno nitu eden primerna zna~ajna demokratija. Starite generacii beapodobro zapoznaeni so niv. Iako sum se zapoznal sodelata na avtorite koi videle najgolem broj na ovieustavi i koi najdobro gi razbrale, ne mo`am, a da nese soglasam so nivnoto mislewe deka ni apsolutnatademokratija, ni apsolutnata monarhija, ne treba dase smetaat za legitimni formi na vladeewe. Tiesmetaat deka toa pove}e e korupcija i degeneracija,73


Edmund Berka ne cvrsto ureduvawe na republikata. Ako dobro sese}avam, Aristotel smeta deka demokratijata imamnogu uo~livi to~ki na sli~nost so tiranijata.Vo taa smisla, siguren sum deka vo demokratijata,mnozinstvoto gra|ani se sposobni da izveduvaatnajsurovo ugnetuvawe vrz malcinstvoto, sekoga{koga silni podelbi prevladuvaat vo takviot vidpoliti~ko ureduvawe, {to ~estopati se slu~uva.Siguren sum i deka ugnetuvaweto na malcinstvoto }ese pro{iri na mnogu pogolem broj lu|e i deka i }ese izvr{uva so gnev, mnogu pogolem od onoj {to bimo`el voop{to da se o~ekuva od vlasta na eden kral.Izlo`eni na takviot naroden progon, poedincitekoi stradaat se nao|aat vo mnogu po`alna situacijaotkolku vo koja i da bilo druga prigoda. Ako se podvlasta na nekoj surov princ, tie go imaat lekovitotoso~uvstvo na drugite koe barem go ubla`uva pe~ewetona nivnite rani; tie go imaat odobruvaweto na lu|etokoe ja o`ivuva nivnata vozvi{ena izdr`livostpred stradaweto. No zatoa, onie koi i se pot~inetina nepravdata nanesena od mnozinstvoto, sosema seli{eni od sekakva nadvore{na uteha. Niv kako dagi napu{tilo celoto ~ove{tvo, kako da gi porazilazaverata na celiot nivni rod.(…)Znam kolku e lesno ~ovek da se zanimava sogre{kite na nekoja veli~ina koja zaminala. Prekurevolucijata vo dr`avata, v~era{nite ni{to`nicise pretvorija vo sega{ni strogi kriti~ari. No,74


Temnata strana na revolucijatapostojanite i nezavisni umovi, koga razmisluvaatza edno tolku seriozno pra{awe za ~ove{tvoto,kako {to e vladata, nema da gi zemat predvidsatiri~arite i parola{ite, za{to tie se dostojniza prezir. Tie umovi }e gi prosuduvaat ~ovekoviteinstitucii onaka kako {to gi prosuduvaat ~ovekovitekarakteri. Tie }e go izdvojat dobroto od lo{oto{to e izme{ano vo smrtnite institucii, kako {to eizme{ano vo smrtnite lu|e.Vo va{ata vlada vo Francija – iako, voobi~aeno,a spored moeto mislewe, i pravi~no, ja ima{ereputacijata kako najdobra od neograni~enite ililo{o ograni~enite monarhii – sepak, ima{e mnoguzloupotrebi. Ovie zloupotrebi se nasobraa so tekotna vremeto, kako {to mora da se slu~i vo sekojamonarhija koja ne se nao|a pod postojana proverka nanarodnite pretstavnici. Jas gi poznavam gre{kite idefektite na soborenata vlada vo Francija i mislamdeka ne sum sklon ni spored prirodata ni sporedsvojata opredelba, da iznesuvam falbi za ne{to {totreba da se podlo`i na kritika spored prirodatai pravoto. No, sega ne stanuva zbor za porocite nataa monarhija, tuku za nejzinoto postoewe. Dalie vistina deka francuskata vlada be{e sosemanesposobna i ne zaslu`uva{e reformi, pa stananeophodno celoto zdanie da se urne vo pepel i celataoblast da se ras~isti za da se podigne novo, teoretskoi eksperimentalno zdanie na nejzinoto mesto? CelaFrancija ima{e sprotivno mislewe vo po~etokotna 1789 godina. Instrukciite {to gi dobivaapretstavnicite na Sobranieto na stale`ite od75


Edmund Berksite oblasti na Kralstvoto bea polni so proektiza reformirawe na taa vlada i tamu nema{e nitunajdale~na sugestija za toa deka postoi plan taa dase uni{ti. Duri i nekoj takov plan da be{e samooddaleku sugeriran, veruvam deka }e se najde{e samoeden glas – glasot koj }e go otfrle{e so prezir iu`as. Lu|eto se poveduvaat, ponekoga{ ~ekor po~ekor, a ponekoga{ odedna{, vo raboti na koi, akotie uspeale da ja vidat nivnata cela slika odedna{,nikoga{ ne bi si dozvolile da im se pribli`at.Koga se dadeni spomnatite instrukcii, nema{enikakvo somnenie deka zloupotrebi navistinapostoele i deka tie baraat reformi. Za toa nemanikakvo somnenie ni sega. Vo vremenskiot intervalpome|u tie instrukcii i revolucijata rabotitego promenija svojot oblik i kako posledica na taapromena, vistinskoto pra{awe vo sega{niot mige: Dali se vo pravo onie koi sakaa da reformiraat,ili onie koi uni{tija sè?Koga slu{ate kako lu|eto zboruvaat za nekoga{natafrancuska monarhija, }e pomislite dekatie, vsu{nost, zboruvaat za Persija koja krvavi podstra{nata sabja na Tahmas Kuli Kan, ili deka, vonajmala mera, go opi{uvaat varvarskiot anarhi~endespotizam na Turcija, kade {to najubavite zemjiso najprekrasnata klima na svetot se opusto{eni vomir pove}e otkolku koja i da bilo druga zemja kojabila zafatena so vojna; zemji vo koi umetnostite senepoznati, kade {to zanaetite izumiraat, kade {tonaukata e zgasnata, zemjodelstvoto se raspa|a, zemjivo koi i samata ~ove~ka rasa se pretopuva i is~eznuva76


Temnata strana na revolucijatapred okoto na posmatra~ot. Dali be{e vakov slu~ajotso Francija? Jas nemam drug na~in da odgovoram naova pra{awe osven ako ne se potpram na faktite. No,faktite ne ja poddr`uvaat vakvata sli~nost. Zaednoso seto zlo, sepak ima i ne{to dobro vo monarhijata.Vo francuskata monarhija sigurno ima{e nekojkorektiv za zloto vo nejzinata religija, vo zakonite,vo manirite i razli~nite mislewa {to ja prika`a(iako taa nikako nema{e nitu slobodno nitu dobroustavno ureduvawe) pove}e kako despotska dr`ava,od ona {to be{e taa vo realnosta.(…)Povtorno razgledav {to e napraveno odvladeja~kata struktura vo Francija. Sekako, za neazboruvav sosema slobodno. Onie ~ij princip e da japreziraat starata i trajna misla za ~ove{tvoto i da gipostavuvaat planovite za op{testvoto vrz osnova nanovi principi, prirodno, moraat da o~ekuvaat dekaonie me|u nas koi mislat podobro za prosuduvawetona ~ove~kata rasa otkolku za nivnoto prosuduvawe,}e gi smetaat i niv i nivnite pronajdoci, kakolu|e i planovi {to se staveni na proba. Tie morada go prifatat toa zdravo za gotovo deka nie mupridavame golemo vnimanie na nivniot razum, novoop{to nikakvo vnimanie ne mu pridavame nanivniot avtoritet. Ne mo`e da se najde nitu ednaod golemite i vlijatelni predrasudi na ~ove{tvotokoja bi zboruvala vo nivna korist. Tie ja priznavaatnivnata netrpelivost kon javnoto mislewe. Ottuka,77


