Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
TEHNIČNI OPIS VZPONA<br />
JANEZ LONČAR<br />
Dostop do baznega taborišča<br />
8. junija smo od letališča v Skarduju za prevoz do 56 milj oddaljenega Bola najeli<br />
pri skardujski traktorski družbi štiri traktorje s prikolicami. Pri isti družbi smo nabavili<br />
tudi petrolej in bencin za nosaške petrolejke in naš bencinski gorilnik. Traktorske<br />
tarife znašajo za prevoženo miljo 15 rupij, za povratek traktorja (empty running charges)<br />
pa 7,5 rupij.<br />
Pri lokalnih oblasteh v Skarduju smo izbrali in najeli sto nižinskih nosačev in vodjo<br />
nosačev (sardar). Z vsakim nosačem smo podpisali pogodbo o nošnji, ki vsebuje njihovo<br />
izjavo o primernem obnašanju nad nošnjo, o podrejenosti vodji odprave, izjavo, da bodo<br />
vestno nosili prevzeti tovor, podpis zveznega oficirja odprave in lokalnih oblasti. Nosači<br />
so seveda nepismeni, zato so jim izjavo prevedeno povedali, namesto podpisa pa so<br />
pritisnili palec. Ta dokument je dokazilo v primeru nesreče na zavarovalnici. Vse nosače<br />
in zveznega oficirja smo zavarovali pri zavarovalnici v Pindiju, ker našega zavarovanja<br />
na ministrstvu niso priznali kljub trdni dokumentaciji.<br />
V pravilih, ki smo jih ob izdaji dovoljenja za vrh dobili, je točno določena tudi oprema<br />
in hrana za zveznega oficirja, nižinske in višinske nosače ter maksimalna teža nosaškega<br />
tovora (25 kg). Nosaško opremo smo kupili v Pindiju, ker je znatno cenejša<br />
kot pri nas. Opremo nižinskega nosača sestavljajo: tenis copati, volnene nogavice,<br />
sončna očala, dežni plašč oziroma polivinilasta folija, na vsakih osem nosačev petrolejski<br />
gorilnik na stenj in šotorsko krilo za spanje. Iz podatkov, ki smo jih dobili na<br />
ministrstvu za turizem, smo vedeli, da bo skoraj vso nosaško hrano možno kupiti<br />
v Skarduju. To pa ni vedno mogoče, saj v Skarduju in okolici ne pridelajo vsako leto<br />
dovolj žita in drugih živil. Zato so odvisni od avionske dostave iz Pindija.<br />
Hrana za nosače je predpisana glede na vsebino, v dnevni količini je v tabeli zapisano:<br />
mast 71,4 g/dan, moka 628 g/dan, sladkor 57 g/dan, čaj 14 g/dan, mleko 57 g/dan, sol<br />
14 g/dan, leča 57 g/dan, meso 100 g/dan, čebula 7 g/dan, začimbe 7 g/dan, cigarete<br />
10 kom/dan in na teden škatlico vžigalic.<br />
Ker v Skarduju nismo dobili mleka v prahu in mesa, smo v zadnji vasi Askoli kupili<br />
štiri koze (2400 Rs!), da smo zadostili potrebam z mesom za nekaj dni. Tu smo kupili<br />
tudi moko, imeli smo srečo, saj so bile vaške kašče polne in s tem smo prihranili nekaj<br />
denarja, ker bi sicer že v Skarduju morali najeti dodatnih 35 nosačev za nošnjo moke.<br />
Vendar je tudi tu nastal problem, kako te nosače opremiti. To ni bilo več možno, kajti<br />
nabavili smo opremo samo za 100 nosačev, zato smo se domenili, da bomo Askolčanom<br />
ob koncu dostopa, to je v baznem taborišču, podarili nam sicer odvečna šotorska krila,<br />
vodjem nosačev pa smo že na dostopnem taboru Payu podarili kože in glave odrtih<br />
koz. Nosači so za zadnjih devet dni do baznega taborišča zahtevali hrano, ker na tej<br />
poti ni vasi in zato tudi možnosti za prehrano ni. Količino nosaške hrane smo morali<br />
preračunati za dostop in za povratek. Z nosači pa smo se dogovorili, da za hrano<br />
dobijo denarni nadomestek 5 Rs na dan.<br />
Nosaške tarife so različne glede na težavnost in pogoje na dnevnih etapah. Od Bola<br />
do vasi Askoli znaša dnevni zaslužek 40 Rs in 15 Rs za hrano, od Askoli do baznega<br />
taborišča pa 50 Rs na dan. V teh zadnjih etapah so<br />
zahtevali nosači dnevni obrok hrane. Na vsakih sedem<br />
dni nošnje jim pripada po en prosti dan, plačilo zanj<br />
znaša 20 Rs in 15 Rs za hrano. Za povratek nosačev<br />
brez tovorov so znatno manjše tarife in znašajo od<br />
baznega taborišča do Askoli 20 Rs, od tam naprej pa<br />
12 Rs na dan. Hrano za povratek si prihranijo že na<br />
dostopu.<br />
Od Bola do Askoli je dovolj vasi, kjer ni problema<br />
prehrane. Po vaseh so tradicionalna prenočišča, ki se<br />
jih nosači redno držijo. Isto velja tudi za vse etape<br />
naprej do baze. Zadnja drva in čista voda je na nosaškem<br />
taborišču Payu, odkoder se potem začenja<br />
64 km dolg ledenik Baltoro. Na taborišču Payu smo<br />
zaradi pomanjkanja goriva (kante s kerozinom so nam<br />
puščale) morali najeti še šest nosačev za nošnjo drv<br />
do Urdukasa, kjer so si nosači pripravili večjo količino<br />
čapatijev za naslednje štiri dni, kolikor je še trajal<br />
dostop po ledeniku Baltoro do baznega taborišča. No-
Change language