10-Pozitivna psihologija - psiha.net

Pozitivna psihologija 


Psihologija osebnosti - vaje 

Doc.dr. Andreja Avsec 

Klasična psihologija 

• “Life is divided up into the horrible and the miserable,” 

Woody Allen tells Diane Keaton in Annie Hall. “The 

horrible would be like terminal cases, blind people, 

cripples—I don’t know how they get through life. It’s 

amazing to me. And the miserable is everyone else. 

So, when you go through life, you should be thankful 

that you’re miserable.” 

• Sigmund Freud: psihično trpljenje je normalno 

človeško stanje in za večino ljudi je najboljši možni 

dosežek, da napredujejo iz nevroze k vsakdanji 

nesreči in nezadovoljstvu. 

• Pretirano osredotočenje psihologov na negativne 

aspekte posameznikovega življenja 

(članki, ki se nanašajo na negativna stanja : člankom, 

ki se nanašajo na pozitivna stanja = 17:1) 

Razvoj pozitivne psihologije 


• Začetki: Termanove raziskave o nadarjenosti in 

zadovoljstvu v zakonu, Watsonove raziskave o učinkoviti 

vzgoji, Jungovo delo v zvezi s smislom življenja… 

• Po 2. svetovni vojni – usmeritev na zdravljenje mentalnih 

bolezni 

• Humanistična psihologija – na žalost ni v večji meri vplivala 

na eksperimentalno psihologijo 

• Izraz pozitivna psihologija - prvič v knjigi A. Maslowa: 

Motivacija in osebnost (1954): V smeri k pozitivni psihologiji 

• 90. leta – poudarek na preventivi in iskanju faktorjev, ki 

preprečujejo mentalne bolezni 

• 2000 – American Psychologist – številka, v celoti posvečena 

pozitivni psihologiji 

• M. Seligman – gonilna sila gibanja 

Pregled vsebine 

• Negativna pristranost psihologije 

• Področja pozitivne psihologije 

• Model subjektivnega blagostanja 

• Dejavniki subjektivnega blagostanja 

• Dimenzije psihičnega blagostanja 

• Zanos 

• Klasifikacija značajskih prvin 



Klasična psihologija 

-7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 



• Zanimanje za pozitivno psihologijo narašča v 

zadnjih 15 letih 

• Sreča je po mnenju pozitivnih psihologov 

stanje, za katerega se je potrebno aktivno 

truditi. 

Področja pozitivne psihologije 

• Subjektivno zadovoljstvo 

• Psihično blagostanje 

• Optimizem 

• Samospoštovanje 

• Pozitivne emocije 

• Kreativnost 

• Samoučinkovitost 

• Zanos 


• Osebnostna rast 

• Modrost 

• Avtentičnost 

• Ljubezen 

• Empatija 

• Sočutje 

• Humor 

• Smisel življenja 

1

Modeli blagostanja 

• Dva temeljna modela: 

– model subjektivnega blagostanja (zadovoljstva) - hedonsko 

blagostanje 

– model psihičnega blagostanja (vključuje dimenzije osebnostne rasti 

in življenjskega smisla) - eudaimonično blagostanje 

• Posebni modeli: 

– model sreče oziroma srečnosti (Myers, Ellis); 

– model afekta in emocionalnosti (Watson, Clark, Tellegen); 

– model optimizma (Seligman); 

– model upanja (Snyder); 

– model zanosa (Csikszentmihalyi); 

– model dobrega življenja (Baltes, Staudinger, Baumeister, Exline, 

Simonton, Tangney); 

– drugi modeli, ki so blizu pozitivni psihologiji, npr. modeli smisla, 

duhovnega blagostanja (tudi emocionalnega, moralnega, 

eksistencialnega itd.) 


Zadovoljstvo z življenjem 

• Vodilni avtor: Ed Diener 

• Opredelitev: posameznikova globalna 

ocena kvalitete njegovega življenja glede 

na osebne kriterije (trajno občutje, da je 

življenje bilo in da je dobro, da je sedanji 

čas življenja ali celo življenje v celoti 

polno, smiselno in prijetno) 



Kdo je bolj srečen? 

• Slovenci – Američani – Indijci? 

• Moški – ženske? 

• Mlajši – starejši? 