Edmund Berkse razbira deka tie ne smeat da o~ekuvaat nikakvapoddr{ka od vlijanieto na javnoto mislewe koe,kako i sekoj drug avtoritet, go imaat simnato odsedi{teto na negovata jurisdikcija.Nikoga{ nema da pomislam deka ova Sobranie ene{to poinakvo od obi~no dobrovolno zdru`eniena lu|e koi samo gi iskoristile okolnostite daja zgrabat vlasta vo dr`avata. Tie lu|e gi nemaatpotvrdata i avtoritetot na svojstvoto pod ~ijasvetlina prvpat se sostanaa. Tie se izrodija vone{to sosema razli~no i napolno gi izmenija i gipresvrtija site odnosi vo koi zastanaa na po~etokot.Tie ne ja dr`at vlasta {to sakaat da ja sproveduvaati taa nema osnova vo nitu eden ustaven zakon nadr`avata. Tie napolno se razminaa so instrukciitena narodot od koj bea isprateni, a tie upatstva beaedinstveniot izvor na nivniot avtoritet, so ogledna toa {to Sobranieto ne mo`e{e da dejstvuva vrzosnova na nekoi stari obi~ai ili uredeni zakoni.Nivnite najzna~ajni akti ne bea doneseni so golemomnozinstvo i vo takviot vid na tesni delbi, koi goimaat samo iskonstruiraniot avtoritet na celosta,site otstrana }e gi razgleduvaat pri~inite ire{enijata.Ako tie ja postavea ovaa nova, eksperimentalnavlada kako neophodna zamena za isteranatatiranija, ~ove{tvoto }e mo`e{e da go predvidivremeto na lekuvaweto, koe, preku dolgata upotrebana lekot, vladite {to bile nasilni vo nivnitepo~etoci, gi ubla`uva i gi pretvora vo legalni.Site onie koi sakaat da go ~uvaat gra|anskiot red }e78


Temnata strana na revolucijatago priznaat deteto kako legitimno u{te vo negovatalulka, za{to toa e sozdadeno od onie principi naubedlivata celishodnost na koi site pravednivladi im go dol`at svoeto ra|awe, i so koi goopravduvaat svoeto postoewe i prodol`uvawe. No,tie }e docnat i nema da sakaat da dadat nikakov vidpoddr{ka za funkcioniraweto na vlasta koja neproizleguva od nitu eden zakon ili, pak, nu`nost;vlast koja, naprotiv, svoeto poteklo im go dol`ina onie poroci i zlokobni praktiki koi ~estopatimu pre~at, a ponekoga{ i go uni{tuvaat edinstvotona op{testvoto. Ova Sobranie opstojuva odvaj ednagodina. Nie go imame nivniot sopstven zbor zatoa deka tie napravile revolucija. Da se napravirevolucija – toa e merka koja, prima fronte, baraizvinuvawe. Da se napravi revolucija zna~i da sepotkopa starata dr`ava vo zemjata, a da ne se navedatnikakvi zaedni~ki pri~ini koi bi go opravdaletakvoto nasilno dejstvuvawe. Umot na ~ove{tvoto nèovlastuva da go ispitame na~inot na prezemawetona vlasta i da go kritikuvame na~inot na koj seupotrebuva taa; i toa da go napravime so pomalkustravopo~itituvawe od ona {to obi~no mu gododeluvame na zacvrsteniot i priznaen avtoritet.Vo dobivaweto i vo obezbeduvaweto na svojata mo}Sobranieto prodol`uva ponatamu spored principikoi se vo celosna sprotivnost od onie spored koisamo navidum tie se rakovodat vo upotrebata na taamo}. Edna opservacija na ovaa razlika }e nè vnesevo vistinskiot duh na nivnoto odnesuvawe. Sè {tonapravija tie ili {to prodol`uvaat i ponatamu79


Edmund Berkda pravat za da ja dobijat i za da ja zadr`at svojatavlast, spa|a vo najvoobi~aenite ve{tini. Tieprodol`uvaat da rabotat na istiot na~in koj be{ekarakteristi~en za nivnite ambiciozni predci.Sledete ja nivnata traga na lukav{tini, izmamii nasilstva i nema da najdete ni{to {to bi bilonovo. Tie gi sledat svoite predci i stari primeriso sitni~avata to~nost na eden zastapnik. Tienikoga{ ne otstapuvaat ni za jota od avtenti~niteformuli na tiranijata i uzurpacijata. No, duhot nasite propisi {to se odnesuvaat na javnoto dobro esosema sprotiven od sevo ova. Tamu, tie i ja predavaatcelosta na milosta na neisprobani {pekulacii;tamu, tie im gi prepu{taat najsu{tinskiteinteresi na javnosta na nekakvi slobodni teoriina koi nitu eden od niv ne bi odbral da im gidoveri ni svoite najsitni privatni interesi. Tieja pravat ovaa razlika, bidej}i, vo nivnata `elbada ja dobijat i da ja zadr`at vlasta tie se sosemaseriozni; tuka tie patuvaat po istapkan pat. Tie mugi prepu{taat na slu~ajot javnite interesi bidej}iza niv nemaat nikakva realna zagri`enost. Velam,na slu~ajot, zatoa {to nivnite planovi ne mo`at dase povikaat na nikakvo iskustvo koe bi gi poka`alopridobivkite na nivnite nastojuvawa.Nie morame sekoga{ da gledame so `alewe, none i bez po~ituvawe, na gre{kite na lu|eto koi sesrame`livi i koleblivi vo pogled na onie ne{takoi se va`ni za sre}ata na ~ove{tvoto. No, kaj oviegospoda nema nitu tro{ka od ne`nata zagri`enostna roditelot koj{to se pla{i da go ise~e svoeto80


