You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
v ledeniški groblji. Iz teh in po teh ogromnih ledenikih teko površinski potoki, ki<br />
tvorijo v ledu prave dolinske sisteme v ledu in jih je včasih posebno podnevi v vročem<br />
soncu težko prekoračiti.<br />
Nieve penitente — penitentes — spokorniki — je ledeniški pojav v Andih (vzrok: sneg<br />
prhni in se topi pod navpičnimi sončnimi žarki v suhem ozračju). Včasih dosežejo<br />
višino človeka in zelo različne oblike podobne postavam, zato ime »spokorniki«. Nekateri<br />
ledeniki v Karakorumu so bogati s temi spokorniki, kar cel pragozd je takih raznih<br />
stebrov in osti, ki močno otežkočajo pot.<br />
Tudi zobčasti led je pogosto pojav v Karakorumu: stranski ledenik se ne spoji z glavnim,<br />
ampak ga prekrije in je kot tujek na njegovem hrbtu. Ledenik, morena in na njej<br />
ostanki stranskega ledenika, to je sestav takega pojava. Premikanje podlage, suh zrak<br />
in sonce to mrtvo pokrivalo, ta tujek, spremeni v »zobčasti led«.<br />
Zelo značilno je »žlebičevje« strmih snežnih sten, ki so najlepše na severnih in severovzhodnih<br />
pobočjih. Ta pojav nima nič skupnega s plazovi. Plazišča so često v isti<br />
steni povsem drugačna. Vedno lahko opazujemo, da se to filigransko žlebičevje (brazde)<br />
navzgor nadaljujejo in končajo šele na grebenu oz. bolje na stolpičih, razih in posebno<br />
na opasteh.<br />
Znano je, da je temperatura v Himalaji in Karakorumu zelo visoka. V višini od 6 do<br />
7 tisoč metrov lahko na opoldanskem soncu namerimo tudi 70 in več stopinj, medtem<br />
ko je zraven v senci nič stopinj. Na soncu torej sneg kopni, voda pa v senci v istem<br />
času takoj zamrzne. Severne stene sonce doseže šele opoldan, sončni žarki v Himalaji<br />
poleti padajo zelo strmo. Vsak pomol vrže dolgo senco, posebno v prisojah ležeče<br />
opasti. V strmini voda curlja, v senci takoj zaledeni. Tako nastane v snegu sistem<br />
žlebovja, pod njim pa za roko ali celo za človeka debele ledene sveče (oz. ledena rebra)<br />
izredne trdote.<br />
V moreno zaviti ledni veletoki so v Visokem Karakorumu v svojem spodnjem toku<br />
leni, aktivnejši pa so viseči ledeniki, kar dokazujejo pogosti ledni plazovi. V Alpah se<br />
taki ledeniki le počasi premikajo, komaj nekaj metrov na leto, hitrejši pa so v Himalaji<br />
in Karakorumu zaradi velikanskih snežnih padavin in vročine, ki povzroča obilico<br />
vode. Kljub močnemu izparevanju ostane še dovolj vode, ki pronica v globino in pri<br />
tem zadene na neprepustne sloje. Če je strmina taka, da teče voda po površini in<br />
prepoji samo vrhnji sloj, v senci pa zopet zmrzne, nastane »rebričasta ali žlebičasta<br />
stena.«. Če je v steni vdolbina, ki zadržuje vodo, povzroči tvorbo visečega ledenika.<br />
Voda predira podenj in tvori drsno ploskev, ta pa poveča labilnost celotne mase. Zato<br />
tudi ponoči ne prenehajo plazovi takih visečih ledenikov.<br />
Viri: Alpinismus, Mountain, Zemepis velehor, Der Dritte Pol (G. O. Dyhrenfurth), American<br />
Alpine Journal.<br />
SEVERNA STENA MATTERHORNA PRVIČ POZIMI — SOLO<br />
14. do 16. febr. 1977 je 19-letni Japonec, gorski vodnik Tsuneo Hasegava v zelo slabem<br />
vremenu sam preplezal smer bratov Schmid v severni steni Matterhorna. 14. febr. ob<br />
7.30 je odšel iz koče Hornli. Istočasno sta vstopila R. Schiestl in E. Schvvarzenlander<br />
v isto smer. Opoldne je začelo snežiti. Avstrijca sta hotela uiti iz stene na kočo<br />
Solway, pa se jima ni posrečilo. Morala sta se spuščati po steni in sta ponoči dosegla<br />
Hornli.<br />
Hasegava je bivakiral nad prečnim ozebnikom. 15. febr. je bilo lepo, mrzlo. Japonec<br />
je moral proti desni strani stene, toda slabe razmere (vihar, sneženje) so ga prisilile<br />
v nov bivak. 16. febr. je ob 15.50 stopil na vrh, sestopil po grebenu Hornli in dosegel<br />
kočo Solway ob 17, vse v slabem vremenu. 17. febr. je ob 9.30 nadaljeval sestop po<br />
Hornliju in ob 16. prišel v kočo Hornli, še vedno je snežilo. Ob 20.15 je bil na Schvvarzsee,<br />
18. febr. ob 9.30 pa je prišel dobre volje, nič ozebel, v Zermatt.<br />
Gre za popolnoma samostojni zimski vzpon po tej smeri, brez vsake asistence, v najslabših<br />
zimskih razmerah. To je komaj peta solo-ponovitev smeri bratov Schmid.<br />
T. O.<br />
PLEZANJE NA SAŠKEM DANES<br />
(Elbsandsteingebirge)<br />
Saški peščenec v nemškem sredogorju danes v Vzhodni Nemčiji radi obiskujejo plezalci<br />
iz vseh nemških dežel. Plezanje v peščencu je nekaj posebnega, poleg tega pa je<br />
pri številnem obisku tudi nekaj politike. Center vzhodnonemškega plezalstva je mesto<br />
Dresden na saškem jugu. Seveda to niso prave gore, gre za 200 do 700 m visoke<br />
»mizaste« tvorbe, Laba pa jih predira na višini 120 m in tvori erozijsko bazo. Gozd in
Change language