• Poročeni – ločeni – samski? 

• Revni – bogati? 

• Verni – ateisti 

• Družabni – optimistični – 

samozavestni? 

Proučevanje subjektivnega blagostanja 

• Začetek v poznih 50ih – iskanje indikatorjev 

kvalitete življenja z namenom spremljanja 

socialnih sprememb in izboljšanja socialne 

politike 

• Proučevanje zunanjih, objektivnih faktorjev 

(kriminal, materialna blaginja), ki so povezani s 

kvaliteto življenja, 

• Pomembna ugotovitev – kljub temu, da 

posamezniki živijo v okoljih, ki jih objektivno 

lahko definiramo, pa je subjektiven pogled na te 

okoliščine bistvenega pomena za 

posameznikovo srečo 


Pozitivna in negativna 

emocionalnost 

• Emocionalnost kot stanje in poteza 

• Dolgoročni, stabilni vidik 

emocionalnosti: emocionalnost kot 

poteza 

• Kljub temu da izraza PE in NE 

sugerirata nasprotnost oziroma močno 

negativno povezanost, raziskave 

kažejo, da sta različna ni nista visoko 

med seboj povezana (daljše kot je 

časovno obdobje, o katerem udeleženci 

poročajo, manjša je povezanost) 


PA NA 

Nizek Nizek NA 

NA 

Visok Visok PA 

PA 

Nizek Nizek PA 

PA 

Visok Visok NA 

NA 

Subjektivno zadovoljstvo in nacionalnost 

1 

Tanzania 

2 Zimbabwe 

3 Moldova 

4 Ukraine 

5 Armenia 

6 Belarus 

7 Georgia 

8 Bulgaria 

9 Pakistan 

10 Albania 

11 Angola (4) 

12 Russia 

13 Lithuania 

14 Iraq 

15 Latvia 

16 Egypt 

17 Ghana (4) 

18 Azerbaijan 

19 Macedonia 

20 Mali (4) 

21 Romania 

22 Bosnia 

23 Estonia 

3,2 

3,3 

3,5 

3,6 

3,7 

4,0 

4,1 

4,2 

4,3 

4,4 

4,4 

4,4 

4,6 

4,7 

4,7 

4,8 

4,8 

4,9 

4,9 

4,9 

5,0 

5,1 

5,1 

Pozitivna 24 Serbia psihologija 5,1 

25 

26 

27 

28 

29 

30 

31 

32 

33 

34 

35 

36 

37 

38 

39 

40 

41 

42 

43 

44 

45 

46 

47 

48 

Uganda 

Algeria 

Jordan 

Kenya (4) 

Turkey 

Lebanon (4) 

Montenegro 

Slovakia 

South-Africa 

Hungary 

Morocco 

Bangladesh 

Ivory Coast (4) 

Senegal (4) 

Bolivia (4) 

South-Korea 

Croatia 

Poland 

Iran 

Peru 

Portugal 

Kyrgezigstan 

Vietnam 

India 

5,1 

5,2 

5,2 

5,2 

5,2 

5,3 

5,5 

5,5 

5,5 

5,6 

5,6 

5,7 

5,7 

5,7 

5,8 

5,8 

5,9 

5,9 

6,0 

6,0 

6,0 

6,1 

6,1 

6,2 

49 

50 

51 

52 

53 

54 

55 

56 

57 

58 

59 

60 

61 

62 

63 

64 

65 

66 

67 

68 

69 

70 

71 

72 

Japan 

Taiwan 

Uzbekistan (4) 

China (1) 

Czechia 

Greece 

Nigeria 

Philippines 

France 

Indonesia 

Chile 

Israel 

Slovenia 

Uruguay 

Argentina 

Brazil 

Dom. Republic 

Singapore 

Venezuela 

Cyprus 

Italy 

Spain 

Kuwait (4) 

Saudi Arabia 

6,2 

6,2 

6,2 

6,3 

6,4 

6,4 

6,4 

6,4 

6,5 

6,6 

6,7 

6,7 

6,7 

6,7 

6,8 

6,8 

6,8 

6,8 

6,8 

6,9 

6,9 

6,9 

7,0 

7,0 

73 

74 

75 

76 

77 

78 

79 

80 

81 

82 

83 

84 

85 

86 

87 

88 

89 

90 

91 

92 

93 

94 

95 

Britain 

Honduras (4) 