Temnata strana na revolucijatadete zaradi eksperiment. Neizmernosta na nivnitevetuvawa i doverlivosta na nivnite pretska`uvawase daleku nad sekoe galantno falbaxistvo.Arogancijata na nivnite pretenzii na izvesen na ~innè provocira i nè predizvikuva da gi preispitamenivnite osnovi.Ubeden sum deka me|u narodnite voda~i voNacionalnoto sobranie ima lu|e koi imaat zna~ajnauloga. Nekoi od niv poka`uvaat elokvencijavo nivnite govori i vo nivnoto pi{uvawe. Ovae nevozmo`no ako se nema navistina golem ikultiviran talent. No, re~itosta mo`e da postoii bez soodveten stepen na mudrost. Koga zboruvamza sposobnost, dol`en sum da pravam razlika. Ona{to go napravija za da go poddr`at svojot sistemuka`uva deka tie ne se obi~ni lu|e. Priznavam dekane sum sposoben – vo samiot toj sistem, zamislenspored planot na republika, sfatena kako ne{to{to e izgradeno za da im obezbedi prosperitet isigurnost na gra|anite i za da ja promovira silatai goleminata na dr`avata – da najdam ne{to {tobarem vo eden edinstven primer bi uka`alo deka etoa delo na eden seopfaten i razumen um ili, duri,pridones na prostata vnimatelnost. Se ~ini dekanivnata namera sekade bila da izbegnat i da seizvle~at od sekakva te{kotija. Vo {to bila slavatana golemite majstori na site nauki? Tokmu vo toa,da se soo~at so te{kotijata i da ja nadminat; a koga}e ja pobedele prvata te{kotija, tie ja pretvoralevo sredstvo za sovladuvawe novi te{kotii. Takauspevale da go pro{irat carstvoto na nivnata nauka,81


Edmund Berkda otidat i podaleku, izleguvaj}i nadvor od dosegotna nivnite po~etni misli i od granicite na samoto~ovekovo sfa}awe. Te{kotijata e strog u~itel {toni e dodelen so vrhovna zapoved na roditelskiot~uvar i zakonodavec; toj nè saka pove}e i nè poznavapodobro otkolku {to se poznavame samite sebe si.Pater ipse colendi Haud facilem esse viam voluit. 17Toj {to se bori so nas gi zacvrstuva na{ite nervii ja izostruva na{ata ve{tina. Na{iot protivnike na{ pomaga~. Ovoj prijatelski konflikt sote{kotijata nè obvrzuva intimno da go zapoznaemena{iot objekt i nè prisiluva da gi razgledame sitenegovi aspekti. Ne smeeme da si dozvolime da bidemepovr{ni. Na mnogu strani vo svetot se sozdadoavladi so arbitrarna vlast poradi nedostigot nanervi za razbirawe na dodelenata zada~a, poradiizopa~enata sklonost kon la`ni zaobikoluvawa isposobnosta za sitni itro{tini. Seto toa dovede dosozdavaweto na prethodnata samovolna monarhijavo Francija. Seto toa dovede i do sozdavawe nasamovolnata Pariska Republika. Nedostigot namudrost vo dvata slu~aja be{e zamenet so izobilstvona sila. Tie ne dobija ni{to so toa. So ogled natoa {to so povr{nost i mrzelivost ja po~naasvojata rabota, gi stasa sudbinata na povr{nitei mrzelivite. Te{kotiite {to pove}e sakaa da gizaobikolat otkolku da gi re{avaat, ne samo {topovtorno im se pojavija na patot, tuku se namno`ijai im nate`naa. Taka, tie se najdoa vo lavirintot17 „Jupiter samiot odlu~il patot na selanecot da ne bide lesen.”Poznat stih od Georgiki na Vergilij.82


Temnata strana na revolucijatana zamrsenite neva`ni podrobnosti, izgubeni vobespolezen trud, i bez nikakov pravec vo toa {to gopravat. Zatoa seta nivna rabota e slaba, ne~ove~na ineodgovorna.Tokmu ovaa nesposobnost da se spravat sote{kotijata go prinudi samovolnoto Sobraniena Francija da gi po~ne planovite za reformiso abolicija i so celosno uni{tuvawe. No daliumeeweto se poka`uva so uni{tuvawe i urivawe?Va{ata tolpa mo`e da go napravi toa barem istotolku dobro kolku i va{ite sobranija. Najplitkotorazbirawe i najgrubata raka se pove}e od dostojniza edna takva zada~a. Besot i ludiloto }e urnat zapolovina ~as pove}e otkolku {to mo`at za stotinagodini da izgradat razumnosta, promisluvawetoi predviduvaweto. Gre{kite i nedostatocite nastarite ustanovi se vidlivi i opiplivi. Samo malasposobnost e potrebna za da se uka`e na niv, a tamukade {to postoi apsolutnata vlast, potreben e samoeden zbor za da se ukine celosno i nedostatokotzaedno so ustanovite. Istiot mrzeliv, no nemirenkarakter koj ja saka mrzelivosta, a go mrazi mirot,gi vodi ovie politi~ari, koga po~nuvaat da rabotatza da go popolnat mestoto na ona {to go uni{tile. Dase napravi obratnoto od sè {to videle e isto tolkulesno kolku {to e lesno toa da se uni{ti. Ne mo`atda se pojavat te{kotii onamu kade {to ne postoelenikakvi obidi. Kritikata, vsu{nost, ne e sposobnada gi otkrie nedostatocite kaj ona {to nikoga{ i nepostoelo, a revnosniot entuzijazam i la`nata nade`go imaat celoto {iroko pole na imaginacijata kade83


Edmund Berk{to mo`at da dejstvuvaat i da ne do`iveat ni najmalotpor.Sosema druga rabota e koga se ~uva staroto ivo isto vreme se reformira. Koga postoi potrebada se ~uvaat korisnite delovi od staroto ureduvawei koga ona {to e dodadeno se vklopuvavo ona {to se za~uvalo, neophodni se: energi~enum, stabilno i postojano vnimanie, razli~nimo}i na sporeduvawe i kombinirawe i sposobnostiza celishodno razbirawe. Seto toa treba da seupotrebi vo postojaniot sudir so zdru`enite silina sprotivstavenite poroci; so tvrdoglavostakoja napolno go otfrla podobruvaweto; solekomislenosta koja e premorena i zgadena od sè{to ima. No, vie mo`ebi }e prigovorite: „Edenproces od vakov tip e mnogu baven. Toj ne e pogodenza edno sobranie koe se gordee so toa {to vo nekolkumeseci zavr{ilo vekovna rabota. Takov na~in nareformirawe bi mo`el da trae mnogu godini.” Serazbira deka bi mo`el da trae tolku, a vpro~em,taka i bi trebalo da bide. Toa e edno od obele`jatana metodot kade {to vremeto se vbrojuva me|upomo{nicite, odnosno, raboti bavno i vo nekoislu~ai, re~isi nezabele`livo. Ako pretpazlivostai vnimatelnosta se del od mudrosta, vo slu~ajkoga rabotime so ne`ivi ne{ta, sekako deka tiestanuvaat del od dol`nosta, koga predmetot nana{eto urivawe i izgradba ne se tulata i drvoto,tuku su{testva koi ~uvstvuvaat. Spored toa, akonim nenadejno im se izmenat sostojbata, uslovitei navikite, mnogumina mo`e da stanat nesre}ni.84


