Represija - psiha.net

Opredelitev OM
Represija
Psihologija osebnosti - vaje
So vzorci čustvovanja, mišljenja ali vedenja, ki so relativno
nenamerni in se pojavijo kot odgovor na zaznavo psihične
grožnje ali konflikta, na nepričakovano spremembo v zunanjem ali
notranjem okolju, ali kot odgovor na kognitivno disonanco (APA,
1994).
Značilni so za vse ljudi - niso nujno nezdravi (kontekst, pogostost,
starost)
Služijo zaščiti integracije jaza, občutka samospoštovanja ter
ohranitvi odnosov z drugimi.
So en od načinov spoprijemanja s stresom
Popačijo realnost: spremenijo našo percepcijo ali razumevanje
notranjega in zunanjega dogajanja.
Ublažijo različne neprijetne emocije (npr. anksioznost), kar
posamezniku omogoči lažje soočenje z dano situacijo.
Omejujejo posameznikovo spontanost in prožnost pri odzivanju na
situacijo
Kako lahko še reagiramo na
stresno situacijo
Razlike med spoprijemanjem s
stresom in OM
Načini spoprijemanja
Zavestni
Namerni
Obrambni mehanizmi
Nezavedni
Nenamerni
Situacijsko determinirani
Nehierarhični
Povezani z normalnostjo
Dispozicijski
Hierarhični
Povezani s patologijo
Proučevanje OM - 1
Le malo področij v psihologiji je bilo deležnih
tolikšnega raziskovanja.
konec 19.st.: Freud odkritje koncepta OM oz.
represije pri delu s klienti (opisi kliničnih primerov)
v 30ih – začetek empiričnega raziskovanja
(laboratorijske raziskave represije in projekcije)
v 50ih – začetek preučevanja individualnih
razlik v obrambni naravnanosti
1960 – kriza laboratorijskega raziskovanja - ni
dokazov za obstoj nezavednih procesov, ugotovitve raziskav je
mogoče bolje pojasniti z drugimi procesi (Holmes).
kliniki (dvomijo v ekološko veljavnost laboratorijskih raziskav)
in psihologija osebnosti (iskanje ustreznih vprašalnikov)
koncept OM uporablja dalje
Proučevanje OM - 2
v 90ih – teoretični in posledično tudi empirični premiki
v razumevanju in raziskovanju OM
Če je bila po mnenju Freuda glavna funkcija OM nasprotovanje
izražanju instinktivnih gonov in impulzov, pa sodobne teorije
ugotavljajo, da imajo OM tudi funkcijo zaščite jaza in občutka
samospoštovanja.
Zaradi nezadovoljstva s samo-ocenjevalnimi vprašalniki, so razvili
nekaj novih opazovalnih metod (vrednotenje intervjujev, kodiranje
narativnega materiala, …).
Glavni razlog za nasprotovanje zgodnjim ugotovitvam raziskav OM
je bila predpostavka o nezavednih procesih. Danes skoraj vsi vodili
kognitivni psihologi sprejemajo premiso, da mentalni procesi
potekajo izven zavedanja.
Danes OM in obrambne procese preučujejo znotraj različnih
področij psihologije: kognitivna p., socialna p., razvojna p. in p.