Germany 

El Salvador 

New Zealand 

Belgium 

USA 

Malta 

Netherlands 

Canada 

Guatemala (4) 

Ireland 

Luxembourg 

Mexico 

Norway 

Australia 

Finland 

Sweden 

Iceland 

Austria 

Colombia (5) 

Switzerland 

Denmark 

7,1 

7,1 

7,2 

7,2 

7,2 

7,3 

7,4 

7,5 

7,5 

7,6 

7,6 

7,6 

7,6 

7,6 

7,6 

7,7 

7,7 

7,7 

7,8 

8,0 

8,1 

8,1 

8,2 

2

Pozitivna psihologija Pozitivna psihologija 

Why Men Are Just Happier Than Women 

• Men are just happier people—for a number of reasons that aren't necessarily fair, but who 

ever said life was fair? 

• Your last name stays put. Your garage is all yours. Wedding plans take care of 

themselves. 

• You can realistically consider being President. You will never be pregnant. You can wear a 

white T-shirt to a water park. You can wear NO shirt to a water park. 

• Car mechanics tell you the truth. 

• The occasional well-rendered belch is practically expected. New shoes don't cut, blister, or 

mangle your feet. One mood all the time. Phone conversations are over in 30 seconds flat. 

• People never stare at your chest when you're talking to them. 

• A five-day vacation requires only one suitcase. You can open all your own jars. You get 

extra credit for the slightest act of thoughtfulness. If someone forgets to invite you, he or 

she can still be your friend. 

• Wedding dress: $5000. Tux rental: $100. 

• Your underwear is $8.95 for a three-pack. Three pairs of shoes are more than enough. 

You almost never have strap problems in public. 

• You are unable to see wrinkles in your clothes. Everything on your face stays its original 

color. The same hairstyle lasts for years, maybe decades. Maybe generations. 

• You only have to shave your face and neck. You can play with toys all your life. Your belly 

usually hides your big hips. One wallet and one pair of shoes, one color, works for all 

seasons. 

• You can wear shorts no matter how your legs look. You can "do" your nails with a pocket 

knife. You can do Christmas shopping for 24 relatives on December 24th in 24 minutes. 

• So you do. 

• No wonder men are happier! 


Subjektivno zadovoljstvo in starost 

• Prve teorije: zadovoljstvo paralelno 

fizičnemu funkcioniranju: višek v zgodnji 

odrasli dobi in nato upada 

• Splošno prepričanje, da so nekatera 

obdobja manj srečna: puberteta, kriza 

srednjih let – ni dokazov 

• Raziskave kažejo na majhne razlike: 

– Pozitivna emocionalnost (stopnja vzburjenosti!!) 

minimalno upada z leti, nekatere raziskave 

ugotavljajo tudi porast 

– Negativna emocionalnost rahlo upada 

– Zadovoljstvo z življenjem - rahel porast (E. 

Diener: Glave mladih so polne stvari, ki jih želijo 

doseči, medtem ko je večina starejših ali dosegla 

tisto, kar so si želeli, ali pa so se sprijaznili z 

dejstvom, da jih nikoli ne bodo) 


Medkulturni in mednacionalni 

vidiki psihičnega blagostanja 

• Ekonomska razvitost - v razvitejših in bolj demokratičnih 

družbah globalni PB nekoliko višji 

• Vpliv adaptacije in habituacije zmanjšuje ekonomske, 

kulturne in nacionalne razlike v PB: Važni so primerjalni 

standardi 

– Kalifornijski brezdomci so manj revni od kaltutskih, a slednji 

imajo višje PB (zakaj? Primerjalni standardi, morda tudi zaradi 

večje socialne opore in boljših socialnih odnosov) 

• Višji PB (vključujoč stopnjo zadovoljstva z zakonom) je v 

individualističnih kulturah, čeprav je tam več ločitev in 

več samomorov - možni vzroki: 

– višja internalna atribucija v individualističnih kulturah 

(stopnjevanje vpliva pozitivnih in negativnih izkušenj): višje 

ocene subjektivnega blagostanja, bolj negativne reakcije pri 

posameznikih, ki imajo nižje subjektivno blagostanje (Diener, 

Suh in Oishi, 1997) 

– razlike v načinu ocenjevanju emocij (na zahodu ocenjujemo 

pozitivna čustva bolj pozitivno in negativna bolj negativno kot na 

vzhodu) 

Subjektivno zadovoljstvo in spol 

• Kognitivna komponenta: 

– N = 170.000 odraslih iz 16 držav - ni razlik med 

spoloma; 

– N = 18.000 študentih iz 10 držav, ni razlik med 

spoloma. 