Temnata strana na revolucijataNo, se ~ini deka vo Pariz preovladuva mislewetooti srceto {to ne ~uvstvuva i samodoverbata {tone se somneva se edinstvenite kvalifikaciina sovr{eniot zakonodavec. Moite idei za taavisoka funkcija se sosema razli~ni. Vistinskiotzakonodavec bi trebalo da ima ~uvstvitelno srce.Toj bi trebalo da go saka i da go po~ituva svojot rodi da se pla{i od sebesi. Na negoviot temperamentmo`e da mu se dozvoli intuitivno i na prv pogled daja dofati svojata krajna cel; no toj mora vnimatelnoda se dvi`i kon nea. So ogled na toa {to politi~kataspogodba ima op{testveni celi, taa treba da seiskove so op{testveni sredstva. Tuka eden um morada se zdru`i so drug um. Za da se sozdade toa edinstvona umovi, potrebno e vreme koe edinstveno mo`eda go proizvede seto dobro kon koe se stremime. Sona{eto trpenie }e postigneme pove}e otkolku sona{ata sila. Ako se osmelam da se povikam na ne{to{to vo Pariz e ve}e nadvor od modata – pritoa,mislam na iskustvoto – bi vi rekol deka vo `ivototsum zapoznal i sum sorabotuval, vo ramkite na svojotsopstven status, so golemi lu|e. Sè u{te ne sum videlnekoj plan koj ne bil popravan so zabele{kite naonie koi mnogu pomalku ja razbirale rabotata odonaa li~nost koja imala vode~ka uloga vo negovatapodgotovka. Vo bavnoto, no odr`livo napreduvawese gleda efektot od sekoj ~ekor. Dobriot ili lo{iotuspeh od prviot ~ekor ni go osvetluva vtoriot itaka, od svetlina do svetlina nie sme bezbednovodeni niz celiot ciklus. Nie se gri`ime delovitena sistemot da ne dojdat vo sudir. Pritaenite zla85


Edmund Berk{to se krijat vo planovi koi vetuvaat najmnogugi otstranuvame vedna{ {tom }e se pojavat. Setrudime, kolku {to mo`e pomalku edna prednost dai ja `rtvuvame na nekoja druga. Nie kompenzirame,pomiruvame, odr`uvame ramnote`a. Sposobnisme da gi obedinime vo cvrsta celost razli~nitenepravilnosti i kompetitivnite principi koimo`at da se najdat vo umovite i vo preokupaciitena lu|eto. Ottuka ne proizleguva sovr{enstvotovo ednostavnosta, tuku - ne{to {to e u{teposuperiorno – sovr{enstvoto vo kompozicijata.Tamu kade {to stanuva zbor za golemite interesina ~ove{tvoto niz edna dolga redica generacii,na tie generacii treba da im se dozvoli da imaatudel vo planovite koi tolku dlaboko }e vlijaat vrzniv. Ako ova go bara pravdata, toga{ samata rabotabara pomo{ od pove}e umovi od onie {to mo`e dagi dade eden period. Tokmu od ovaa gledna to~ka,najdobrite zakonodavci bea ~estopati zadovolni sovostanovuvaweto na siguren, cvrst i rakovode~kiprincip vo vladata. Takvata vlast nekoi filozofija narekoa plasti~na priroda pa, otkako go utvrdijaprincipot, go ostavija potoa samiot da dejstvuva.Da se prodol`i na vakov na~in, toa, za mene,zna~i da se prodol`i rabotata vrz osnova na edenpretsedava~ki princip i so produktivna energija,{to e vistinskiot kriterium na dlabokata mudrost.Ona {to va{ite politi~ari go smetaat za obele`jena hrabriot i silniot genij se samo dokazi za`alosniot nedostig na sposobnost. So nivnotonasilno brzawe i so nivnoto sprotivstavuvawe na86


Temnata strana na revolucijataprirodniot proces, tie slepo im se prepu{taatna sekoj planer i avanturist, na sekoj alhemi~ar i{arlatan. Tie o~ajni~ki se trudat sè {to e obi~noda go pretvorat vo svoja korist. Umerenata ishranane zna~i ni{to vo nivniot sistem na lekuvawe.Najlo{o od sè e {to ova nivno o~ajni~ko nastojuvaweda se lekuvaat zaedni~kite bolesti so regularnimetodi ne proizleguva od gre{kata vo razbiraweto,tuku, se pla{am, od nivniot maligen karakter. Mise ~ini deka va{ite zakonodavci gi sozdale svoitemislewa za site profesii, sloevi i funkcii oddeklamaciite i od {egite na satiri~arite koi, isamite bi bile stapisani koga bi videle deka nekojgi sfa}a bukvalno nivnite opisi. Slu{aj}i gi samovakvite lu|e, va{ite voda~i gi gledaat site ne{tasamo od perspektivata na nivnite poroci i gre{kii voedno, gi posmatraat tie poroci i gre{ki nizlupata na preteruvaweto. To~no e bez somnenie, iakomo`e da zvu~i paradoksalno, deka op{to zemeno,onie koi voobi~aeno se anga`irani vo baraweto ipoka`uvaweto na gre{kite, ne se kvalifikuvani zasproveduvawe reformi: ne samo {to nivnite umovinemaat nikakvi obrasci za ona {to e pravedno idobro tuku, po navika, tie i ne nao|aat nikakvozadovolstvo vo razmisluvaweto za ovie ne{ta.Premnogu mrazej}i go zloto tie stasale dotamu {toprestanale da gi sakaat lu|eto. Ottuka, ne e ni{to~udno {to se neraspolo`eni i nesposobni da imslu`at na tie lu|e. Ottuka se pojavuva i potrebata87


Edmund Berkvo karakterot na nekoi od va{ite voda~i sè daraskr{at na par~iwa. Vo ovaa zlobna igra tie japoka`uvaat celosta na nivnata quadrimanous 18aktivnost. [to se odnesuva na drugoto, paradoksitena elokventnite pisateli, {to se izneseni~isto kako {ega na fantazijata i slu`at za da seproverat talentite, za da se privle~e vnimanie ida se predizvika iznenaduvawe – ovie gospoda negi upotrebuvaat vo duhot na nivnata originalnosti kako sredstva za kultivirawe na nivniot vkusili podobruvawe na nivniot stil. Naprotiv, zaniv tie paradoksi stanuvaat seriozna osnova zaakcija i potpiraj}i se na niv, tie postapuvaat voprocesot na ureduvawe na najva`nite problemina dr`avata. Kikeron na sme{en na~in opi{uvakako Katon nastojuva da dejstvuva vo zaednicatavrz osnova na {kolskite paradoksi koi slu`at zada se ve`ba lucidnosta na pomladite studenti postoi~ka filozofija. Ako toa bilo to~no za Katon,toga{ ovie gospoda go imitiraat na na~inot na kojtoa bi go pravele nekoi li~nosti koi `iveele votoa vreme – pede nudo Catonem. 19 Gospodinot Hjummi ka`a deka od samiot Ruso ja doznal tajnata nanegovite principi na kompozicijata. Toj ostar iekscentri~en posmatra~ zabele`al deka za da se{okira i da se zainteresira publikata, mora da seproizvede ~udesnoto; deka ~udesnoto vo paganskata18 „Чetvororaka”, avtorot verojatno aludira na „majmunska” aktivnost.19 „Katon so bosi noze” (Horatij, Epistoli, I, 19). Se veli dekaKaton odel bos, kako filozofite, a budalite go pravele istoto,sakaj}i da se pretstavat kako da se Katon.88


