USTAV

R E P U B L I K A M A K E D O N I J AM I N I S T E R S T V O Z A P R A V D AUSTAVNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

REPUBLIKA MAKEDONIJAMINISTERSTVO ZA PRAVDAUSTAVNA REPUBLIKA MAKEDONIJAJanuari, 2006 godina1

Vrz osnova na ~len 443 od Ustavot na Republika Makedonija,Sobranieto na Republika Makedonija na sednicataodràna na 17 noemvri 1991 godina, doneseO D L U K AZA PROGLASUVAWE NA USTAVOTNA REPUBLIKA MAKEDONIJASe proglasuva Ustavot na Republika Makedonija, {togo usvoi Sobranieto na Republika Makedonija na sednicataodràna na 17 noemvri 1991 godina.SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJABroj 08-4642/117 noemvri 1991 godinaS k o p j ePRETSEDATELNA SOBRANIETO NAREPUBLIKA MAKEDONIJA,Stojan Andov, s.r.3

Trgnuvaj}i od istoriskoto kulturno, duhovno i dràv no nasledstvo na makedonskiot narod i od negovatavekovna borba za nacionalna i socijalna sloboda i zasozdavawe svoja dràva, a posebno od dràvno-pravnitetradicii na Kru{evskata republika i istoriskite odlukina ASNOM i ustavno-pravniot kontinuitet na makedonskata dràva kako suverena republika vo FederativnaJugoslavija, od slobodno izrazenata volja na gra|anite na Republika Makedonija na referendumot od 8septemvri 1991 godina, kako i od istoriskiot fakt dekaMakedonija e konstituirana kako nacionalna drà va namakedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra|anskaramnopravnost i trajno soìtelstvo na makedonskiotnarod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugitenacionalnosti koi ìveat vo Republika Makedonija,a so cel:- Republika Makedonija da se konstituira kako suve renai samostojna i kako gra|anska i demokratska drà va- da se vospostavi i izgradi vladeeweto na pravotokako temelen sistem na vlasta;- da se garantiraat ~ovekovite prava, gra|anskite slobodii nacionalnata ramnopravnost;- da se obezbedi mir i soìtelstvo na makedonskiotna rod so nacionalnostite koi ìveat vo Republika Makedonijai- da se obezbedi socijalna pravda, ekonomska blagosostojbai napredok na li~niot i zaedni~kiot ìvot.4

Sobranieto na Republika Makedonija, donesuvaUSTAV NA REPUBLIKA MAKEDONIJAI. OSNOVNI ODREDBI^len 1Republika Makedonija e suverena, samostojna, demokratskai socijalna dràva.Suverenitetot na Republika Makedonija e nedeliv,neotu|iv i neprenosliv.^len 2Vo Republika Makedonija suverenitetot proizleguvaod gra|anite i im pripa|a na gra|anite.Gra|anite na Republika Makedonija vlasta ja ostvaruvaatpreku demokratski izbrani pretstavnici, po patna referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe.5

^len 3Teritorijata na Republika Makedonija e nedeliva ineotu|iva.Postojnata granica na Republika Makedonija e nepovredliva.Granicata na Republika Makedonija moè da se menuvasamo vo soglasnost so Ustavot.^len 4Gra|anite na Republika Makedonija imaat dràv janstvona Republika Makedonija.Na dràvjanin na Republika Makedonija ne moè damu bide odzemeno dràvjanstvoto, nitu da bide proteranili predaden na druga dràva.Dràvjanstvoto na Republika Makedonija se ureduvaso zakon.^len 5Dràvni simboli na Republika Makedonija se: grb,zname i himna.Grbot, znameto i himnata na Republika Makedonija seutvrduvaat so zakon koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvoglasovi od vkupniot broj pratenici.6

^len 6Glaven grad na Republika Makedonija e Skopje.^len 7Vo Republika Makedonija slu`ben jazik e makedonskiotjazik i negovoto kirilsko pismo.Vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kakomnozinstvo ìveat pripadnicite na nacionalnostite,vo slu`bena upotreba, pokraj makedonskiot jazik i kirilskotopismo, se i jazikot i pismoto na nacionalnostitena na~in utvrden so zakon.Vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kakozna~itelen broj ìveat pripadnicite na nacionalnostite,vo slu`bena upotreba, pokraj makedonskiot jazik ikirilskoto pismo, se i jazikot i pismoto na nacionalnostite,pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.^len 8Temelni vrednosti na ustavniot poredok na RepublikaMakedonija se:- osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninotpriznati so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot;- slobodnoto izrazuvawe na nacionalnata pripadnost;7

- vladeeweto na pravoto;- podelbata na dràvnata vlast na zakonodavna, izvr{nai sudska;- politi~kiot pluralizam i slobodnite neposrednii de mokratski izbori;- pravnata za{tita na sopstvenosta;- slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto;- humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta;- lokalnata samouprava;- ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina i na prirodatai- po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnotopravo.Vo Republika Makedonija slobodno e s$ {to so Ustavoti zakon ne e zabraneto.8

II. OSNOVNI SLOBODI I PRAVA NA ÔVEKOT IGRA\ANINOT1. Gra|anski i politi~ki slobodi i prava^len 9Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi voslobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojatana koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata iop{testvenata polo`ba.Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.^len 10@ivotot na ~ovekot e neprikosnoven.Vo Republika Makedonija ne moè da se izre~e smrtnakazna po nitu eden osnov.^len 11Fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot se neprikosnoveni.Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~ko iliponiùva~ko odnesuvawe i kaznuvawe.Se zabranuva prisilna rabota.9

^len 12Slobodata na ~ovekot e neprikosnovena.Nikomu ne moè da mu bide ograni~ena slobodata, osvenso odluka na sudot i vo slu~ai i vo postapka utvrdenaso zakon.Liceto povikano, privedeno ili li{eno od slobodamora vedna{ da bide zapoznato so pri~inite za negovotopovikuvawe, priveduvawe ili li{uvawe od sloboda i sonegovite prava utvrdeni so zakon i od nego ne moè da sebara izjava. Liceto ima pravo na branitel vo policiskatai sudskata postapka.Liceto li{eno od sloboda mora vedna{, a najdocnavo rok od 24 ~asa od momentot na li{uvaweto od sloboda,da bide izvedeno pred sud, koj bez odlagawe }e odlu~i zazakonitosta na li{uvaweto od sloboda.Pritvorot moè da trae po odluka na sud najdolgo 90dena od denot na pritvoruvaweto.Pritvorenoto lice moè pod uslovi utvrdeni so zakonda bide pu{teno da se brani od sloboda.^len 13Liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevinos$ dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilnasudska odluka.Liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno10

ili nezakonito osudeno, ima pravo na nadomest na {tetai drugi prava utvrdeni so zakon.^len 14Nikoj ne moè da bide kaznet za delo koe pred da bidestoreno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propiskako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.Nikoj ne moè povtorno da bide suden za delo za koeve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna sudska odluka.^len 15Se garantira pravoto na àlba protiv poedine~nitepravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud,upraven organ ili organizacija ili drugi institucii{to vr{at javni ovlastuvawa.^len 16Se garantira slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislatai javnoto izrazuvawe na mislata.Se garantira slobodata na govorot, javniot nastap,javnoto informirawe i slobodnoto osnovawe na instituciiza javno informirawe.Se garantira slobodniot pristap kon informaciite,11

slobodata na primawe i prenesuvawe na informacii.Se garantira pravoto na odgovor vo sredstvata za javnoinformirawe.Se garantira pravoto na ispravka vo sredstvata zajavno informirawe.Se garantira pravoto na za{tita na izvorot na informacijatavo sredstvata za javno informirawe.Cenzurata e zabraneta.^len 17Se garantira slobodata i tajnosta na pismata i na sitedrugi oblici na op{tewe.Samo vrz osnova na odluka na sud moè da se otstapiod na~eloto na nepovredlivost na tajnosta na pismata,ako e toa neophodno za vodewe na krivi~na postapka ilitoa go baraat interesite na odbranata na Republikata.^len 18Se garantiraat sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci.Na gra|anite im se garantira za{tita od povreda nali~niot integritet {to proizleguva od registrirawetona informacii za niv preku obrabotka na podatocite.12

^len 19Se garantira slobodata na veroispovesta.Se garantira slobodno i javno, poedine~no ili vo zaednicaso drugi, izrazuvawe na verata.Makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednicii religiozni grupi se odvoeni od dràvata i seednakvi pred zakonot.Makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednicii religiozni grupi se slobodni vo osnovaweto naverski u~ili{ta i na socijalni i dobrotvorni ustanovivo postapka predvidena so zakon.^len 20Na gra|anite im se garantira slobodata na zdruùvawezaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski,socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.Gra|anite moàt slobodno da osnovaat zdruènija nagra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv iod niv da istapuvaat.Programite i dejstvuvaweto na zdruènijata nagra|anite i politi~kite partii ne moàt da bidatnaso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredokna Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe navoena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna iliverska omraza ili netrpelivost.13

Zabraneti se voeni ili poluvoeni zdruènija {to neim pripa|aat na vooruènite sili na Republika Makedonija.^len 21Gra|anite imaat pravo mirno da se sobiraat i da izrazuvaatjaven protest bez prethodno prijavuvawe i bez posebnadozvola.Koristeweto na ova pravo moè da bide ograni~enosamo vo uslovi na voena i vonredna sostojba.^len 22Sekoj gra|anin so napolneti 18 godini ìvot steknuvaizbira~ko pravo.Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i neposredno ise ostvaruva na slobodni izbori so tajno glasawe.Izbira~ko pravo nemaat licata na koi im e odzemenadelovnata sposobnost.^len 23Sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva vo vr{ewetona javni funkcii.14

^len 24Sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva pretstavki dodràvnite organi i drugite javni slu`bi i na niv da dobieodgovor.Gra|aninot ne moè da bide povikan na odgovornost,nitu da trpi {tetni posledici za stavovite izneseni vopretstavkite, osven ako so niv ne storil krivi~no delo.^len 25Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe iza{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeenìvot, na dostoinstvoto i ugledot.^len 26Se garantira nepovredlivosta na domot.Pravoto na nepovredlivost na domot moè da bideograni~eno edinstveno so sudska odluka koga e vo pra{aweotkrivawe ili spre~uvawe na krivi~ni dela ili za{titana zdravjeto na lu|eto.^len 27Sekoj gra|anin na Republika Makedonija ima pravoslobodno da se dviì na teritorijata na Republikata islobodno da go izbira mestoto na svoeto ìveali{te.15