osebnosti
Dokazi za obstoj nekaterih Freudovih OM v Baumeister, Dale in Sommer (1998)
1

Metode preučevanja OM
Samoocenjevalni vprašalniki
- Defense style questionnaire (Bond in dr.,
1983) – več verzij, ki ocenjujejo prisotnost od 14 do 21
OM, ki jih nato grupirajo v 3 ali 4 skupine glede na zrelost
- Vprašalnik življenjskega sloga (Life style
indeks; Plutchik, Kellerman in Conte, 1979)
- …
Opazovanje vedenja
- projekcijske tehnike (TAT, Rorcshach)
- klinični intervju (npr. Defense mechanism rating
scales, Perry, 1990 - 27 OM, ki jih obtežimo glede na
njihovo zrelost)
Vprašalnik življenjskega sloga
(Life style indeks)
Avtorji: Plutchik, Kellerman in Conte (1979)
92 postavk (Da/Ne)
8 OM, ki so povezani z regulacijo emocij
- premeščanje - jeza
- represija - strah
- reakcijska formacija – veselje
- kompenzacija – žalost
- zanikanje – sprejemanje
- projekcija – gnus
- intelektualizacija - pričakovanje
- regres – presenečenje
Prednost pred drugimi vprašalniki - v ozadju je kompleksna
teorije, ki utemelji izbor OM in odnose med njimi, odnos z
emocijami ter odnos z osebnostnimi motnjami
Omejitve: nizke zanesljivosti lestvic (α med 0,08 in 0,58)
Samoocenjevalno merjenje OM
Kako lahko merimo OM s samoocenjevanjem, če pa je po definiciji
nezavedni
Ločevanje OM od obrambnega vedenja – manifestnega
izražanja OM
Oseba poroča o vedenju, ne zaveda pa se pomena tega
vedenja - Npr. zavedanje prisilnega vedenja – umivanja
rok, ne-zavedanje kognitivnega procesa, ki motivira to
vedenje (OM), niti ogrožajočega impulza, ki aktivira ta OM
(npr. prepovedan seksualni impulz)
Ko je namen vedenja znan, to ni več OM ampak način
spoprijemanja s stresom
Isto vedenje ima lahko različne pomene v različnih
okoliščinah in času– v ozadju umetniškega ustvarjanja ni
vedno konflikt
Točnost poročanja je odvisna od posameznikovega
samozavedanja, socialne zaželenosti nekega vedenja in
nenazadnje od obrambnega stila posameznika
Prednosti samo-ocenjevalnih vprašalnikov
Samoocenjevalno merjenje OM
Davidson in MacGregor (1998) sta izhajajoč iz opredelitve OM
oblikovala kriterije za presojanje vprašalnikov za ocenjevanje OM:
- OM so psihične in kognitivne operacije, ki delujejo izven
zavedanja - ali vprašalnik kontrolira zavedanje motivacije za
obrambno vedenje
- Njihova naloga je držati nesprejemljive misli, impulze in želje
izven zavesti; ščitijo samospoštovanje in v bolj ekstremnih
primerih integracijo jaza – ali lahko domnevamo, da je pred
obrambnim vedenjem obstajala grožnja
- Ščitijo osebe pred doživljanjem pretirane anksioznosti – ali je
uporaba OM znižala anksioznost oz. se ji izognila
- So del normalnega delovanja osebnosti – ali vprašalnik zaobjame
relativno stabilno uporabo OM in je hkrati občutljiv na dejavnike,
ki vplivajo na spremembo tipičnega obrambnega reagiranja
- Če je uporaba enega ali več OM prekomerna, to lahko vodi v
psihopatologijo – ali vprašalnik zajame celoten kontinuum
prilagoditve
- OM je mogoče jasno razlikovati med seboj – ali vprašalnik vsebuje
definicije različnih OM in ali je le-te med seboj mogoče razlikovati
Oblikovanje ustreznega vprašalnika predstavlja velik izziv!
Metode opazovanja
Prednost uporabe metod opazovanja pri merjenju
OM - OM so relativno kompleksni psihični procesi,
ki imajo različno obliko in se lahko izrazijo skozi
različne vsebine (bolj verjetno v obsežni
pripovedi, kot v posamezni trditvi).
Usposobljen opazovalec spremlja prosto pripoved
udeleženca ter beleži kaj in na kakšen način.
Za kodiranje podatkov so potrebni jasni kriteriji.
Časovno in strokovno (senzitivnost) zahtevno.
Intervjuji: poznavanje celotne vsebine lahko
vpliva na pristranost kodiranja.
Represija
Pojem je uvedel S. Freud konec 19. st.: represija oz. potlačitev je
mehanizem ega, ki ščiti posameznika pred impulzi in spomini, ki bi
lahko povzročali tesnobo, bojazen ali občutek krivde, če bi se jih
oseba zavedla.