Temnata strana na revolucijatamitologija odamna ve}e go ima izgubeno svojot efekt;deka xinovite, ma|epsnicite, samovilite i heroitena romanti~niot period, {to sleduva{e, ve}e go beaiscrpele onoj del od veruvaweto {to pripa|al nanivnoto vreme; deka sega ni{to ne mu preostanalona pisatelot, osven onoj vid na ~udesnoto koj sè u{tebi mo`el da se proizvede, i so isto taka golem efektkako nekoga{, iako na razli~en na~in; a toa e –~udesnoto vo `ivotot, vo manirite, vo karakteritei vo neobi~nite, isklu~itelnite situacii, {tora|a novi i neo~ekuvani udari vo politikata imoralot. Veruvam deka ako be{e Ruso `iv i vo edenod svoite lucidni intervali, }e be{e {okiranod prakti~noto ludilo na svoite studenti koi, vonivnite paradoksi, se samo servilni imitatori koi,duri i vo svoeto neveruvawe otkrivaat implicitnavera.(…)Starite ustanovi mo`at da se testiraat sporednivnite rezultati. Ako lu|eto se sre}ni, obedineti,bogati i silni, nie mo`eme da go pretpostavimedrugoto. Zaklu~uvame deka e dobro ona od kade {tosamo dobroto proizleguva. Starite ustanovi uspeajada pronajdat razli~ni korekcii za sopstveniteotstapuvawa od teorijata. Navistina, tie korekciise rezultati od razli~ni nu`nosti i itni potrebi.^estopati, tie ne se sozdadeni vrz osnova naopredelena teorija tuku teoriite se izvle~eni odniv. Vo niv nie ~esto mo`eme da vidime deka celta89


Edmund Berke najefikasno postignata tamu kade {to sredstvatane se sovr{eno prisposobeni na ona {to ni se~ini deka e prvi~niot plan. Sredstvata na koi nèu~i iskustvoto mo`e da se podobro prisposobenina politi~kite celi, otkolku onie {to se skovanizaedno so prvi~niot plan. Tie, pak, reagiraatna primitivnoto ureduvawe i, ponekoga{, gopodobruvaat i samiot plan od koj{to, navidum,se oddale~uvaat. Mislam deka sevo ova mo`e dabide ubavo poka`ano vrz osnova na primerot nabritanskoto ureduvawe. Vo najlo{iot mo`en slu~aj,gre{kite i devijaciite na sekoj vid presmetuvawemo`e da se najdat i da se prebrojat i brodot daprodol`i da plovi po svojot tek. Ova e slu~ajot sostarite ustanovi: no vo noviot sistem, koj e samoteoriski, se o~ekuva deka }e se pojavat sekakviitro{tini za da se odgovori na negovata cel; itoa, osobeno onamu kade {to onie koi planiraat nanikakov na~in, ne se zagri`eni poradi zada~ata damu go prisposobat novoto na staroto zdanie, bilo dase vo pra{awe negovite yidovi ili negovite temeli.Francuskite graditeli otstranija sè {to najdoa,ednostavno kako da e vo pra{awe smet i, kako inivnite dvorski gradinari, sè dovedoa na edno istoramni{te. Ottuka, tie predlagaat celoto lokalnoi op{to zakonodavstvo da se potpre vrz tri osnoviod tri razli~ni vida: geometriska, aritmeti~ka ifinansiska, pri {to, prvata ja narekuvaat osnova nateritorijata, vtorata, osnova na populacijata itretata, osnova na pridonesot. Za dostignuvawe naprvata od ovie tri celi, tie go delat podra~jeto90


Temnata strana na revolucijatana nivnata zemja na osumdeset i tri par~iwa,vo princip, so forma na kvadrati, od koi sekoeima osumnaeset ligi 20 {iro~ina i osumnaesetligi dol`ina. Ovie golemi delovi se vikaatdepartmani. Ponatamu, ovie departmani se delat,povtorno so kvadratno merewe, vo sedumstotinii dvaeset pomali delovi koi se nare~eni komuni.Komunite povtorno se delat, spored istiot principna kvadratno merewe, vo pomali oblasti koi sevikaat kantoni, a niv gi ima vkupno 6.400.Na prv pogled, ovaa nivna geometriska osnovane ve predizvikuva nitu na kritika nitu, pak, navoodu{evuvawe. Za vakvo ne{to ne e potreben nekojgolem zakonodaven talent. Sè {to treba za eden vakovplan e samo eden geometar so negoviot sinxir, durbini teodolit. Vo starite razgrani~uvawa na zemjata,granicite gi opredeluvale razli~nite slu~uvawavo razli~ni vremiwa, promenite vo vladenietona zemjata i vo nadle`nostite vrz nea. Nesomneno,ovie granici ne bile iscrtuvani spored nekoj cvrstsistem. Tie predizvikuvale i opredeleni problemi,no za niv praktikata prona{la lek, a navikataobezbedila pomo{ i strplivost. Ovoj nov plo~nikna kvadrati vo kvadrati, i ovaa organizacijai poluorganizacija napraveni vrz osnova nasistemite na Empedokle i Bufon, a ne spored nekojpoliti~ki princip, ne mo`e, a da ne predizvikanebroeni lokalni problemi na koi lu|eto ne senaviknati. No, sepak, ova }e go preskoknam, bidej}i20 Site kriti~ari na Berk velat deka ova ne e to~no bidej}igranicite na departmanite ne bile geometriski iscrtani.91


Edmund Berknemam precizni znaewa za zemjata i spored toa, nemo`am poprecizno da gi odredam tie problemi.Koga ovie dr`avni geometri dojdoa da frlatpogled vrz rezultatite od nivnite merewa, nabrguotkrija deka vo politikata, najla`livoto od sitene{ta e geometriskoto prika`uvawe. Toga{ tienajdoa pribe`i{te vo edna druga osnova (ili,poprvo, potpirka) za da ja potkrepat zgradata koja seklate{e na tie la`ni temeli. O~igledno be{e dekakvalitetot na po~vata, brojot na lu|eto, nivnotobogatstvo i goleminata na nivnite pridonesi,sozdadoa takvi beskone~ni varijacii od kvadrat dokvadrat, pravej}i go premeruvaweto sme{en reperza mo}ta vo zaednicata, a geometriskata ednakvost– najgolema neednakvost vo raspredelbata nalu|eto. Me|utoa, tie ne mo`ea da se otka`at od toa.Otkako go podelija nivnoto gra|ansko i politi~kozastapuvawe na tri dela, eden od ovie delovi goopredelija za kvadratnoto merewe, bez da postoikakov i da bilo fakt ili presmetka spored koja biutvrdile dali ovaa teritorijalna proporcionalnostna zastapuvaweto e pravi~no napravena i sporedkoj princip taa navistina bi trebalo da bideedna tretina. Me|utoa, koga ve}e na geometrijatai go dadoa ovoj del (edna tretina {to ja nasleduvavdovicata), pretpostavuvam deka vo znak na po~itkon ovaa vozvi{ena nauka, gi ostavija drugite dvadela me|u sebe da se borat za preostanatite delovi(dvete tretini), populacijata i pridonesot.Koga dojde vreme da mu se obezbedat uslovi nanaselenieto, tie ne bea vo mo`nost da prodol`at92