Sekoj gra|anin ima pravo da ja napu{ti teritorijatana Republikata i da se vrati vo Republikata.Ostvaruvaweto na ovie prava moè da se ograni~iso zakon, edinstveno vo slu~aite koga e toa potrebno zaradiza{tita na bezbednosta na Republikata, vodewe nakrivi~na postapka ili za{tita na zdravjeto na lu|eto.^len 28Odbranata na Republika Makedonija e pravo idol`nost na sekoj gra|anin.Ostvaruvaweto na ova pravo i dol`nost na gra|anitese ureduva so zakon.^len 29Strancite vo Republika Makedonija uìvaat slobodii prava garantirani so Ustavot, pod uslovi utvrdeni sozakon i me|unarodni dogovori.Republikata im garantira pravo na azil na strancitei na licata bez dràvjanstvo, progoneti zaradi demokratskopoliti~ko uveruvawe i dejstvuvawe.Ekstradicija na stranec moè da bide izvr{ena samovrz osnova na ratifikuvan me|unaroden dogovor i vrzna~eloto na reciprocitet. Stranec ne moè da bide ekstradiranzaradi politi~ko krivi~no delo. Dejstvijatana terorizam ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela.16

2. Ekonomski, socijalni i kulturni prava^len 30Se garantira pravoto na sopstvenost i pravoto na nasleduvawe.Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba dasluì za dobro na poedinecot i na zaednicata.Nikomu ne moàt da mu bidat odzemeni ili ograni~enisopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea, osvenkoga se raboti za javen interes utvrden so zakon.Vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta ili voslu~aj na ograni~uvawe na sopstvenosta se garantira pravedennadomest koj ne moè da bide ponizok od pazarnatavrednost.^len 31Stransko lice vo Republika Makedonija moè dasteknuva pravo na sopstvenost pod uslovi utvrdeni so zakon.^len 32Sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe,za{tita pri raboteweto i materijalna obezbedenostza vreme na privremena nevrabotenost.17

Sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotnomesto.Sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabo tuva~ka.Sekoj vraboten ima pravo na platen dneven, nedelen igodi{en odmor. Od ovie prava vrabotenite ne moàt dase otkaàt.Ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnatapolo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.^len 33Sekoj e dolèn da pla}a danok i drugi javni dava~kii da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi nana~in utvrden so zakon.^len 34Gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalnoosiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektivendogovor.^len 35Republikata se griì za socijalnata za{tita i socijalnatasigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto nasocijalna pravednost.18

Republikata im garantira pravo na pomo{ na nemo}nitei na nesposobnite za rabota gra|ani.Reublikata im obezbeduva posebna za{tita na in validnitelica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot.^len 36Republikata im garantira posebni socijalni pra vana borcite od Antifa{isti~kata vojna i od site nacionalnoosloboditelnivojni na Makedonija, na voenite invalidi,na progonuvanite i zatvoranite za ideite na samobitnostana makedonskiot narod i negovata dràvnost,kako i na ~lenovite na nivnite semejstva koi nemaatmo`nosti za materijalna i socijalna egzistencija.Posebnite prava se ureduvaat so zakon.^len 37Zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalniprava, gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikati. Sindikatitemoàt da osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vome|unarodni sindikalni organizacii.So zakon moè da se ograni~at uslovite za ostvaruvawena pravoto na sindikalno organizirawe vo vooruènitesili, policijata i organite na upravata.19

^len 38Se garantira pravoto na {trajk.So zakon moè da se ograni~at uslovite za ostvaruvawena pravoto na {trajk vo vooruènite sili, policijatai organite na upravata.^len 39Na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvenaza{tita.Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduvasopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite.^len 40Republikata mu obezbeduva posebna grià i za{titana semejstvoto.Pravnite odnosi vo brakot, semejstvoto i vonbra~natazaednica se ureduvaat so zakon.Roditelite imaat pravo i dol`nost da se griàt zaizdrùvawe i vospituvawe na decata. Decata se dol`nida se griàt za starite i iznemo{teni roditeli.Republikata im obezbeduva posebna za{tita na decatabez roditeli i decata bez roditelska grià.20

^len 41Pravo na ~ovekot e slobodno da odlu~uva za sozdavawena deca.Republikata, zaradi usoglasen ekonomski i socijalenrazvoj, vodi humana populaciona politika.^len 42Republikata posebno gi za{tituva maj~instvoto, decatai maloletnite lica.Lice pomlado od 15 godini ìvot ne moè da bidevraboteno.Maloletnite lica i majkite imaat pravo na posebnaza{tita pri rabota.Maloletnite lica ne smeat da bidat vrabotuvani narabotni mesta {to se {tetni za nivnoto zdravje i moralot.^len 43Sekoj ~ovek ima pravo na zdrava ìvotna sredina.Sekoj e dolèn da ja unapreduva i {titi ìvotnatasredina i prirodata.Republikata obezbeduva uslovi za ostvaruvawe na pravotona gra|anite na zdrava ìvotna sredina.21

^len 44Sekoj ima pravo na obrazovanie.Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi.Osnovnoto obrazovanie e zadolìtelno i besplatno.^len 45Gra|anite imaat pravo, pod uslovi utvrdeni so zakon,da osnovaat privatni obrazovni ustanovi vo site stepenina obrazovanieto, osven vo osnovnoto obrazovanie.^len 46Na univerzitetot mu se garantira avtonomija.Uslovite za osnovawe, vr{ewe i prestanok na dejnostana univerzitetot, se ureduvaat so zakon.^len 47Se garantira slobodata na nau~noto, umetni~koto ina drugite vidovi tvore{tvo.Se garantiraat pravata {to proizleguvaat od nau~notoumetni~koto ili drug vid intelektualno tvore{tvo.Republikata go pottiknuva, pomaga i {titi razvojotna naukata, umetnosta i kulturata.22

Republikata go pottiknuva i pomaga nau~niot itehnolo{kiot razvoj.Republikata gi pottiknuva i pomaga tehni~kata kulturai sportot.^len 48Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo slobodnoda gi izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identiteti nacionalnite osobenosti.Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot,kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnostite.Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo daosnovaat kulturni i umetni~ki institucii, nau~ni idrugi zdruènija zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawena svojot identitet.Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo nanastava na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovaniena na~in utvrden so zakon. Vo u~ili{tata vo koiobrazovanieto se odviva na jazikot na nacionalnosta seizu~uva i makedonskiot jazik.^len 49Republikata se griì za polo`bata i pravata na pripadnicitena makedonskiot narod vo sosednite zemji i za23

iselenicite od Makedonija, go pomaga nivniot kulturenrazvoj i gi unapreduva vrskite so niv.Republikata se griì za kulturnite, ekonomskite isocijalnite prava na gra|anite na Republikata vo stranstvo.3. Garancii na osnovnite slobodi i prava^len 50Sekoj gra|anin moè da se povika na za{tita na sloboditei pravata utvrdeni so Ustavot pred sudovite ipred Ustavniot sud na Republika Makedonija vo postapkazasnovana vrz na~elata na prioritet i itnost.Se garantira sudska za{tita na zakonitosta napoedine~nite akti na dràvnata uprava i na drugite institucii{to vr{at javni ovlastuvawa.Gra|aninot ima pravo da bide zapoznat so ~ovekoviteprava i osnovni slobodi i aktivno da pridonesuva,poedine~no ili zaedno so drugi za nivno unapreduvawe iza{tita.^len 51Vo Republika Makedonija zakonite moraat da bidat vosoglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot iso zakon.24

Sekoj e dolèn da gi po~ituva Ustavot i zakonite.^len 52Zakonite i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezatvo sila.Zakonite i drugite propisi se objavuvaat vo „Slu`benvesnik na Republika Makedonija” najdocna vo rok od sedumdena od denot na nivnoto donesuvawe.Zakonite vleguvaat vo sila najrano osmiot den od denotna objavuvaweto, a po isklu~ok, {to go utvrduva Sobranieto,so denot na objavuvaweto.Zakonite i drugite propisi ne moàt da imaatpovratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa epopovolno za gra|anite.^len 53Advokaturata e samostojna i nezavisna javna slu`ba{to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawavo soglasnost so zakon.^len 54Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot moàtda se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot moàt25

da bidat ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojbaspored odredbite na Ustavot.Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne moè dabide diskriminatorsko po osnov na pol, rasa, boja nakoà, jazik, vera, nacionalno ili socijalno poteklo,imotna ili op{testvena polo`ba.Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne moè dase odnesuva na pravoto na ìvot, zabranata na ma~ewe, nane~ove~ko i poniùva~ko postapuvawe i kaznuvawe, napravnata odredenost na kaznivite dela i kaznite, kakoi na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata, javnotoizrazuvawe na mislata i veroispovesta.4. Osnovi na ekonomskite odnosi^len 55Se garantira slobodata na pazarot i pretpri emni{tvoto.Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba nasite subjekti na pazarot. Republikata prezema merki protivmonopolskata polo`ba i monopolskoto odnesuvawena pazarot.Slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto moàtda se ograni~at so zakon edinstveno zaradi odbranata na26

Republikata, za~uvuvaweto na prirodata, ìvotnata sredinaili zdravjeto na lu|eto.^len 56Site prirodni bogatstva na Republikata, rastitelnioti ìvotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba, kakoi predmetite i objektite od osobeno kulturno i istoriskozna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes zaRepublikata i uìvaat posebna za{tita.Republikata garantira za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawena istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na makedonskiotnarod i na nacionalnostite, kako i na dobratakoi go so~inuvaat bez ogled na nivniot praven reìm.So zakon se ureduvaat na~inot i uslovite pod koiopredeleni dobra od op{t interes za Republikata moàtda se otstapat na koristewe.^len 57Republikata go pottiknuva ekonomskiot napredok ise griì za poramnomeren prostoren i regionalen razvojkako i za pobrz razvoj na stopanski nedovolno razvienitepodra~ja.27