• Emocionalna komponenta: 

– ženske imajo več čustvenih problemov kot moški 

ter bolj pogosto zapadajo v depresije 

– ženske so bolj srečne in zadovoljne kot moški - 

močnejša intenzivnost čustev 


Pozitivna emocionalnost in starost 


stabilnost: 15-55 

rahel padec: 60-85 

Estimated positive affect values from the latent growth model for three age groups. 

From: Charles: J Pers Soc Psychol, Volume 80(1).January 2001.136–151 

3

Negativna emocionalnost in starost 


konstanten upad 

Estimated negative affect values from the latent growth model for three age groups. 

From: Charles: J Pers Soc Psychol, Volume 80(1).January 2001.136–151 

Subjektivno zadovoljstvo in 

medosebni odnosi 

• Povezanost – temeljna človekova potreba in zato bistvena 

komponenta subjektivnega zadovoljstva 

• Medkulturne razlike: v zahodnih kulturah povezanost z 

zakonskim partnerjem bolj pomembna kot kontakti s prijatelji 

in sorodniki 

• Poročeni ljudje poročajo o intenzivnejši sreči kot neporočeni in 

ločeni; srečni ljudje se v večji meri odločajo za zakonski stan. 

• Otroci ne prispevajo bistveno k večji sreči zakonskega para; 

pri tistih, ki imajo otroke, je sreča tesno povezana s kvaliteto 

odnosov z otroki. 


Blagostanje in osebnost 

• Osebnost napoveduje v enaki meri zadovoljstvo z 

življenjem, srečo, pozitivno emocionalnost, precej manj 

pa negativno emocionalnost 

• Z blagostanjem najbolj povezane: 

– Represivna defenzivnost 

– Zaupanje 

– Emocionalna stabilnost 

– Želja po nadzoru 

– Osebnostna čvrstost 

– Kolektivno samospoštovanje 

– Napetost 

• Grupiranje osebnostnih lastnosti glede na pet velikih: 

– Nevroticizem (zadovoljstvo z življenjem, sreča, negativna 

emocionalnost) 

– Nevroticizem, ekstravertnost, sprejemljivost (pozitivna 

emocionalnost) 


Subjektivno zadovoljstvo in denar 

• Splošno prepričanje, da obstaja povezava med 

dobrim finančnim stanjem in dobrim počutjem. 

• Bolj revna je država, večja je povezanost med 

denarjem in srečo: 

– V revnih državah, kot je Indija in Bangladeš, 

pomeni dobro finančno stanje tudi višje 

zadovoljstvo z življenjem 

– Ko pa je denarja dovolj za preživetje, denar ne 

prinese več k sreči 

• E. Diener: revščina je vzrok za 

nezadovoljstvo, vendar pa 

bogastvo ne vodi v srečo. 


Razvoj proučevanja korelatov 

subjektivnega zadovoljstva 

• Začetki raziskav – kateri zunanji pogoji potrebni za 

zadovoljstvo – denar, zakonski stan… - predpostavka o 

univerzalnih potrebah in odvisnost zadovoljstva od zadovoljitve 

teh potreb 

• Rezultati raziskav: majhen vpliv objektivnih faktorjev – starost, 

spol, prihodek, rasa, izobrazba, zakonski stan - pojasnjujejo 8 - 

20% variance zadovoljstva 

• Prenos zanimanja od zunanjih, demografskih faktorjev k 

psihičnim faktorjem, ki moderirajo odnos 

• Pomen posameznikovih ciljev, vrednot, osebnosti, 

posameznikove zgodovine. 