Temnata strana na revolucijatana tolku lessen na~in kako {to toa go napravijavo oblasta na nivnata geometrija. Tuka se poka`adeka nivnata aritmetika ja uslovuva nivnatapravna metafizika. Ako se pridr`uvaa za nivnitemetafizi~ki principi, aritmeti~kiot proces }ebe{e navistina ednostaven. Za niv, lu|eto se celosnoednakvi i imaaat ednakvi prava vo svojata vlada.Spored ovoj sistem, sekoja glava bi imala svoj glas,a sekoj ~ovek bi glasal neposredno za onaa li~nostkoja }e go pretstavuva vo sobranieto. „No poleka –so pravilni ~ekori, sè u{te ne”. 21 Ovoj metafizi~kiprincip pred koj otstapuvaat pravoto, obi~ajot,upotrebata, politikata i razumot, i samiot }eotstapi pred nivnite `elbi. Mora da postojat mnogu~ekori i nekolku etapi, pred da mo`e pretstavnikotda dojde vo dopir do svoite izbira~i. Navistina,kako {to }e vidime naskoro, ovie dve li~nosti nemada imaat nikakvo op{tewe edna so druga. Najnapred,glasa~ite vo kantonot, koi{to go so~inuvaatona {to se narekuva primarno sobranie, treba dago ispolnat cenzusot. [to! Cenzus za neodbranliviteprava na ~ovekot? Da, no toa }e bide mnogumal cenzus. Na{ata nepravda nema da bide mnogugolema: taa }e iznesuva tri dena javna rabota sporedlokalnata procena. No ova ne e mnogu, podgotvensum da priznaam, za sè drugo osven za celosnopotkopuvawe na va{iot princip na ednakvost. Kakouslov nego mo`eme i da go ostavime nastrana, zatoa{to toj ne odgovara na nitu edna od namerite zaradi21 Iskaz prezemen od Aleksandar Poup, poet i moralist od XVIIIvek, Alexander Pope, Moral Essays, IV, 129.93


Edmund Berkkoi se vostanoveni uslovite. Dodeka, pak, sporedva{ite idei, toj go isklu~uva od glasawe tokmu onoj~ovek na ~ija prirodna ednakvost najmnogu i trebaza{tita i odbrana. Ovde mislam na ~ovekot kojnema ni{to drugo za da go za{titi, osven negovataprirodna ednakvost. Vie, vsu{nost, mu nareduvate natoj ~ovek da go kupi pravoto, za koe prethodno ste muka`ale deka prirodata velikodu{no mu go podarilapri negovoto ra|awe i deka nitu edna vlast naZemjava ne mo`e zakonski da mu go odzeme. Vo odnosna onie lu|e koi ne mo`at da se pojavat na va{iotpazar, vie, u{te na samiot po~etok ja zacvrstuvatepozicijata na tiranskata aristokratija protiv niv,iako tvrdite deka ste nejzini zakolnati du{mani.Gradacijata prodol`uva ponatamu. Ovie primarnisobranija na kantonot izbiraat pratenici zakomunata, po eden na dveste kvalifikuvani `iteli.Tuka go gledame prviot posrednik postavenme|u primarniot izbira~ i pretstavni~koto zakonodavnotelo; vaka e otvoren u{te eden nov pat zaodano~uvawe na pravata na ~ovekot so vtor uslov,bidej}i nikoj ne mo`e da bide izbran vo komunatabez prethodno da go plati iznosot vo vrednost oddesetdnevna javna rabota. Sè u{te ne sme zavr{ile.Postoi u{te edna gradacija. Ovie op{tinskipretstavnici, izbrani od kantonite, gi izbiraatpretstavnicite na departmanite; ponatamu,pra te nicite na departmanite gi biraat nivnitepretstavnici vo Nacionalnoto sobranie. Ovde segleda tretata bariera na besmisleniot cenzus. Sekojpratenik vo Nacionalnoto sobranie mora da plati94


Temnata strana na revolucijatavrednost od edna srebrena marka kako direktenpridones. Nie morame da mislime isto za site oviebarieri {to gi postavuva cenzusot, zatoa {to tie nese sposobni da osiguraat nezavisnost tuku naprotiv– silni se samo vo uni{tuvaweto na pravata na~ovekot.Vo celiot ovoj proces koj vo svoite bazi~nielementi glumi deka vodi smetka samo za naselenietovrz osnova na principot na prirodnoto pravo,vsu{nost, postoi jasno izrazena gri`a naso~enakon sopstvenosta koja, kolku i da e opravdana irazumna vo drugi {emi, sovr{eno e neodr`liva vonivnata {ema.Koga }e se pogledne nivnata treta osnova, pridonesot,stanuva jasno deka tie sosema gi izgu bile odpredvid pravata na ~ovekot za koi zboruvaat. Ovaaposledna osnova celosno se potpira vrz sopstvenosta.Na ovoj na~in se legitimira eden princip koj esosema razli~en od principot na ednakvost nalu|eto i krajno nepomirliv so nego. No, samo {to etoj princip legitimiran, vedna{ e (kako i obi~no)potkopan, i toa (kako {to }e vidime) ne na na~inkoj }e ja pribli`i neednakvosta na bogatstvata doprirodnoto nivo. Dopolnitelniot udel vo tretiotdel na pretstavuvaweto (del isklu~ivo rezerviran zapovisokite pridonesi) e napraven na toj na~in {tose odnesuva samo na oblasta, a ne i na individualcitekoi go pla}aat pridonesot. Lesno se zabele`uva,spored tekot na nivnoto prosuduvawe, kolku imsozdavale neprijatnosti kontradiktornite idei zapravata na ~ovekot i za privilegiite na bogatite.95


Edmund BerkUstavniot komitet pravi onolku dobro kolku {topriznava deka tie idei se celosno nepomirlivi.„Vrskata, vo odnos na pridonesot, bez somnenie eni{to`na, (velat tie) koga se odmeruva ramnote`atana politi~kite prava me|u poedincite, za{to sotoa }e bide uni{tena li~nata ednakvost, i }ebide vostanovena aristokratijata na bogatite.No ovaa nelagodnost potpolno is~eznuva koga sezema predvid samo proporcionalniot odnos napridonesot vo golemite masi i toa edinstvenopome|u edna i druga provincija; vo takov slu~aj,toj slu`i samo da se sozdade pravedna recipro~naproporcija pome|u gradovite, bez da se zagrozatpersonalnite prava na gra|anite”.Tuka, principot na pridones, postaven voodnosot pome|u lu|eto, se degradira kako ni{to`eni razoren vo odnos na ednakvosta; a, osven toa,toj e i opasen, za{to vodi kon vostanovuvawe naaristokratijata na bogatite. Me|utoa, toj,sepak, ne treba da se napu{ti. I na~inot na koj }ese oslobodime od te{kotijata e da ja vospostavimeneednakvosta pome|u dva departmana, ostavaj}igi site poedinci vo sekoj departman vo celosnaednakvost. Mo`e da se zabele`i deka paritetotme|u poedincite be{e uni{ten prethodno, koga sevostanovi cenzusot vnatre vo departmanite; i se~ini deka voop{to ne e va`no dali ednakvosta nalu|eto }e bide povredena masovno ili individualno.Edinkata nema ista va`nost vo masata koja japretstavuvaat nekolkumina, kakva {to ima vo masatakoja ja pretstavuvaat mnogumina. Premnogu bi bilo96