^len 58Sopstvenosta na trudot se osnova za upravuvawe iu~estvo vo odlu~uvaweto.U~estvoto vo upravuvaweto i odlu~uvaweto vo javniteustanovi i slu`bi se ureduva so zakon i vrz principitena stru~nost i kompetentnost.^len 59Na stranskite vloùva~i im se garantira pravoto naslobodno iznesuvawe na vloèniot kapital i dobivkata.Pravata steknati vrz osnova na vloèniot kapital nemoàt da se namaluvaat so zakon ili drug propis.^len 60Narodnata banka na Republika Makedonija e emisionabanka.Narodnata banka e samostojna i odgovorna za sta bilnostana valutata, za monetarnata politika i za op{tatalikvidnost na pla}awata vo Republikata i kon stranstvo.Organizacijata i rabotata na Narodnata banka se ureduvaatso zakon.28

III. ORGANIZACIJA NA DR@AVNATA VLAST1. Sobranie na Republika Makedonija^len 61Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~kiorgan na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast naRepublikata.Organizacijata i funkcioniraweto na Sobranieto seureduvaat so Ustavot i so Delovnikot.^len 62Sobranieto go so~inuvaat od 120 do 140 pratenici.Pratenicite se izbiraat na op{ti, neposredni i slobodniizbori so tajno glasawe.Pratenikot gi pretstavuva gra|anite i vo Sobranietoodlu~uva po svoe uveruvawe.Pratenikot ne moè da bide otpovikan.Na~inot i uslovite za izbor na pratenicite se ureduvaatso zakon {to se donesuva so mnozinstvo glasovi odvkupniot broj pratenici.29

^len 63Pratenicite vo Sobranieto se izbiraat za vreme od~e tiri godini. Mandatot na pratenicite go verifici raSobranieto. Mandatot po~nuva da te~e od konstitutivnatasednica na Sobranieto. Novoizbranoto Sobranie sesostanuva na konstitutivna sednica najdocna 20 dena poodrànite izbori. Konstitutivnata sednica ja svikuvapretsedatelot na Sobranieto od prethodniot sostav.Dokolku ne se zakaè konstitutivna sednica vo predvideniotrok, pratenicite sami se sostanuvaat i go konstituiraat.Sobranieto na dvaeset i prviot den od denotna zavr{uvaweto na izborite.Izbori za pratenici vo Sobranieto se odrùvaat voposlednite 90 dena od mandatot na stariot prateni~kisostav ili vo rok od 60 dena od denot na raspu{tawetona Sobranieto.Mandatot na pratenicite vo Sobranieto moè da seprodolì samo vo slu~aj na voena ili vonredna sostojba.So zakon se utvrduva nespojlivosta i neizbirlivostana funkcijata pratenik vo Sobranieto so vr{ewe nadrugi javni funkcii ili profesii.Sobranieto se raspu{ta ako za toa se izjasni mnozinstvotood vkupniot broj pratenici.30

^len 64Pratenicite uìvaat imunitet.Pratenikot ne moè da bide povikan na krivi~naodgovornost ili da bide pritvoren za iskaàno misleweili za glasawe vo Sobranieto.Pratenikot ne moè da bide pritvoren bez odobruvawena Sobranieto, osven ako e zate~en vo vr{ewe krivi~nodelo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe odnajmalku pet godini.Sobranieto moè da odlu~i da se primeni imunitetnad pratenik i koga toj samiot ne se povikal na nego, ako etoa potrebno zaradi vr{ewe na funkcijata pratenik.Za vreme na mandatot pratenicite ne podleàt naobvrska vo vooruènite sili.Pratenikot ima pravo na nadomest utvrden so zakon.^len 65Pratenikot moè da podnese ostavka.Pratenikot ostavkata ja podnesuva li~no na sednicana Sobranieto.Na pratenikot mu prestanuva mandatot koga e osudenza krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traeweod najmalku pet godini.Na pratenikot moè da mu bide odzemen mandatotkoga e osuden za krivi~no ili drugo kaznivo delo {to go31

pravi nedostoen za vr{ewe na funkcijata pratenik, kakoi za neopravdano otsustvo od Sobranieto pove}e od {estmeseci. Odzemaweto na mandatot go utvrduva Sobranietoso dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot brojpratenici.^len 66Sobranieto e vo postojano zasedanie.Sobranieto raboti na sednici.Sednicite na Sobranieto gi svikuva pretsedatelot naSobranieto.Sobranieto donesuva delovnik so mnozinstvo glasoviod vkupniot broj pratenici.^len 67Sobranieto od redot na pratenicite izbira pretsedateli eden ili pove}e potpretsedateli, so mnozinstvoglasovi od vkupniot broj pratenici.Pretsedatelot na Sobranieto go pretstavuva Sobranieto,se griì za primena na Delovnikot na Sobranietoi vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot i so Delovnikotna Sobranieto.Funkcijata pretsedatel na Sobranieto e nespojlivaso vr{ewe na druga javna funkcija, profesija ili funkcijavo politi~ka partija.32

Pretsedatelot na Sobranieto raspi{uva izbori zapratenici i izbor na pretsedatel na Republikata.^len 68Sobranieto na Republika Makedonija:- go donesuva i izmenuva Ustavot;- donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite;- gi utvrduva javnite dava~ki;- donesuva republi~ki buxet i zavr{na smetka nabuxetot;- donesuva prostoren plan na Republikata;- ratifikuva me|unarodni dogovori;- odlu~uva za vojna i mir;- donesuva odluka za menuvawe na granicata na Republikata;- donesuva odluka za stapuvawe i istapuvawe od sojuzili zaednica so drugi dràvi;- raspi{uva referendum;- odlu~uva za rezervite na Republikata;- osnova soveti;- izbira Vlada na Republika Makedonija;- izbira sudii na Ustavniot sud na Republika Makedonija;- vr{i izbor i razre{uvawe na sudii;33

- vr{i izbori, imenuvawa i razre{uvawa i na druginositeli na javni i drugi funkcii utvrdeni so Ustavot iso zakon;- vr{i politi~ka kontrola i nadzor nad Vladata inad drugite nositeli na javni funkcii {to se odgovornipred Sobranieto;- dava amnestija i- vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot.Sobranieto za vr{ewe na rabotite od svojata nadle`nostdonesuva i odluki, deklaracii, rezolucii, preporakii zaklu~oci.^len 69Sobranieto moè da raboti ako na sednicata prisustvuvamnozinstvoto od vkupniot broj pratenici. Sobranietoodlu~uva so mnozinstvo glasovi od pri sutnitepratenici, a najmalku so edna tretina od vkupniot brojpratenici, ako so Ustavot ne e predvideno posebno mnozinstvo.^len 70Sednicite na Sobranieto se javni.Sobranieto moè da odlu~i da raboti bez prisustvona javnosta so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniotbroj pratenici.34

^len 71Pravo da predlaga donesuvawe na zakon ima sekoj pratenikvo Sobranieto, Vladata na Republika Makedoni ja inajmalku 10.000 izbira~i.Inicijativa za donesuvawe na zakon do ovlastenitepredlaga~i moè da dade sekoj gra|anin, grupa gra|ani,institucii i zdruènija.^len 72Interpelacija moè da se postavi za rabotata na sekojnositel na javna funkcija, Vladata i sekoj nejzin ~lenpoedine~no, kako i za pra{awa od rabotata na dràvniteorgani.Interpelacija moàt da podnesat najmalku pet pratenici.Prateni~ko pra{awe moè da postavi sekoj pratenik.Na~inot i postapkata na podnesuvaweto i raspravatapo interpelacija i prateni~ko pra{awe se ureduvaat soDelovnikot.^len 73Sobranieto odlu~uva za raspi{uvawe na referendumza oddelni pra{awa od svojata nadle`nost so mnozinstvoglasovi od vkupniot broj pratenici.35

Odlukata na referendumot e usvoena, ako za nea glasalomnozinstvoto od izbira~ite koi glasale, dokolkuglasale pove}e od polovinata od vkupniot broj izbira~i.Sobranieto e dol`no da raspi{e referendum kogapredlog }e podnesat najmalku 150.000 izbira~i. Odlukatadonesena na referendumot e zadolìtelna.^len 74Sobranieto donesuva odluka za menuvawe na granicatana Republikata so dvotretinsko mnozinstvo glasovi odvkupniot broj pratenici.Odlukata za menuvawe na granicata na Republikata eusvoena na referendum, dokolku za nea glasalo mnozinstvotood vkupniot broj izbira~i.^len 75Zakonite se proglasuvaat so ukaz.Ukazot za proglasuvawe na zakonite go potpi{uvaatpretsedatelot na Republikata i pretsedatelot na Sobranieto.Pretsedatelot na Republikata moè da odlu~i da nego potpi{e ukazot za proglasuvawe na zakonot. Sobranietopovtorno go razgleduva zakonot i dokolku go usvoi somnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pretsedatelotna Republikata e dolèn da go potpi{e ukazot.36

Pretsedatelot e dolèn da go potpi{e ukazot, dokolkuspored Ustavot, zakonot se donesuva so dvotretinsko mnozinstvoglasovi od vkupniot broj pratenici.^len 76Sobranieto osnova postojani i povremeni rabotnitela.Sobranieto moè da osnova anketni komisii za siteoblasti i za sekoe pra{awe od javen interes.Predlog za osnovawe anketna komisija moàt da podnesatnajmalku 20 pratenici.Sobranieto osnova postojana anketna komisija zaza{tita na slobodite i pravata na gra|aninot.Naodite na anketnite komisii se osnova za poveduvawepostapka za utvrduvawe na odgovornost na nositelitena javnite funkcii.^len 77Sobranieto izbira naroden pravobranitel.Narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskiteprava na gra|anite koga im se povredeni od organitena dràvnata uprava i od drugi organi i organizacii{to imaat javni ovlastuvawa.Narodniot pravobranitel se izbira za vreme od osumgodini, so pravo na u{te eden izbor.37

Uslovite na izbor i razre{uvawe, nadle`nosta ina~inot na rabotata na narodniot pravobranitel se ureduvaatso zakon.^len 78Sobranieto osnova Sovet za me|unacionalni odnosi.Sovetot go so~inuvaat: pretsedatelot na Sobranietoi po dvajca ~lenovi Makedonci, Albanci, Turci, Vlasi,Romi i dvajca ~lenovi od drugite nacionalnosti vo Makedonija.Pretsedatelot na Sobranieto e pretsedatel na Sovetot.Sobranieto gi izbira ~lenovite na Sovetot.Sovetot gi razgleduva pra{awata od me|unacionalniteodnosi vo Republikata i dava mislewe i predlozi za nivnore{avawe.Sobranieto e dol`no da gi razgleda mislewata i predlozitena Sovetot i da donese odluka vo vrska so niv.2. Pretsedatel na Republika Makedonija^len 79Pretsedatelot na Republika Makedonija ja pretstavuvaRepublikata.38