• Socialna primerjava – zadovoljstvo deloma odvisno od 

primerjav s standardi (primerjava z okolico, z lastno preteklostjo) 

– kompleksen proces izbire standardov 

• Prilagoditev in spoprijemanje z dogodki – medosebne razlike 


Ekstravertnost in blagostanje 


4

Nevroticizem in blagostanje 


Model psihičnega blagostanja 

• Carol Ryff (1989) 

• Več dimenzij psihičnega 

blagostanja 

– Avtonomija 

– Obvladovanje okolja 

– Osebna rast 

– Pozitivni odnosi z drugimi 

– Življenjski smisel 

– Sprejemanje sebe 


Teorije blagostanja 

• Dispozicijske teorije 

– Genetski faktorji 

– Osebnostne poteze 

• Kontekstne teorije (življenjski dogodki in 

izkušnje) 

– Teorija ravni adaptacije in habituacije 

– Teorija socialnega primerjanja 

• Telične teorije: doseganje in izpolnjevanj ciljev in 

vrednot 

• Teorija dinamičnega ravnovesja - skuša 

integrirati vlogo genetskih dejavnikov, osebnosti 

in motivacije na eni strani ter življenjskih izkušenj 

in dogodkov na drugi 


Osebnost in blagostanje: rezultati metaanalize 


DIMENZIJE PSIHIČNEGA BLAGOSTANJA 

POZITIVNI 

MEDOSEBNI ODNOSI 


SPREJEMANJE SEBE 

• ima pozitivno stališče do sebe, 

• 

AVTONOMNOST 

“samodeterminiran” in neodvisen; 

• 

• 

zaveda se različnih aspektov 

sebe in jih sprejema, 

pozitivno gleda na svoje preteklo 

življenje. 

• sposoben se upreti socialnim pritiskom; 

• svoje vedenje uravnava od znotraj; 

• vrednoti se glede na lastne, notranje 

standarde. 

• ima tople, zadovoljive, zaupne 

odnose z drugimi; 

• skrbi za dobro drugih; 

• sposoben je empatije, vdanosti in 

intimnosti; 

• razume dinamiko prejemanja in 

dajanja v medosebnih odnosih. 


OSEBNOSTNA RAST 

• ima občutek kontinuiranega razvoja, 

• odprt je za nove izkušnje; 

• ima občutek realiziranja svojih 

potencialov; 

• spreminja se v smeri večjega 

vpogleda vase in boljše učinkovitosti. 

SMISEL ŽIVLJENJA 

• zaveda se občutka usmerjenosti v 

življenju; 

• čuti, da obstaja smisel življenja; 

• ima prepričanja, ki dajejo življenju smisel; 

• ima svoje vzroke in cilje, da živi. 

OBVLADOVANJE 

OKOLJA 

• ima občutek kompetentnosti pri 

obvladovanju okolja; 

• nadzoruje kompleksno množico 

zunanjih aktivnosti; 

• efektivno izrabi priložnosti, ki mu jih 

ponuja okolje; 

• sposoben je ustvariti okolje, ki ustreza 

njegovim potrebam in vrednotam. 

Izgubiš občutek za čas, si 

popolnoma prevzet in ujet v to, 

kar delaš… 

Znajdeš se v ekstatičnem stanju 

do te mere, da se ti zdi, kot da 

sploh ne obstajaš…Občutek 

imam, da so roke nekje posebej in 

nimam nič s tem, kar se 

dogaja…Sedim, opazujem in se 

čudim. Glasba vre na dan kar 

sama od sebe… 

5

Zanos 

• Angl.: flow, optimal experience 

• Vodilni avtor: M. Csikszentmihalyi 

• Izjemni trenutki - občutek akcije brez napora 

• Kako pogosto “padete” v neko aktivnost, da vam nič drugega ni 

pomembno in izgubite občutek za čas? 