Temnata strana na revolucijatada mu se ka`e na ~ovekot koj e qubomoren na svojataednakvost, deka bira~ot koj mo`e da glasa za tripretstavnici ima isto pravo kako i onoj {to glasaza desetmina.Sega, da vidime kako izgleda toa od druga glednato~ka i da pretpostavime deka nivniot princip napretstavuvawe spored pridonesot, odnosno, sporedbogatstvoto, e dobro zamislen i deka e neophodnaosnova za nivnata republika. Vo ovaa nivna tretaosnova, tie prifa}aat deka bogatstvoto treba da bidepo~ituvano, i deka pravdata i politikata baraatlu|eto, na eden ili na drug na~in, da dobijat pravona pogolemo u~estvo vo upravuvaweto so javniteraboti. Sega }e vidime kako sobranieto ja obezbeduvasuperiornosta ili, duri, sigurnosta na bogatite sotoa {to i dodeluva, vrz osnova na nivnoto bogatstvo,pogolema vlast na nivnata oblast, dodeka nim li~noistata im ja uskratuva. Podgotven sum da priznaam(vsu{nost, bi trebalo toa da go postavam kakobazi~en princip) deka vo edna republikanska vladakoja ima demokratska osnova, bogatite navistinabaraat dopolnitelna sigurnost, pogolema od onaakoja im e potrebna vo monarhiite. Tie se predmetna zavist i preku zavista, stanuvaat i predmet naugnetuvawe. Spored postojniot plan, nevozmo`noe da se odgatne kakva korist tie izvlekuvaat odaristokratskoto prvenstvo vrz koe se temeli neednakvotopretstavuvawe na masite. Bogatite nemo `at da ja po~uvstvuvaat, ni kako poddr{ka nanivnoto dostoinstvo ni kako sigurnost za nivnotobogatstvo; zatoa {to aristokratskata masa se sozdava97


Edmund Berkna ~isto demokratski principi, i nadmo}nosta {toi se dava vo op{tata zastapenost ne se povikuva napovrzanosta so onie li~nosti ~ija{to sopstvenost,vsu{nost, ja obezbeduva superiornosta vo masite.Ako tvorcite na ovoj plan mislele da im dadat nekojvid prednost na bogatite poradi nivniot pridones,tie trebalo da im ja dodelat taa privilegijaili na bogatite poedinci, ili na nekoja klasaformirana od bogati lu|e (kako {to pravel ServijTulij vo vremeto na ranoto Rimsko carstvo, sporedsvedo{tvata na istori~arite); zatoa {to borbatame|u bogatite i siroma{nite ne e borba me|u edno idrugo zdru`enie tuku borba me|u ~ovek i ~ovek; toane e borba pome|u oblasti tuku pome|u stale`i. Taa{ema podobro bi i odgovorila na svojata cel koga bibila stavena vo obratna perspektiva: koga glasovitena masite bi se napravile ednakvi i koga glasovitevo ramkite na sekoja masa bi bile proporcionalniso sopstvenosta.(…)Efektite od nesposobnosta koja ja poka`aana rodnite voda~i vo site golemi delovi naop{testvenata zaednica treba da gi pokrie so imeto{to predizvikuva seop{to pokajanie – slobodata.Navistina, gledam deka kaj nekoi lu|e postoi golemasloboda, no kaj mnogu drugi, ako ne i kaj pove}eto,mo`e da se prepoznae represijata i poni`uvaweto.No {to e slobodata bez mudrost i bez doblest? Taa enajgolemoto od site mo`ni zla, zatoa {to, bez nadzor98


Temnata strana na revolucijatai kontrola, taa e, vsu{nost, glupost, porok i ludilo.Onie koi znaat {to e moralnata sloboda, ne mo`atda podnesat da ja gledaat istata kako e posramotenaod nesposobnite umovi, samo zaradi toa {to sakaatda upotrebuvaat visokoparni zborovi. Sosemasum siguren vo toa deka ne gi preziram golemitei rasko{ni ~uvstva za slobodata. Tie ni gi greatsrcata, tie ni gi pro{iruvaat i ni gi osloboduvaatumovite, tie ja pottiknuvaat na{ata hrabrost vovreme na sudiri. Duri i vo ovie moive docni godini,so zadovolstvo gi ~itam voznesenite stihovi naLukan i na Kornej. Ne gi osuduvam celosno nimalite ve{tini i sredstvata na popularnosta. Tiego olesnuvaat dosegnuvaweto na mnogu mignoveniceli; tie gi dr`at lu|eto zaedno, tie go osve`uvaatumot vo negovite napregnuvawa i tie rasprsnuvaatpovremena radost, veselost nad strogite ve|i namoralnata sloboda. Sekoj politi~ar mora da im se`rtvuva na ~arite i da ja zdru`i popustlivosta sorazumot. No vo eden vakov potfat kakov {to vidovmevo Francija, site ovie pomo{ni ~uvstva i lukavstvane se od golema pomo{. Ne e potrebna golema mudrostza da se sostavi edna vlada. Opredeli go sedi{tetona vlasta, u~i se na poniznost i rabotata e gotova.Da se dade sloboda e u{te polesno. Ne e neophodno darakovodi{, samo e potrebno da se pu{ti uzdata. Noda se oformi edna slobodna vlada, toa zna~i da seuramnote`at site sprotivni elementi na slobodatai da se ograni~at vo edna dosledna rabota, a toa baramnogu idei, dlaboko razmisluvawe i mudar, sileni obedinuva~ki um. Seto ova ne mo`am da go najdam99


Edmund Berkkaj onie koj go prezedoa vodstvoto vo nacionalnotosobranie. Mo`ebi tie i ne se tolku bedni i polniso nedostatoci kako {to izgledaat. Jas veruvam votoa. Toa bi gi stavilo pod sekoe nivo na ~ove~kotorazbirawe. No koga voda~ite odbiraat da se nudat naliciticijata na popularnosta, nivnite sposobnostiza izgradba na dr`avata nema da bidat od nikakvakorist. Tie }e stanat laskavci namesto zakonodavcii }e stanat instrumenti, a ne voda~i na narodot. Akose slu~i nekoj od niv da predlo`i plan za slobodata,trezveno ograni~en i opredelen so soodvetnikvalifikacii, toj }e bide vedna{ naditren oddrugite natprevaruva~i koi }e proizvedat ne{toposjajno i popopularno. ]e se krenat somnenija vovrska so negovata vernost kon kauzata. Umerenosta }ebide stigmatizirana kako osobina na pla{livcitea kompromisot }e bide proglasen za odlika napredavnicite, sè dodeka, vo nade` deka }e ja so~uvadoverbata koja bi mu ovozmo`ila da moderirai da ja ubla`uva rabotata vo nekoi priliki,narodniot voda~ }e bide prinuden da se aktiviravo propagiraweto doktrini i vo vospostavuvawetomo}, {to ponatamu }e ja porazi sekoja trezvena celkon koja toj mo`ebi celel na po~etokot.No dali sum jas tolku nerazumen {to ne gledamvoop{to ni{to {to bi zaslu`ilo pofalba voneumornite nastojuvawa na ova nacionalno sobranie?Ne mo`am da negiram deka me|u nebroenite~inovi na nasilstvo i budal{tini ne e, mo`ebi,napraveno i nekoe dobro delo. Onie koi uni{tuvaatsè, sekako }e otstranat i ponekoja poplaka. Onie {to100