Pretsedatelot na Republikata e vrhoven komandant navooruènite sili na Makedonija.Pretsedatelot na Republikata svoite prava i dol`nostigi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.^len 80Pretsedatelot na Republikata se izbira na op{ti ineposredni izbori, so tajno glasawe, za vreme od pet godini.Za pretsedatel na Republikata isto lice moè da bideizbrano najmnogu dva pati.Pretsedatelot na Republikata mora da bide dràvjaninna Republika Makedonija.Za pretsedatel na Republikata moè da bide izbranolice koe na denot na izborite napolnilo najmalku 40 godiniìvot.Za pretsedatel na Republikata ne moè da bide izbranolice koe do denot na izborite ne bilo ìtel na RepublikaMakedonija najmalku deset godini vo poslednite 15go di ni.^len 81Kandidat za pretsedatel na Republikata moàt dapred loàt najmalku 10.000 izbira~i ili najmalku 30 pratenici.39

Za pretsedatel na Republikata e izbran kandidatot kojdobil mnozinstvo glasovi od vkupniot broj izbira~i.Ako vo prviot krug nitu eden kandidat za pretsedatelne go dobil potrebnoto mnozinstvo glasovi, vo vtoriotkrug se glasa za dvajcata kandidati koi vo prviot krug dobilenajmnogu glasovi.Vtoriot krug na glasawe se odrùva vo rok od 14 denaod zavr{uvaweto na prviot krug na glasaweto.Za pretsedatel e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvoglasovi od izbira~ite koi glasale, dokolku glasalepove}e od polovinata izbira~i.Dokolku i vo vtoriot krug na glasawe nitu eden odkandidatite ne go dobil potrebnoto mnozinstvo glasovi,se povtoruva celata izborna postapka.Ako za pretsedatel na Republikata e predloèn edenkandidat, a vo prviot krug na glasawe ne go dobil potrebnotomnozinstvo glasovi, se povtoruva celata izbornapostapka.Izborot za pretsedatel na Republikata se vr{i vo poslednite60 dena od mandatot na prethodniot pretsedatel.Vo slu~aj na prestanok na mandatot na pretsedatelot naRe publikata od koi i da e pri~ini, izborot za nov pretsedatelse vr{i vo rok od 40 dena od denot na presta nokotna mandatot.Pred prezemaweto na dol`nosta, pretsedatelot na Republikatadava sve~ena izjava pred Sobranieto so koja seobvrzuva na po~ituvawe na Ustavot i zakonite.40

^len 82Vo slu~aj na smrt, ostavka, trajna spre~enost da javr{i funkcijata ili prestanok na mandatot po sila naUstavot, do izborot na nov pretsedatel na Republikata,funkcijata pretsedatel na Republikata ja vr{i pretsedatelotna Sobranieto.Nastapuvaweto na uslovite za prestanok na funkcijatapretsedatel na Republikata go utvrduva Ustavniot sudna Republika Makedonija po slu`bena dol`nost.Vo slu~aj na spre~enost da ja vr{i funkcijata, pretsedatelotna Republikata go zamenuva pretsedatelot naSob ranieto.Koga pretsedatelot na Sobranieto ja vr{i funkcijatapretsedatel na Republikata, toj u~estvuva vo rabotatana Sobranieto bez pravo na odlu~uvawe.^len 83Dol`nosta pretsedatel na Republikata e nespojlivaso vr{ewe na druga javna funkcija, profesija ili funkcijavo politi~ka partija.Pretsedatelot na Republikata uìva imunitet.Za odzemawe na imunitetot na pretsedatelot na Republikataodlu~uva Ustavniot sud na Republika Makedonijaso dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot brojsudii.41

^len 84Pretsedatelot na Republika Makedonija:- go opredeluva mandatot za sostav na Vladata na RepublikaMakedonija;- gi postavuva i gi otpovikuva so ukaz ambasadorite ipratenicite na Republika Makedonija vo stranstvo;- gi prima akreditivnite i otpovikovnite pisma nastranskite diplomatski pretstavnici;- predlaga dvajca sudii na Ustavniot sud na RepublikaMakedonija;- predlaga dvajca ~lenovi na Republi~kiot sudski sovet;- imenuva trojca ~lenovi na Sovetot za bezbednost naRepublika Makedonija;- gi predlaga ~lenovite na Sovetot za me|unacionalniodnosi;- imenuva i razre{uva i drugi nositeli na dràvni ijavni funkcii utvrdeni so Ustavot i so zakon;- dodeluva odlikuvawa i priznanija vo soglasnost sozakon;- dava pomiluvawe vo soglasnost so zakon i- vr{i drugi funkcii utvrdeni so Ustavot.42

^len 85Pretsedatelot na Republikata go izvestuva Sobranietoza pra{awa od negovata nadle`nost najmalku edna{godi{no.Sobranieto moè da pobara od pretsedatelot na Republikatamislewe za pra{awa od negovata nadle`nost.^len 86Pretsedatelot na Republikata e pretsedatel na Sovetotza bezbednost na Republika Makedonija.Sovetot za bezbednost na Republikata go so~inuvaat:pretsedatelot na Republikata, pretsedatelot na Sobranieto, pretsedatelot na Vladata, ministrite koi rakovodatso organite na dràvnata uprava vo oblastite nabezbednosta, odbranata i nadvore{nite raboti i trojca~lenovi koi gi imenuva pretsedatelot na Republikata.Sovetot gi razgleduva pra{awata svrzani so bezbednostai odbranata na Republikata i dava predlozi naSobranieto i Vladata.^len 87Pretsedatelot na Republikata e odgovoren za kr{ewena Ustavot i zakonite vo vr{eweto na svoite prava idol`nosti.43

Postapka za utvrduvawe na odgovornost na pretsedatelotna Republikata pokrenuva Sobranieto so dvotretinskomnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.Za odgovornosta na pretsedatelot odlu~uva Ustavniotsud so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot brojsudii.Ako Ustavniot sud utvrdi odgovornost na pretsedatelotna Republikata, funkcijata mu prestanuva po sila naUstavot.3. Vlada na Republika Makedonija^len 88Vladata na Republika Makedonija e nositel na iz vr {nata vlast.Svoite prava i dol`nosti Vladata gi vr{i vrz osnovai vo ramkite na Ustavot i zakonite.^len 89Vladata ja so~inuvaat pretsedatel i ministri.Pretsedatelot i ministrite ne moàt da bidat pratenicivo Sobranieto.Pretsedatelot i ministrite uìvaat imunitet. Zanivniot imunitet odlu~uva Vladata.44

Pretsedatelot i ministrite ne podleàt na obvrskavo vooruènite sili.Funkcijata pretsedatel na Vladata i minister e nespojlivaso vr{ewe na drugi javni funkcii ili profesii.Organizacijata i na~inot na rabotata na Vladata seureduva so zakon.^len 90Pretsedatelot na Republika Makedonija e dolèn vorok od deset dena od konstituiraweto na Sobranieto mandatotza sostav na Vladata da go doveri na kandidat na partijata,odnosno partiite {to imaat mnozinstvo vo Sobranieto.Mandatorot vo rok od 20 dena od denot na doveruvawetona mandatot, na Sobranieto mu podnesuva programai go predlaga sostavot na Vladata.Vladata, na predlog na mandatorot i vrz osnova naprog ramata, ja izbira Sobranieto so mnozinstvo glasoviod vkupniot broj pratenici.^len 91Vladata na Republika Makedonija:- ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonitei drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna zanivnoto izvr{uvawe;45

- predlaga zakoni, republi~ki buxet i drugi propisi{to gi donesuva Sobranieto;- predlaga prostoren plan na Republikata;- predlaga odluka za rezervite na Republikata i segriì za nivno izvr{uvawe;- donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe nazakonite;- utvrduva na~ela za vnatre{na organizacija i za rabotana ministerstvata i drugite organi na upravata, janaso~uva i vr{i nadzor nad nivnata rabota;- dava mislewe za predlozite na zakoni i drugi propisikoi na Sobranieto mu gi podnesuvaat drugi ovlastenipredlaga~i;- odlu~uva za priznavawe na dràvi i vladi;- vospostavuva diplomatski i konzularni odnosi sodrugi dràvi;- donesuva odluki za otvorawe na diplomatsko-konzularnipretstavni{tva vo stranstvo;- predlaga imenuvawe ambasadori i pratenici na RepublikaMakedonija vo stranstvo i imenuva {efovi nakonzularni pretstavni{tva;- predlaga javen obvinitel;- vr{i imenuvawa i razre{uvawa na nositeli na javnii drugi funkcii utvrdeni so Ustavot i so zakon i- vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot i so zakon.46

^len 92Vladata i sekoj nejzin ~len, za svojata rabota odgovaraatpred Sobranieto.Sobranieto moè da izglasa nedoverba na Vladata.Pra{awe za doverba na Vladata moàt da postavat najmalku20 pratenici.Glasaweto za doverba na Vladata se vr{i po istekot natri dena od postavuvaweto na pra{aweto za doverba.Povtorno pra{awe za doverba na Vladata ne moè dase postavi pred istekot na 90 dena od poslednoto glasaweza doverba, osven ako pra{aweto za doverba go postavimnozinstvoto od vkupniot broj pratenici.Odlukata za izglasuvawe nedoverba na Vladata se donesuvaso mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.Ako na Vladata & e izglasana nedoverba, Vladata e dol`nada podnese ostavka.^len 93Vladata ima pravo da postavi pra{awe za doverbapred Sobranieto.Vladata ima pravo da podnese ostavka.Ostavkata na pretsedatelot na Vladata, negovata smrtili trajnata spre~enost da ja vr{i funkcijata, povlekuvaatostavka na Vladata.47