• Pogostost doživljanja: 25% večkrat na dan, 15% nikoli (Američani); 

6,469 Nemcev: pogosto - 23%, včasih - 40%, redko - 25%, nikoli ali ne 

vem - 12% 

• Zanos se ponavadi pojavi med najljubšo aktivnostjo - vrtnarjenjem, 

poslušanjem glasbe, kuhanjem, med vožnjo, pogovorom s prijateljem in 

pogosto med delom - bolj pogosto kot med prostočasnimi aktivnostmi 

• Zelo redko se pojavi med pasivnim preživljanjem prostega časa - 

gledanjem televizije, sproščanjem 

• Skoraj vsaka aktivnost lahko povzroči stanje zanosa, ob določenih 

pogojih 

• Zanos in sreča: 

– Lahko smo srečni pri pasivnem užitku, ko telo počiva, na toplem soncu, v 

zadovoljivem odnosu, vendar je ta vrsta sreče odvisna od zunanjih 

okoliščin 

– Sreča, ki jo ponuja zanos je posledica našega lastnega delovanja, vodi k 

večji kompleksnosti in rasti zavedanja 


Model zanosa z vidika dimenzij 

izziva in zmožnosti 


izziv 

ANKSIOZNOST ZANOS 

APATIJA DOLGOČASJE 

sposobnosti 

(po Jackson in Eklund, 2004) 

Vrste dejavnosti glede na subjektivno 

oceno izziva in sposobnosti 


nemir 

delo, učenje 

TV 

učenje 

dolgčas 

najljubša 

aktivnost 

vožnja 

branje, 

prehranjevanje 



Opredelitev zanosa 

stanje globoke vključenosti v aktivnost 

vpletenost zadovoljstvo notranja motivacija 

Vrsta občutij glede na subjektivno oceno 

izziva in sposobnosti 


anksioznost 

zaskrbljenost 

apatija 

vzburjenost 

dolgčas 

zanos 

nadzor 

sproščenost 

Dimenzije zanosa 

•Ravnovesje med izzivom in sposobnostmi 

•Zlitje z izvedbo 

•Jasnost ciljev 

•Nedvoumnost povratnih informacij 

•Popolna osredotočenost 

•Občutek nadzora 

•Izguba samozavedanja 

•Spremenjeno doživljanje časa 

•Avtoteličnost izkušnje 

6


Merjenje zanosa 

• ESM - Experience Sampling Method: ob signalu pagerja 

ali ure mora oseba poročati, kaj dela, kaj razmišlja, s 

kom je, in kako je razpoložena… 70,000 zapisov - 2,300 

udeležencev 

• Samoocenjevalno merjenje - pri določeni dejavnosti 

(šport, vožnja z motorjem, surfanje po spletu…) 

• Lestvica zanosa kot stanja (Flow State Scale), Jackson 

in Eklund (2002) 

• Lestvica zanosa kot poteze DFS (Dispositional Flow 

Scale), Jackson in Eklund (2002) 


Modrost in znanje 

• Kreativnost - razmišljanje o novih načinih za delanje 

različnih stvari, tudi umetniški dosežki, vendar ne samo 

to 

• Radovednost in zanimanje za svet - zanimanje za 

najrazličnejša doživetja; prevzetost nas vsemi stvarmi 

• Razumevanje in kritično mišljenje - premišljevanje o 

najrazličnejših stvareh, preučitev iz vseh možnih vidikov, 

ne skakati kar do zaključkov, sposobnost spremeniti 

svoje mišljenje na podlagi dokazov, dajanje enakega 

pomena vsem dokazom 

• Ljubezen do učenja - izpopolnjevanje v novih 

spretnostih, področjih, znanjih, samostojno ali formalno, 

povezano z radovednostjo. Vendar gre še za več- težnja 

po sistematičnemu pridobivanju novega znanja 

• Perspektiva - sposobnost modrega svetovanja drugim, 

imeti načine gledanja na svet, ki so smiselni za nas in za 

druge 

Ljubezen 

• Intimnost - ceniti tesne odnose z drugimi, 

posebej s tistimi, s katerimi sodelujemo, 

skrbimo zanje, na splošni biti blizu ljudem 

• Prijaznost - uslužnost, dobra dela, pomoč 

drugim, skrb za druge 

• Socialna inteligentnost - zavedanje 

motivov in občutij drugih ljudi in svojih, 

vedenje, kaj je potrebno narediti v različnih 

socialnih situacijah 


Klasifikacija značajskih vrlin 

• Modrost in znanje - kognitivne vrlina, ki sproži 

pridobivanje in uporabo znanja 

• Srčnost - emocionalna vrlina, ki vključuje 

izvrševanje svoje volje za dokončanje ciljev 

navkljub preprekam 

• Ljubezen - medosebna vrlina, ki vključuje 

usmerjenost k drugim, podpiranje in pomoč 

• Pravičnost - vrlina, ki je osnova življenja v 

skupnosti 

• Samoobvladovanje - vrlina, ki ščiti pred 

pretiravanjem 

• Transcendentnost - vrlina, ki nas povezuje s 

širšim univerzumom in omogoča smisel življenja 


Srčnost 

• Pogum - ne umakniti se zaradi groženj, težav, bolečine 

- zavzemanje za to, kar je prav kljub nasprotovanjem; 