Temnata strana na revolucijatapravat sè odnovo ja imaat {ansata da postignat inekoja pridobivka. Ako im oddademe priznanie zaona {to go napravija vrz osnova na vlasta koja{to jauzurpiraa ili {to mo`e da gi opravda zlostorstvataso koi be{e steknata taa vlast, }e mora da izgledadeka istite tie ne{ta nemalo da bidat postignatibez da se izvede edna takva revolucija. Sigurno }emo`ele da se postignat, zatoa {to re~isi sekoj odpropisite {to gi napravija, a koj ne e dvosmislen,be{e ili prezemen od kralot, dobrovolno napravenna sostanokot na stale`ite ili vo ramkite nazaedni~kite instrukcii na stale`ite. Nekoipropisi bea sosema osnovano ukinati, no tie beatakvi {to, ako ostanea takvi za cela edna ve~nost,tie }e odzemea sosema malku od blagosostojbatai prosperitetot na koja bilo dr`ava. Ottuka,podobruvawata na pretstavnicite na narodnotosobranie se povr{ni, a nivnite gre{ki sefundamentalni.Koi i da se tie, pove}e bi sakal moite sonarodnicida im go prepora~aat na na{ite sosedi primerot nabritanskiot Ustav, otkolku da prezemaat modeliod niv za da se podobri na{iot sopstven Ustav. Vona{iot ustav tie imaat neprocenlivo bogatstvo.Mislam deka tie ne se sosema bez pri~ini zastravuvawe i za poplaki, no toa se odnesuva samona nivnoto odnesuvawe. Mislam deka na{atasre}na situacija mu ja dol`ime na ustavot, no naustavot kako na celost, a ne samo na nekoj negovpoedine~en del; mu ja dol`ime vo golema merka naona {to sme go zadr`ale kako trajno vo nekolkute101


Edmund Berkna{i revizii i popravki, kako i na ona {to gopromenivme i nadogradivme. Na{ite lu|e }e najdatdovolno vrabotuvawe za onoj duh koj e za navistinapatriotski, sloboden i nezavisen, ~uvaj}i go na ona{to go poseduvaat od nasilstvo. Jas ne bi ja isklu~ilni promenata, no duri i tamu kade {to bi menuval,bi go pravel toa za da so~uvam. Ona {to me vodikon pronao|aweto na lekot e golemata nepravda.Vo ona {to go pravam, sakam da go sledam primerotna na{ite predci. Jas bi ja napravil popravkata{to e mo`no poblisku do stilot na starata gradba.Mudrata pretpazlivost, vnimatelnata obyirnost imoralnata, a ne karakternata pla{livost spa|aatpome|u vode~kite principi na na{ite pratatkovcivo nivnoto najodlu~no odnesuvawe. Neprosvetleniso onaa svetlina, za koja gospodata od Francija nivelat deka ja imaat vo izobilstvo, tie, vsu{nost,rabotea pod silniot vpe~atok na neznaeweto islabosta na ~ove{tvoto. Onoj {to gi napravi nivtolku podlo`ni na gre{ki, gi nagradi na toj na~in{to napravi, vo svoeto odnesuvawe tie da i slu`at nasvojata priroda. Nie treba da se ugledame na nivnatapretpazlivost ako sakame da go zaslu`ime nivnotobogatstvo i da go zadr`ime nivnoto zave{tanie. Akotoa ni ~ini zadovolstvo, mo`eme i da dodavame, nodajte da go so~uvame ona {to tie ni go ostavile i,stoej}i na cvrstata osnova na Britanskiot ustav, dabideme zadovolni so toa {to }e se voodoo{evuvame,podobro otkolku da se obideme da gi sledimeaeronautite na Francija vo nivnite o~ajni~kiletovi.102


Temnata strana na revolucijataVi gi soop{tiv otvoreno moite ~uvstva. Ne mise veruva deka toa }e gi promeni va{ite ~uvstva.Ne znam ni dali bi trebalo. Vie ste mladi, vie nemo`ete da vodite, no morate da ja sledite sudbinatana va{ata zemja. No otsega pa natamu, ona {to vi goka`av mo`e da vi bide od nekoja polza, vo nekojaidna forma na va{ata zaednica. Taa te{ko mo`eda ostane vo ovaa dene{na forma, no, pred da sesredat sostojbite, taa mo`e da pomine, kako {toveli eden na{ poet, „niz golemi raznoobraznostina neisprobanoto bitie” i, vo site tie preselbi, dabide pro~istena so ogan i so krv.Nemam mnogu ne{ta so koi bi vi gi prepora~almoite mislewa, osven dolgotrajnoto nabquduvawe igolemata nepristrasnost. Moite stavovi pripa|aatna ~ovek koj nikoga{ ne bil alatka vo racete navlasta, ~ovek koj ne i laska na veli~inata i koj nesaka negovite posledni dela da i protivre~at nasmislata na negoviot `ivot. Tie stavovi doa|aatod ~ovek koj celoto svoe javno zalagawe go vlo`ilvo borbata za slobodata na drugite; ~ovek vo ~ijadu{a ni{to ne zapalilo tolku traen ili silengnev kako {to toa go napravila tiranijata; ~ovekkoj od vremeto {to dobrite lu|e go tro{at napotfati usmereni kon diskreditirawe na golemotougnetuvawe, zgrabil mnogu ~asovi za da gi posvetina va{ite raboti; ~ovek koj, pravej}i go seto toa,se ubedil sebesi deka ne se oddale~il od svojatavoobi~aena dol`nost. Tie stavovi doa|aat od ~ovekkoj voop{to ne posakuva po~esti, odlikuvawa iliprihodi; ~ovek koj ne ~uvstvuva prezir kon slavata i103


Edmund Berknema strav od klevetite, koj ja izbegnuva karanicata,no }e go izlo`i svoeto mislewe. Tie poteknuvaat od~ovekot koj saka da ja so~uva doslednosta menuvaj}igi svoite sredstva za da go osiguri edinstvoto nasvojata cel i, koga brodot na koj{to plovi }e bidestaven vo opasnost za{to se optovaruva ednatanegova strana, posakuva da ja prezeme malata te`inana svoite pri~ini na drugata strana, za da mo`e daja osiguri negovata ramnote`a.104


Temnata strana na revolucijata1


ISBN 978 - 608 - 218 - 046 - 5

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!