Na Vladata & prestanuva mandatot koga Sobranieto seraspu{ta.Vladata na koja & e izglasana nedoverba, koja podnelaostavka ili na koja mandatot i prestanal poradi raspu{tawena Sobranieto, ostanuva na dol`nost do izborotna nova Vlada.^len 94^len na Vladata ima pravo da podnese ostavka.Pretsedatelot na Vladata moè da predloì raz re{uvawe na ~len na Vladata.Za predlogot za razre{uvawe na ~len na Vladata odlu~uvaSobranieto na prvata naredna sednica.Dokolku pretsedatelot na Vladata predloì raz re {uvawena pove}e od edna tretina od ~lenovite na Vladataod prvobitniot sostav, Sobranieto odlu~uva kako za izborna nova Vlada.^len 95Dràvnata uprava ja so~inuvaat ministerstva i drugiorgani na upravata i organizacii utvrdeni so zakon.Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawevo organite na dràvnata uprava.Organizacijata i rabotata na organite na dràvnatauprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva so dvotretinskomnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.48

^len 96Organite na dràvnata uprava rabotite od svojatanadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkitena Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni naVladata.^len 97So organite na dràvnata uprava vo oblasta na odbranatai policijata rakovodat civilni lica koi neposrednopred izborot na tie funkcii bile civili najmalkutri godini.4. Sudstvo^len 98Sudskata vlast ja vr{at sudovite.Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudatvrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovoriratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.Organizacijata na sudstvoto e edinstvena.Zabraneti se vonredni sudovi.Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite, kako i postapkatapred niv, se ureduvaat so zakon, {to se donesuva so dvotretinskomnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.49

^len 99Sudijata se izbira bez ograni~uvawe na traeweto namandatot.Sudijata ne moè da bide premesten protiv svojatavolja.Sudijata se razre{uva:- ako toa sam go pobara;- ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na sudiskatafunkcija, {to go utvrduva Republi~kiot sudski sovet;- ako gi ispolni uslovite za starosna penzija;- ako e osuden za krivi~no delo na bezuslovna kaznazatvor od najmalku {est meseci;- zaradi pote{ka disciplinska povreda propi{anaso zakon {to go pravi nedostoen za vr{ewe na sudiskatafunkcija, {to ja utvrduva Republi~kiot sudski sovet i- zaradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskatafunkcija {to vo postapka utvrdena so zakon, go utvrduvaRepubli~kiot sudski sovet.^len 100Sudiite uìvaat imunitet.Za imunitetot na sudiite odlu~uva Sobranieto.Sudiskata funkcija e nespojliva so vr{ewe na drugajavna funkcija i profesija ili so ~lenuvawe vo politi~kapartija.50

Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawevo sudstvoto.^len 101Vrhovniot sud na Republika Makedonija e najvisok sudvo Republikata i go obezbeduva edinstvoto vo primenatana zakonite od strana na sudovite.^len 102Raspravata pred sudovite i izrekuvaweto na presudatase javni.Javnosta moè da bide isklu~ena vo slu~ai utvrdeniso zakon.^len 103Sudot sudi vo sovet.So zakon se utvrduva koga sudi sudija poedinec.Vo sudeweto u~estvuvaat i sudii porotnici koga toa eutvrdeno so zakon.Sudiite porotnici ne moàt da bidat povikani naodgovornost za mislewe i odlu~uvawe pri donesuvawetona sudskite odluki.51

^len 104Republi~kiot sudski sovet go so~inuvaat sedum ~lenovi.Sobranieto gi izbira ~lenovite na Sovetot.^lenovite na Sovetot se izbiraat od redot na istaknatipravnici za vreme od {est godini, so pravo na u{teeden izbor.^lenovite na Republi~kiot sudski sovet uìvaat imunitet.Za nivniot imunitet odlu~uva Sobranieto.Funkcijata ~len na Republi~kiot sudski sovet e nespojlivaso vr{ewe na drugi javni funkcii i profesiiili so ~lenuvawe vo politi~ki partii.^len 105Republi~kiot sudski sovet:- na Sobranieto mu predlaga izbor i razre{uvawena sudii i utvrduva predlog za razre{uvawe od sudiskafunkcija vo slu~aite utvrdeni so Ustavot;- odlu~uva za disciplinska odgovornost na sudii te;- ja ocenuva stru~nosta i sovesnosta na sudiite vo vr{e we to na nivnata funkcija i- predlaga dvajca sudii na Ustavniot sud na RepublikaMakedonija.52

5. Javno obvinitelstvo^len 106Javnoto obvinitelstvo e edinstven i samostoen dràven organ koj gi goni storitelite na krivi~ni dela ina drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela i vr{i i drugiraboti utvrdeni so zakon.Javnoto obvinitelstvo gi vr{i svoite funkcii vrzosnova i vo ramkite na Ustavot i zakon.Javniot obvinitel go imenuva i razre{uva Sobranietoza vreme od {est godini.^len 107Javniot obvinitel uìva imunitet.Za negoviot imunitet odlu~uva Sobranieto.Funkcijata javen obvinitel e nespojliva so vr{ewena druga javna funkcija i profesija ili so ~lenuvawe vopoliti~ka partija.53

IV. USTAVEN SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA^len 108Ustavniot sud na Republika Makedonija e organ na Republikatakoj ja {titi ustavnosta i zakonitosta.^len 109Ustavniot sud go so~inuvaat devet sudii.Sobranieto gi izbira sudiite na Ustavniot sud somnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Mandatotna sudiite trae devet godini bez pravo na povtorenizbor.Ustavniot sud izbira pretsedatel od svoite redovi zavreme od tri godini i bez pravo na povtoren izbor.Sudiite na Ustavniot sud se izbiraat od redot na istaknatipravnici.^len 110Ustavniot sud na Republika Makedonija:- odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot;- odlu~uva za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnitedogovori so Ustavot i so zakonite;- gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot{to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto,54

sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~kotozdruùvawe i dejstvuvawe i zabranata na diskriminacijana gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost;- re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u nositelitena zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast;- re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u organitena Republikata i edinicite na lokalnata samouprava;- odlu~uva za odgovornosta na pretsedatelot na Republikata;- odlu~uva za ustavnosta na programite i statutite napoliti~kite partii i na zdruènijata na gra|anite i- odlu~uva i za drugi pra{awa utvrdeni so Ustavot.^len 111Funkcijata sudija na Ustavniot sud e nespojliva sovr{ewe druga javna funkcija i profesija ili so ~lenuvawevo politi~ka partija.Sudiite na Ustavniot sud uìvaat imunitet. Za nivniotimunitet odlu~uva Ustavniot sud.Sudiite na Ustavniot sud ne podleàt na obvrska vovooruènite sili.Na sudija na Ustavniot sud funkcijata mu prestanuvaako podnese ostavka. Sudijata na Ustavniot sud }e biderazre{en od dol`nosta ako bide osuden za krivi~no delo55

na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci ilikoga trajno }e ja zagubi sposobnosta da ja vr{i svojatafunkcija, {to go utvrduva Ustavniot sud.^len 112Ustavniot sud }e ukine ili poni{ti zakon ako utvrdideka ne e vo soglasnost so Ustavot.Ustavniot sud }e ukine ili poni{ti drug propis iliop{t akt, kolektiven dogovor, statut ili programa napoliti~ka partija ili zdruènie, ako utvrdi deka tie nese vo soglasnost so Ustavot ili so zakon.Odlukite na Ustavniot sud se kone~ni i izvr{ni.^len 113Na~inot na rabota i postapkata pred Ustavniot sud seureduvaat so akt na Sudot.56

V. LOKALNA SAMOUPRAVA^len 114Na gra|anite im se garantira pravoto na lokalna samouprava.Edinici na lokalnata samouprava se op{tinite.Vo op{tinite moàt da se osnovaat oblici na mesnasamouprava.Op{tinite se finansiraat od sopstveni izvori napri hodi opredeleni so zakon i so sredstva od Republikata.Lokalnata samouprava se ureduva so zakon koj se donesuvaso dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniotbroj pratenici.^len 115Vo edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposrednoi preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vooblastite na urbanizmot, komunalnite dejnosti, kulturata,sportot, socijalnata i detskata za{tita, predu ~ili{notovospituvawe, osnovnoto obrazovanie, osnovnatazdravstvena za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.57

Op{tinata e samostojna vo vr{eweto na nadle`nostiteutvrdeni so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad zakonitostana nejzinata rabota go vr{i Republikata.Republikata so zakon moè da i doveri vr{ewe naopredeleni raboti na op{tinata.^len 116Teritorijalnata podelba na Republikata i podra~jatana op{tinite se utvrduvaat so zakon.^len 117Gradot Skopje e posebna edinica na lokalna samouprava,~ija organizacija se ureduva so zakon.Vo gradot Skopje gra|anite neposredno i preku pretstavniciu~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od zna~ewe za gradot Skopje, a osobeno vo oblastite na urbanizmot,komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnatai detskata za{tita, predu~ili{noto vospituvawe,osnovnoto obrazovanie, osnovnata zdravstvena za{tita ivo drugi oblasti utvrdeni so zakon.Gradot Skopje se finansira od sopstveni izvori naprihodi opredeleni so zakon i so sredstva od Republikata.58

Gradot Skopje e samostoen vo vr{eweto na nadle` nostiteutvrdeni so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad zakonitostana negovata rabota ja vr{i Republikata.Republikata so zakon moè da mu doveri vr{ewe naopredeleni raboti na gradot Skopje.59

VI. ME\UNARODNI ODNOSI^len 118Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vosoglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven poredoki ne moàt da se menuvaat so zakon.^len 119Me|unarodnite dogovori vo imeto na Republika Makedonija gi sklu~uva pretsedatelot na Republika Makedonija.Me|unarodni dogovori moè da sklu~uva i Vladata naRepublika Makedonija koga toa e opredeleno so zakon.^len 120Predlog za stapuvawe vo sojuz ili zaednica so drugidràvi ili istapuvawe od sojuz ili zaednica so drugidràvi moàt da podnesat pretsedatelot na Republikata,Vladata ili najmalku 40 pratenici.Odlukata za stapuvawe ili istapuvawe od sojuz ilizaednica so drugi dràvi ja donesuva Sobranieto sodvo tretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.60

Odlukata za stapuvawe ili istapuvawe od sojuz ili zaednicaso drugi dràvi e usvoena, ako na referendum zanea glasalo mnozinstvoto od vkupniot broj izbira~i.^len 121Odluka za stapuvawe vo ~lenstvo ili za istapuvawe od~lenstvo vo me|unarodni organizacii donesuva Sobranietoso mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenicipo predlog od pretsedatelot na Republikata, Vladata ilinajmalku 40 pratenici.61