delovanje na osnovi naših prepričanj, tudi če niso 

popularna; vključuje fizični pogum, vendar ne samo to 

• Vztrajnost - dokončanje stvari, ki smo jih začeli, 

vztrajanje kljub težavam, uživanje ob dokončanju 

naloge 

• Avtentičnost/poštenost - govorjenje po pravici, tudi 

širše - predstavljanje sebe odkrito, brez maske, 

prevzemanje posledic za svoje emocije in delovanje 

• Vitalnost - energičen, aktiven pristop k življenju; ne 

delamo stvari polovičarsko ali malodušno; živeti svoje 

življenje kot pustolovščino, počutiti se živahno in 

aktivno 


Pravičnost 

• Pripadnost skupini (narodu) - pozitivno 

delovanje kot predstavnik skupine ali ekipe; 

lojalnost skupini; prispevati svoj delež 

• Poštenost - postopanje z vsemi ljudmi enako v 

smislu enakopravnosti in pravičnosti, ne 

dopustiti, da osebna čustva izkrivljajo naše 

odločitve glede drugih, vsakemu dati 

enakovredno priložnost 

• Vodenje - spodbujanje skupine, ki ji pripadamo, 

da opravi svoje naloge in hkrati spodbujanje 

dobre medosebne odnose v skupini, 

organiziranje in spremljanje aktivnosti v skupini 


7

Samoobvladovanje 

• Odpuščanje - odpuščanje tistim, ki so delali 

narobe, dati ljudem še eno priložnost 

• Skromnost - naj posameznikovi dosežki govorijo 

sami zase, ne iskati slavo; ne obravnavati sebe 

kot bolj posebnega od drugih 

• Preudarnost - biti previden kar se tiče odločanja, 

ne tvegati po nepotrebnem; ne izreči stvari, 

• Samoregulacija - uravnavanje, kaj čutimo in 

delamo, biti disciplinirani, nadzorovanje svojih 

potreb in emocij 


Literatura 

• Musek, J., Avsec, A. (2002). Pozitivna psihologija: 

Subjektivni (emocionalni) blagor in zadovoljstvo z 

življenjem. Anthropos, 2002, 1-3, str. 41-68. (z obsežnim 

seznamom literature) 

• Musek, J., Avsec, A. (2005). Psihološke in kognitivne 

študije osebnosti. Ljubljana: Znanstveni inštitut 

Filozofske fakultete. Str. 173-195. 

• Musek, J. (2005). Psihološke dimenzije osebnosti. 

Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 101-130. 

• Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. 

Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 257-276. 


Transcendentnost 

• Visoko vrednotenje lepote in popolnosti - zaznavanje in 

cenjenje lepote, odličnosti ali strokovne izvedbe na vseh 

področjih življenja, od narave, umetnosti do matematike 

in znanosti v vsakdanjem življenju 

• Hvaležnost - zavedati se dobrih stvari, ki se vam zgodijo 

in biti za njih hvaležni, vzeti si čas za zahvalo 

• Upanje - pričakovati najbolje od prihodnosti in delati na 

tem, da to dosežemo, verjeti, da je pozitivna prohodnost 

nekaj, kar lahko dosežemo 

• Humor - rad imeti smejanje in “nagajanje”, v smeh 

spravljati druge, videti svetlo stran problemov, oblikovati 

šale (ne nujno pripovedovati jih) 

• Duhovnost - imeti skladna prepričanja v višjih namenih in 

pomenu vesolja, vedeti, kje je naše mesto v širši shemi, 

imeti prepričanja o smislu življenja, ki nas usmerjajo 


8

10-Pozitivna psihologija - psiha.net

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?