GREMO POD OBJEM GORA

POMEN NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA
IN SPLETNO ORODJE NEFIKS
Avtorica: Tina Arh
18
Planinci smo poleg šolskih in službenih obveznosti
precej zaposleni ljudje, saj ob vseh
drugih dejavnostih najdemo čas, da organiziramo
tabore, vodimo otroke v hribe, urejamo
društvene spletne strani, organiziramo
orientacijska tekmovanja, se udeležujemo
različnih srečanj, akcij in izobraževanj ter
morda celo pišemo članke, kot je ta. Z vsemi
temi aktivnostmi pridobimo mnogo odlik,
na katere se nato opiramo v vsakdanjem
življenju. Pa se pomena teh izkušenj res zavedamo?
In še pomembneje, ali jih znamo
unovčiti pri iskanju zaposlitve?
Strokovnjaki in delodajalci vse pogosteje ugotavljajo,
da formalna izobrazba, pridobljena v šolah in
na univerzah, ne daje več vsega, kar se od mladih
pozneje pričakuje na delovnem mestu. Zato je danes,
ko je konkurenca na trgu dela huda, ključnega pomena
tudi neformalno znanje, pridobljeno v okviru
prostovoljskih in drugih organizacij. To mladim
omogoča pridobivanje socialnih kompetenc, krepitev
voditeljskih sposobnosti, jim da konkretne izkušnje s
področja dela z ljudmi, načrtovanja in timskega dela
na projektu ter jih nauči praktičnega reševanja težav.
Vse te vrline imajo v odraslosti pomembne učinke na
posameznikovo samozavest, iznajdljivost in disciplino.
Seveda se nihče ne ukvarja s planinstvom zgolj
zato, da bi naredil dober vtis na delodajalca, vseeno
pa nam unovčenje vloženega dela lahko omogoči, da
svojo prihodnost vsaj deloma vzamemo v svoje roke.
Neformalno izobraževanje ne zajema zgolj tečajev,
seminarjev in usposabljanj. Vanj štejemo tudi
članstvo v mladinskih skupinah, prostovoljno delo
ali delovno prakso. V okviru Mladinske komisije PZS
in matičnih planinskih društev je takih priložnosti
veliko: od usposabljanja za mladinske voditelje, seminarja
družabnosti in orientacije do različnih akcij
in dogodkov, ki jih organiziramo, pa najsi bo to na
državni ali lokalni ravni. Če ste se že kdaj ukvarjali z
organizacijo kakšne akcije, veste, da je bilo v vsakem
naslednjem poskusu lažje. To pomeni, da ste z organizacijo
vsakega projekta pridobili določene veščine
in sposobnosti. Prav tako je pomembna vsaka
izkušnja s področja opravljanja odgovorne funkcije,
pa naj bo to na taborjenju, v planinskem društvu ali
v Mladinski komisiji.
Šolski sistem nas le redko spodbuja k samostojnemu
prepoznavanju in vrednotenju lastnega znanja.
Bi znali oceniti, kaj ste se nekje naučili in kako dobro
ste opravili svoje delo? Formalni izobraževalni
sistem nas je navadil, da se poskušamo naučiti čim
več, učitelji in pedagogi pa nam nato povedo, kako
dobro je naše znanje. S tem nas morda nehote učijo,
da sami ne moremo biti nikoli nepristranski do
svojega znanja in da se sami ne bi ocenili pravilno,
zato je to bolje prepustiti osebam, ki so usposobljene
za to. Pa vendar po koncu šolanja ostane vsak sam
v prepričevanju potencialnega zaposlovalca, da so
njegove sposobnosti in znanje vredni zaupanja. Zato
je pomembno, da znamo lastne sposobnosti realno
ovrednotiti.
Nefiks – orodje za beleženje neformalnega
učenja
Organizacije, ki mladim ponujajo neformalne oblike
izobraževanja, že dalj časa zagovarjajo geslo, da
je pomembnejše znanje, ki ga posameznik ima, kot
pa način, kako je prišel do njega. Zato so številne že
začele promovirati beleženje pridobljenih kompetenc.
Tak proces je nujen, če želimo, da bi družba neformalnemu
znanju priznala večjo veljavo. Posledično
bi s tem neformalno izobraževanje dobilo tudi boljše
pogoje za financiranje in bi bilo dostopno za širši
krog ljudi.
S tem namenom je bil razvit Nefiks – sistemsko
orodje za beleženje neformalnega učenja za mlade
od 14. leta dalje. Na voljo je kot knjižica ali spletna
aplikacija, ki posamezniku omogoča, da na enem
mestu zbere vsa svoja neformalno pridobljena znanja
in spretnosti. Poleg tega omogoča tudi sestavljanje
življenjepisa, dodajanje priporočil in izpis liste