VII. ODBRANA NA REPUBLIKATA, VOENA IVONREDNA SOSTOJBA^len 122Vooruènite sili na Republika Makedonija go {titatteritorijalniot integritet i nezavisnosta na Republikata.Odbranata na Republikata se ureduva so zakon {to sedonesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniotbroj pratenici.^len 123Nikoj nema pravo da priznae okupacija na RepublikaMakedonija ili na nejzin del.^len 124Voena sostojba nastapuva koga pretstoi neposrednavoena opasnost od napad vrz Republikata ili koga Republikatae napadnata ili & e objavena vojna.Voena sostojba proglasuva Sobranieto so dvotretinskomnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenicipo predlog od pretsedatelot na Republikata, Vladata ilinajmalku 30 pratenici.62

Ako Sobranieto ne moè da se sostane, odluka za proglasuvawena voena sostojba donesuva pretsedatelot naRepublikata i mu ja podnesuva na Sobranieto na potvrduvawe{tom toa }e e vo mo`nost da se sostane.^len 125Vonredna sostojba nastanuva koga }e nastanat golemiprirodni nepogodi ili epidemii.Postoeweto na vonredna sostojba na teritorijata naRepublika Makedonija ili nejzin del go utvrduva Sobranietopo predlog na pretsedatelot na Republikata, Vladataili najmalku 30 pratenici.Odlukata so koja se utvrduva postoeweto na vonrednasostojba se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasoviod vkupniot broj pratenici i ima va`nost najmnogu 30dena.Ako Sobranieto ne moè da se sostane, odluka za postoewena vonredna sostojba donesuva pretsedatelot naRepublikata i mu ja podnesuva na Sobranieto na potvrduvawe{tom toa }e e vo mo`nost da se sostane.^len 126Pri postoewe na voena ili vonredna sostojba Vladatavo soglasnost so Ustavot i so zakon donesuva uredbi so zakonskasila.63

Ovlastuvaweto na Vladata da donesuva uredbi so zakonskasila trae do zavr{uvaweto na voenata ili vonrednatasostojba, za {to odlu~uva Sobranieto.^len 127Za vreme na voena sostojba, ako Sobranieto ne moè dase sostane, pretsedatelot na Republikata moè da ja imenuvai razre{uva Vladata i da imenuva i razre{uva funkcioneri~ij izbor e vo nadle`nost na Sobranieto.^len 128Mandatot na pretsedatelot na Republikata, Vladata,sudiite na Ustavniot sud i na ~lenovite na Republi~kiotsudski sovet se prodolùva za vreme na traeweto na voenataili vonrednata sostojba.64

VIII. IZMENA NA USTAVOT^len 129Ustavot na Republika Makedonija se izmenuva i dopolnuvaso ustavni amandmani.^len 130Predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot naRepublika Makedonija moè da podnesat pretsedatelot naRepublikata, Vladata, najmalku 30 pratenici ili 150.000gra|ani.^len 131Odluka za pristapuvawe kon izmena na Ustavot donesuvaSobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi odvkupniot broj pratenici.Nacrtot za izmenata na Ustavot go utvrduva Sobranietoso mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici igo stava na javna diskusija.Odluka za izmena na Ustavot donesuva Sobranieto sodvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.Izmenata na Ustavot ja proglasuva Sobranieto.65

IX. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI^len 132Vo vremeto predvideno vo stavot 5 na ~len 80 od ovojUstav se smeta i vremeto na ìtelstvo vo drugi republikivo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija.^len 133Za sproveduvawe na Ustavot }e se donese ustaven zakon.Ustavniot zakon se donesuva so dvotretinsko mnozinstvoglasovi od vkupniot broj pratenici.Ustavniot zakon go proglasuva Sobranieto i vleguvavo sila istovremeno so proglasuvaweto na Ustavot.^len 134Ovoj Ustav vleguva vo sila so denot na proglasuvawetood Sobranieto na Republika Makedonija.66

Vrz osnova na ~len 131 stav 4 od Ustavot na RepublikaMakedonija, Sobranieto na Republika Makedonija, nasednicata odràna na 6 januari 1992 godina, doneseO D L U K AZA PROGLASUVAWE NAAMANDMANITE I i II NA USTAVOTNA REPUBLIKA MAKEDONIJASe proglasuvaat amandmanite I i II na Ustavot na RepublikaMakedonija, {to gi usvoi Sobranieto na RepublikaMakedonija, na sednicata odràna na 6 januari 1992godina.SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJABroj 08-44/16 januari 1992 godinaS k o p j ePRETSEDATELNA SOBRANIETO NAREPUBLIKA MAKEDONIJA,Stojan Andov, s.r.67

AMANDMANI I i IIna Ustavot na Republika MakedonijaOvie amandmani se sostaven del na Ustavot na RepublikaMakedonija i vleguvaat vo sila so denot na nivnotoprolasuvawe.Amandman I1. Republika Makedonija nema teritorijalni pretenziikon sosednite dràvi.2. Granicata na Republika Makedonija moè da semenuva samo vo soglasnost so Ustavot, a vrz principotna dobrovolnost i vo soglasnost so op{to prifateniteme|unarodni normi.3. So to~kata 1 na ovoj amandman se dopolnuva ~lenot3, a so to~kata 2 se zamenuva stavot 3 na ~lenot 3 na Ustavotna Republika Makedonija.Amandman II1. Republikata pritoa nema da se me{a vo suvereniteprava na drugi dràvi i vo nivnite vnatre{ni raboti.2. So ovoj amandman se dopolnuva stavot 1 na ~lenot 49na Ustavot na Republika Makedonija.68

Vrz osnova na ~len 131 stav 4 od Ustavot na RepublikaMakedonija, Sobranieto na Republika Makedonija, nasednicata odràna na 1 juli 1998 godina, doneseO D L U K AZA PROGLASUVAWE NA AMANDMANOT III NAUSTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJASe proglasuva amandmanot III na Ustavot na RepublikaMakedonija, {to gi usvoi Sobranieto na RepublikaMakedonija, na sednicata odràna na 1 juli 1998 godina.SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJABroj 07-2717/11 juli 1998 godinaS k o p j ePRETSEDATELNA SOBRANIETO NAREPUBLIKA MAKEDONIJA,Tito Petkovski, s.r.69

AMANDMAN IIIna Ustavot na Republika MakedonijaOvoj amandman e sostaven del na Ustavot na RepublikaMakedonija i vleguva vo sila so denot na negovoto proglasuvawe.Amandman III1. Pritvorot do podignuvawe na obvinenieto, po odlukana sud, moè da trae najdolgo 180 dena od denot napritvoruvaweto.Po podignuvawe na obvinenieto, pritvorot go prodolùvaili go opredeluva nadle`niot sud vo slu~aj i vopostapka utvrdeni so zakon.2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 5 na ~lenot 12na Ustavot na Republika Makedonija.70

Vrz osnova na ~len 131 stav 4 od Ustavot na RepublikaMakedonija, Sobranieto na Republika Makedonija, nasednicata odràna na 16 noemvri 2001 godina, doneseO D L U K AZA PROGLASUVAWE NA AMANDMANITE IV, V, VI, VII,VIII, IX, X, XI, XII, XIII, XIV, XV, XVI, XVII i XVIII NAUSTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJASe proglasuvaat amandmante IV, V, VI, VII, VIII, IX, X,XI, XII, XIII, XIV, XV, XVI, XVII i XVIII na Ustavot na RepublikaMakedonija {to gi usvoi Sobranieto na RepublikaMakedonija, na sednicata odràna na 16 noemvri 2001godina.SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJABroj 07-3795/116 noemvri 2001 godinaS k o p j ePRETSEDATELNA SOBRANIETO NAREPUBLIKA MAKEDONIJA,Stojan Andov, s.r.71

AMANDMANI IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII,XIII, XIV, XV, XVI, XVII i XVIIIna Ustavot na Republika MakedonijaOvie amandmani se sostaven del na Ustavot na RepublikaMakedonija i vleguvaat vo sila so denot na nivnotoproglasuvawe.Amandman IV1. Gra|anite na Republika Makedonija, Makedonskiotnarod, kako i gra|anite koi ìveat vo nejzinitegra nici koi se del od albanskiot narod, turskiot narod,vla{kiot narod, srpskiot narod, romskiot narod,bo{wa~kiot narod i drugite, prezemaj}i ja odgovornostaza sega{nosta i idninata na nivnata tatkovina, svesni iblagodarni na svoite predci za `rtvite i posvetenostavo nivnite zalo`bi i borba za sozdavawe samostojna isuverena dràva Makedonija i odgovorni pred idnitegeneracii za za~uvuvawe i razvoj na s$ {to e vredno odbo gatoto kulturno nasledstvo i soìvot vo Makedonija,ednakvi vo svoite prava i obvrski kon zaedni~koto dobro- Republika Makedonija - vo soglasnost so tradicijatana Kru{evskata Republika i odlukite na ASNOM ina Referendumot od 8 septemvri 1991 godina, odlu~ija daja konstituiraat Republika Makedonija kako samostojna,suverena dràva, so namera da se vospostavi i zacvrstivladeeweto na pravoto, da se garantiraat ~ovekovite pra72

va i gra|anskite slobodi, da se obezbedi mir i soìvot,socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i napredok nali~niot i zaedni~kiot ìvot, preku svoite pretstavnicivo Sobranieto na Republika Makedonija, izbrani naslobodni i demokratski izbori go donesuvaat ovoj2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva Preambulatana Ustavot od Republika Makedonija.Amandman V1. Na celata teritorija vo Republika Makedonija i vonejzinite me|unarodni odnosi slu`ben jazik e makedonskiotjazik i negovoto kirilsko pismo.Drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite,isto taka, e slu`ben jazik i negovoto pismo, kako {to eopredeleno so ovoj ~len.Li~nite dokumenti na gra|anite koi zboruvaat slu`benjazik razli~en od makedonskiot jazik, se izdavaat namakedonski jazik i negovoto pismo, kako i na toj jazik inegovoto pismo vo soglasnost so zakon.Koj bilo gra|anin koj ìvee vo edinicite na lo kalnatasamouprava vo koja najmalku 20% od gra|anite zboruvaatslu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, vokomuni kacijata so podra~nite edinici na ministerstvata,moè da upotrebi koj bilo od slu`benite jazici inegovoto pis mo. Podra~nite edinici nadle`ni za tieedi nici na lokalna samouprava odgovaraat na makedonski73

jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na slu`beniotjazik i pismo {to go upotrebuva gra|aninot. Sekoj gra|aninvo komunikacija so ministerstvata moè da upotrebuvaeden od slu`benite jazici i negovoto pismo, a ministerstvataodgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilskopismo, kako i na slu`beniot jazik i pismoto {togo upotrebuva gra|aninot.Vo organite na dràvnata vlast vo Republika Makedonijaslu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, moè da se koristi vo soglasnost so zakon.Vo edinicite na lokalnata samouprava jazikot i pismoto{to go koristat najmalku 20% od gra|anite e slu`benjazik, pokraj makedonskiot jazik i negovoto ki rilskopismo. Za upotrebata na jazicite i pismata na koi zboruvaatpomalku od 20% od gra|anite vo edinicite na lokalnatasamouprava, odlu~uvaat organite na edinicite na lokalnata samouprava.2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 7 od Ustavot naRepublika Makedonija.Amandman VI1. Soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koipripa|aat na site zaednici vo organite na dràvnatavlast i drugite javni institucii na site nivoa.2. So to~kata 1 na ovoj amandman se dopolnuva alinejata2 na ~lenot 8 od Ustavot na Republika Makedonija.74

Amandman VII1. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskataverska zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva,Evan gelsko-Metodisti~kata crkva, Evrejskata zaednica idru gite verski zaednici i religiozni grupi se odvoeniod dràvata i se ednakvi pred zakon.2. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskataverska zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva,Evangelsko-Metodisti~kata crkva, Evrejskata zaednica idrugite verski zaednici i religiozni grupi se slobodnivo osnovaweto na verski u~ili{ta i na socijalni i dobrotvorniustanovi vo postapka predvidena so zakon.3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 3na ~lenot 19, a so to~kata 2 se zamenuva stavot 4 na ~lenot19 od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman VIII1. Pripadnicite na zaednicite imaat pravo slobodnoda go izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identiteti osobenostite na svoite zaednici i da gi upotrebuvaatsimbolite na svojata zaednica.Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot,kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na site zaednici.Pripadnicite na zaednicite imaat pravo da osnovaatkulturni, umetni~ki, obrazovni institucii, kako i na u~75

ni i drugi zdruènija zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawena svojot identitet.Pripadnicite na zaednicite imaat pravo na nastavana svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie nana ~in utvrden so zakon. Vo u~ili{tata vo koi obrazovanietose odviva na drug jazik se izu~uva i makedonskiotjazik.2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 48 od Ustavotna Republika Makedonija.Amandman IX1. Republikata garantira za{tita, unapreduvawe izbogatuvawe na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo naMakedonija i na site zaednici vo Makedonija, kako i nadobrata koi go so~inuvaat bez ogled na nivniot pravenreìm.2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 2na ~lenot 56 od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman X1. Sobranieto moè da odlu~uva ako na sednicataprisustvuva mnozinstvo od vkupniot broj pratenici. Sobranietoodlu~uva so mnozinstvo glasovi od pri sutnitepratenici, a najmalku so edna tretina od vkupniot brojpratenici, ako so Ustavot ne e predvideno posebno mnozinstvo.76

2. Za zakoni koi direktno gi zasegaat kulturata, upotrebatana jazicite, obrazovanieto, li~nite dokumen ti iupotrebata na simbolite, Sobranieto odlu~uva so mnozinstvoglasovi od prisutnite pratenici, pri {to morada ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici koipripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo RepublikaMakedonija. Sporot vo vrska so primenata na ovaaodredba go re{ava Komitetot za odnosi me|u zaednicite.3. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 69 od Ustavotna Republika Makedonija.Amandman XI1. Sobranieto izbira naroden pravobranitel somnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri{to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot brojpratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvovo Republika Makedonija.2. Narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskiteprava na gra|anite {to im se povredeni od organitena dràvnata uprava i od drugi organi i organizacii{to imaat javni ovlastuvawa. Narodniot pravobranitelposvetuva osobeno vnimanie za za{tita na na~elatana nediskriminacija soodvetna i pravi~na zastapenostna pripadnicite na zaednicite vo organite na dràvnatavlast, organite na edinicite na lokalnata samouprava ivo javnite ustanovi i slu`bi.77

3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot1 na ~lenot 77, a so to~kata 2 se dopolnuva stavot 2 na~lenot 77 od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XII1. Sobranieto osnova Komitet za odnosi me|u zaednicite.Komitetot go so~inuvaat 19 ~lena od koi po sedum~lena od redot na pratenicite vo Sobranieto Makedoncii Albanci i po eden ~len od redot na pratenicite Turci,Vlasi, Romi, Srbi i Bo{waci. Dokolku nekoja od zaednicitenema pratenici, narodniot pravobranitel, pokonsultacii so relevantnite pretstavnici na tie zaednici,}e gi predloì drugite ~lenovi na Komitetot.Sobranieto gi izbira ~lenovite na Komitetot.Komitetot razgleduva pra{awa od odnosite me|u zaednicitevo Republikata i dava mislewa i predlozi zanivno re{avawe.Sobranieto e dol`no da gi razgleduva mislewata ipredlozite na Komitetot i da donese odluka vo vrska soniv.Vo slu~aj na spor vo vrska so sproveduvawe na postapkataza glasawe vo Sobranieto, utvrdena vo ~lenot 69stav 2 Komitetot odlu~uva, so mnozinstvo glasovi od ~lenovite,za toa dali }e se sprovede postapkata.78

2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva ~lenot 78od Ustavot na Republika Makedonija i se bri{e alinejata7 na ~lenot 84 od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XIII1. Pri imenuvaweto na trojcata ~lenovi, pretsedatelot}e obezbedi sostavot na Sovetot, kako celina, soodvetnoda go odrazuva sostavot na naselenieto vo RepublikaMakedonija.2. So to~kata 1 na ovoj amandman se dopolnuva stavot 2na ~lenot 86 od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XIV1. Trojca od ~lenovite se izbiraat so mnozinstvo glasoviod vkupniot broj pratenici, pri {to mora da imamnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo RepublikaMakedonija.2. So ovoj amandman se dopolnuva stavot 2 na ~lenot104 od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XV1. Sobranieto gi izbira sudiite na Ustavniot sud.Sobranieto izbira {est sudii na Ustavniot sud so mnozinstvoglasovi od vkupniot broj pratenici. Sobranieto79

izbira trojca sudii so mnozinstvo glasovi od vkupniotbroj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasoviod vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicitekoi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija. Mandatotna sudiite trae devet godini bez pravo na povtoren izbor.2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 2 na ~lenot 109od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XVI1. Lokalnata samouprava se ureduva so zakon koj sedonesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniotbroj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvoglasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicitekoi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.Zakonite za lokalno finansirawe, lokalni izbori,op{tinskite granici i za gradot Skopje, se donesuvaat somnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, pri {tomora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenicikoi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo voRepublika Makedonija.2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 5 na ~lenot 114od Ustavot na Republika Makedonija.80

Amandman XVII1. Vo edinicite na lokalnata samouprava gra|aniteneposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvawetoza pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vooblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnotoplanirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomskirazvoj, lokalnoto finansirawe, komunalnite dejnosti,kulturata, sportot, socijalnata i detskata za{tita,obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblastiutvrdeni so zakon.2. Vo gradot Skopje gra|anite neposredno i preku pretstavniciu~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od zna~ewe za gradot Skopje, a osobeno vo oblastite na javniteslu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{ titatana okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokal notofinansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot,socijalnata i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenataza{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 1na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, a soto~kata 2 se zamenuva stavot 2 na ~lenot 117 od Ustavot naRepublika Makedonija.Amandman XVIII1. Odluka za izmena na Preambulata, ~lenovite zalokalna samouprava, ~lenot 131, koja bilo odredba {to81

se odnesuva na pravata na pripadnicite na zaednicite,vklu~uvaj}i gi osobeno ~lenovite 7, 8, 9, 19, 48, 56, 69, 77,78, 86, 104 i 109, kako i odluka za dodavawe koja bilo novaodredba koja se odnesuva na predmetot na tie odredbi itie ~lenovi, }e bide potrebno dvotretinsko mnozinstvoglasovi od vkupniot broj pratenici vo koe mora da imamnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koipripa|aat na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RepublikaMakedonija.2. So ovoj amandman se dodava nov stav 4 na ~len 131 odUstavot na Republika MakedonijaAmandman XIX1. Se garantira slobodata i nepovredlivosta na pismatai na site drugi oblici na komunikacija. Samo vrzosnova na odluka na sud, pod uslovi i vo pos tapka utvrdenaso zakon, moè da se otstapi od pravoto na nepovredlivostna pismata i drugite obli ci na komunikacija, akotoa e neophodno zaradi spre~uvawe ili otkrivawekrivi~ni dela, zaradi vodewe krivi~na postapka ilikoga toa go baraat interesite na bezbednosta i odbranatana Republikata. Zakonot se donesuva so dvotretinskomnozinstvo glasovi od vkupniot broj na pratenici.2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 17 na Ustavotna Republika Makedonija.82

Vrz osnova na ~len 131 stav 5 od Ustavot na RepublikaMakedonija, Sobranieto na Republika Makedonija, nasednicata odràna na 7 dekemvri 2005 godina, doneseO D L U K AZA PROGLASUVAWE NA AMANDMANITE XX,XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI, XXVII, XXVIII,XXIX i XXX na Ustavot na Republika MakedonijaSe proglasuvaat amandmanite XX, XXI, XXII, XXIII,XXIV, XXV, XXVI, XXVII, XXVIII, XXIX i XXX na Ustavotna Republika Makedonija, {to Sobranieto na RepublikaMakedonija gi donese na sednicata odràna na 7 dekemvri2005 godina.SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJABroj 07- 4542/17 dekemvri 2005 godinaS k o p j ePRETSEDATELNA SOBRANIETO NAREPUBLIKA MAKEDONIJAd-r Qup~o Jordanovski, s.r.83

AMANDMANI XX, XXI, XXII, XXIII, XXIV,XXV, XXVI, XXVII, XXVIII, XXIX i XXXna Ustavot na Republika MakeonijaOvie amandmani se sostaven del na Ustavot na Re publikaMakedonija i vleguvaat vo sila so denot na niv notoproglasuvawe.Amandman XX1. Za prekr{oci opredeleni so zakon, sankcija moèda izre~e organ na dràvnata uprava ili organizacija idrug organ {to vr{i javni ovlastuvawa.Protiv kone~na odluka za prekr{ok se garantira sudskaza{tita pod uslovi i postapka uredeni so zakon.2. So ovoj amandman se dopolnuva ~lenot 13 od Ustavotna Republika Makedonija.Amandman XXI1. Se garantira pravoto na àlba protiv odluki donesenivo postapka vo prv stepen pred sud.Pravoto na àlba ili drug vid na pravna za{tita protivpoedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prvstepen pred organ na dràvnata uprava ili organizacijai drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa se ureduva so zakon.2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 15 na Ustavotna Republika Makedonija.84

Amandman XXII1. Predlaga dvajca ~lenovi na Sudskiot sovet na RepublikaMakedonija.2. So ovoj amandman se zamenuva alinejata 5 na ~lenot84 od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XXIII1. Pretsedatelot uìva imunitet. Za negoviot imunitetodlu~uva Sobranieto.2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 3 na ~lenot 89od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XXIV1. Predlaga Javen obvinitel na Republika Makedonijapo prethodno mislewe od Sovetot na javni obviniteli.2. So ovoj amandman se zamenuva alinejata 12 na ~lenot91 od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XXV1. Sudskata vlast ja vr{at sudovite.Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudatvrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovoriratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.Zabraneti se vonredni sudovi.Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijatai sostavot na sudovite, kako i postapkata85

pred niv, se ureduvaat so zakon, {to se donesuva so dvotretinskomnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva ~lenot 98od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XXVI1. Na sudijata mu prestanuva sudiskata funkcija:- ako toa sam go pobara;- ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na sudiskatafunkcija, {to go utvrduva Sudskiot sovet na RepublikaMakedonija;- ako gi ispolni uslovite za starosna penzija;- ako e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi~node lo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est mesecai- ako e izbran ili imenuvan na druga javna funkcija,osven koga sudiskata funkcija miruva pod uslovi utvrdeniso zakon.Sudijata se razre{uva:- poradi pote{ka disciplinska povreda {to go pravinedostoen za vr{ewe na sudiskata funkcija propi{anaso zakon i- poradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskatafunkcija pod uslovi utvrdeni so zakon.2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 3na ~lenot 99 od Ustavot na Republika Makedonija.86

Amandman XXVII1. Sudija ne moè da bide povikan na krivi~na odgovornostza iskaàno mislewe i odlu~uvawe pri donesuvawetona sudskite odluki.Sudija ne moè da bide pritvoren bez odobruvawe naSudskiot sovet na Republika Makedonija, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kaznazatvor vo traewe od najmalku pet godini.2. Sudiskata funkcija e nespojliva so ~lenuvawe vopoliti~ka partija ili so vr{ewe na druga javna funkcijaili profesija utvrdena so zakon.3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 2na ~lenot 100 od Ustavot na Republika Makedonija, a soto~kata 2 na ovoj amandman se zamenuva stavot 3 na ~lenot100 od Ustavot na Republika Makedonija.Amandman XXVIII1. Sudskiot sovet na Republika Makedonija e samostoeni nezavisen organ na sudstvoto. Sovetot ja obezbeduvai ja garantira samostojnosta i nezavisnosta na sudskatavlast.Sovetot go so~inuvaat petnaeset ~lena.Po funkcija ~lenovi na Sovetot se pretsedatelot naVrhovniot sud na Republika Makedonija i ministerot zapravda.Osum ~lena na Sovetot gi izbiraat sudiite od svoite87

edovi. Trojca od izbranite ~lenovi se pripadnici na zaednicitekoi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija,pri {to }e se zapazi soodvetnata i pravi~na zastapenostna gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.Trojca ~lenovi na Sovetot izbira Sobranieto na RepublikaMakedonija so mnozinstvo glasovi od vkupniotbroj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasoviod vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicitekoi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.Dvajca ~lenovi na Sovetot predlaga pretsedatelot naRepublika Makedonija, a izborot go vr{i Sobranieto naRepublika Makedonija, od koi eden e pripadnik na zaednicitekoi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.^lenovite na Sovetot {to gi izbira Sobranieto naRepublika Makedonija, odnosno {to gi predlaga pretsedatelotna Republika Makedonija se od redot na univerzitetskiteprofesori po pravo, advokatite i drugi istaknatipravnici.Mandatot na izbranite ~lenovi na Sovetot trae {estgodini, so pravo na u{te eden izbor.Uslovite i postapkata za izbor, kako i osnovite ipos tapkata za prestanok na funkcijata i razre{uvawe na~len na Sovetot se ureduvaat so zakon.Funkcijata izbran ~len na Sovetot e nespojliva so~lenuvawe vo politi~ka partija ili so vr{ewe na drugijavni funkcii i profesii utvrdeni so zakon.88

2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 104 od Ustavotna Republika Makedonija.Amandman XXIX1. Sudskiot sovet na Republika Makedonija:- gi izbira i razre{uva sudiite i sudiite porotnici;- utvrduva prestanok na sudiskata funkcija;- gi izbira i razre{uva pretsedatelite na sudovite;- ja sledi i ocenuva rabotata na sudiite;- odlu~uva za disciplinskata odgovornost na sudiite;- odlu~uva za odzemawe na imunitetot na sudiite;- predlaga dvajca sudii na Ustavniot sud na RepublikaMakedonija od redot na sudiite i- vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon.Pri izborot na sudiite, sudiite porotnici i pretsedatelitena sudovite }e se zapazi soodvetnata i pravi~nazastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.Sovetot za svojata rabota podnesuva godi{en izve{tajdo Sobranieto na Republika Makedonija, ~ija forma,sodrìna i na~in na usvojuvawe se ureduvaat so zakon.2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 105 od Ustavotna Republika Makedonija i se bri{e alinejata 15 na stavot1 na ~lenot 68 od Ustavot na Republika Makedonija.89

Amandman XXX1. Javnoto obvinitelstvo gi vr{i svoite funkcii vrzosnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovoriratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.Funkcijata na javnoto obvinitelstvo ja vr{at Javniotobvinitel na Republika Makedonija i javnite obviniteli.Nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijatai funkcioniraweto na javnoto obvinitelstvo se ureduvaso zakon {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvoglasovi od vkupniot broj pratenici.Javniot obvinitel na Republika Makedonija go imenuvai razre{uva Sobranieto na Republika Makedonija zavreme od {est godini so pravo na povtorno imenuvawe.Javnite obviniteli gi izbira Sovetot na javni obvinitelibez ograni~uvawe na traewe na mandatot.Pri izborot na javnite obviniteli }e se zapazi soodvetnatai pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aatna site zaednici.Za razre{uvawe na javnite obviniteli odlu~uvaSovetot.Nadle`nosta, sostavot i strukturata na Sovetot, mandatotna negovite ~lenovi, kako i osnovite i postapkataza prestanok i razre{uvawe na ~len na Sovetot se ureduvaatso zakon.Osnovite i postapkata za prestanok i razre{uvawe90

na Javniot obvinitel na Republika Makedonija i javniteobviniteli se ureduva so zakon.Funkcijata Javen obvinitel na Republika Makedonijai javen obvinitel e nespojliva so ~lenuvawe vo politi~kapartija ili so vr{ewe na drugi javni funkcii i profesiiutvrdeni so zakon.Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawevo Javnoto obvinitelstvo.2. So ovoj amandman se zamenuvaat stavovite 2 i 3na ~lenot 106 od Ustavot na Republika Makedonija i sebri{e ~lenot 107 od Ustavot na Republika Makedonija.91

SodrìnaODLUKA za proglasuvawe na Ustavot na RepublikaMakedonija ................................................................ 3I. OSNOVNI ODREDBI ............................................ 5II. OSNOVNI SLOBODI I PRAVA NA ÔVEKOTI GRA\ANINOT ..................................................... 91. Gra|anski i politi~ki slobodi i prava .......... 92. Ekonomski, socijalni i kulturni prava ......... 173. Garancii na osnovnite slobodi i prava ......... 244. Osnovi na ekonomskite odnosi ......................... 26III. ORGANIZACIJA NA DR@AVNATA VLAST ..... 291. Sobranie na Republika Makedonija ................. 292. Pretsedatel na Republika Makedonija ............. 383. Vlada na Republika Makedonija ......................... 444. Sudstvo ................................................................... 495. Javno obvinitelstvo ............................................ 53IV. USTAVEN SUD NA REPUBLIKAMAKEDONIJA ......................................................... 54V. LOKALNA SAMOUPRAVA .................................... 57VI. ME\UNARODNI ODNOSI ................................... 60VII. ODBRANA NA REPUBLIKATA, VOENA IVONREDNA SOSTOJBA ......................................... 62VIII. IZMENA NA USTAVOT ......................................... 6593

IX. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI .................... 66ODLUKA za proglasuvawe na AMANDMANITE I iII na Ustavot na Republika Makedonija .......... 67AMANDMANI I i II na Ustavot na RepublikaMakedonija ................................................................ 68ODLUKA za proglasuvawe na AMANDMANOT III naUstavot na Republika Makedonija ........................ 69AMANDMAN III na Ustavot na RepublikaMakedonija ................................................................ 70ODLUKA za proglasuvawe na AMANDMANITE IV, V,VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII, XIII, XIV, XV, XVI,XVII i XVIII na Ustavot na RepublikaMakedonija ................................................................ 71AMANDMANI IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII, XIII,XIV, XV, XVI, XVII i XVIII na Ustavot naRepublika Makedonija ............................................ 72ODLUKA za proglasuvawe na AMANDMANITE XX,XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI, XXVII,XXVIII, XXIX i XXX na Ustavot na RepublikaMakedonija ................................................................ 83AMANDMANI XX, XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV,XXVI, XXVII, XXVIII, XXIX i XXX na Ustavotna Republika Makedonija ..................................... 8494

Äà ãðàäèìå çàåäíî!íåçàâèñíî è åôèêàñíî ñóäñòâîR E FORMA NA PR AV OS UD NIOT SI ST E MPoddràno od:

USTAV

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?