V 50ih letih so začeli zanimati za individualne razlike v obrambni
naravnosti. Ugotovili so, da nekateri OM delujejo v smeri
izogibanja, drugi pa v smeri približevanja ogrožajočemu dražljaju.
Os izogibanje – približevanje je postala temelj nove osebnostne
dimenzije, ki je izhajala iz obrambne naravnanosti poimenovane
represija-senzitizacija (Gordon, 1957).
Kako predelujemo informacije, ki pomenijo nevarnost ali
obremenitev
- represorji so osebe, pri katerih prevladujejo reakcije izogibanja
aksioznost vzbujajočim dražljajem in njihovim posledicam
- senzitizerji so osebe, ki anksioznost skušajo zmanjšati s pomočjo
približevanja in poskusov obvladovanja dražljaja
2

Merjenje represije in senzitizacije
Lestvica represije-senzitizacije (Repression-senzitization scale; Byrne,
1961). Kmalu so ugotovili, da pravzaprav meri le anksioznost.
Značilnosti represorjev in senzitizerjev
– obrambni mehanizmi
V 80ih so Weinberger, Schwartz in Davidson za identifikacijo
represorjev začel uporabljati uveljavljen test anksioznosti in
socialne zaželenosti. Na podlagi teh dveh mer je ljudi mogoče
uvrstiti v eno od 4 kategorij:
- visoka anksiozni ( a, sz)
- nizka anksiozni ( a, sz)
- represorji ( a, sz)
- obrambno visoka anksiozni ( a, sz)
Večina študij se ukvarja le z dvema ali tremi izmed naštetih skupin.
Danes se raziskave ne ukvarjajo več toliko z lastnostmi represorjev in
senzitizerjev, temveč poskušajo razvozlati sam proces delovanja
represije – kognitivne procese in mehanizme na katerih sloni.
represorji uporabljajo OM, ki
delujejo v smeri izogibanja
ogrožajočim informacijam:
– potlačevanje
– zanikanje
– sprevračanje
– premeščanje
– sublimacija
– identifikacija
– racionalizacija
senzitizerji uporabljajo OM, ki
delujejo v smeri približevanja
ogrožajočim informacijam:
–izolacija
–intelektualizacija
–kompenzacija
–samoagresivnost
–projekcija
–fantazija, dnevno
sanjarjenje
–kompulzije, obsesije
–psihosomatske motnje
Značilnosti represorjev in senzitizerjev –
kognitivna pristranosti
M. W. Eysenckova loči štiri oblike kognitivne pristranosti:
- 2 zaznavni (selektivno si pozoren na potencialno ogrožajoče informacije
oz. se selektivno izogibaš zaznavanju le-teh)
- 2 v interpretaciji (dvoumne informacije interpretiraš na ogrožajoč oz.
na neogrožajoč način)
Pristranost bo večja, kadar je anksioznost višja. Le-ta je posredno
odvisna od štirih virov informacij (dražljaji iz okolja, lastno
vedenje, kognicija, lastne fiziološke aktivnosti)
Posamezniki imajo v dolgoročnem spominu shranjene z grožnjo
povezane sheme – dražljaji, ki so skladni z njimi se vkodirajo,
neskladni oz. nepomembni dražljaji pa se ignorirajo.
Represorji se selektivno izogibajo zaznavanju potencialno ogrožajočih
informacij in dvoumne informacije interpretirajo na neogrožajoč način.
Sezitizerji so selektivno pozorni na ogrožajoče informacije in dvoumne
informacije interpretirajo na ogrožajoč način.
Značilnosti represorjev in senzitizerjev -
samoocenjevanje
represorji
– pozitivno samoocenjevanje
– konformnost
– reagiranje na podlagi socialne
zaželenosti
– zanikanje lastnih slabosti
– opisovanje sebe kot
družabnega
dobrovoljnega
mirnega
samozavestnega
aktivnega
brez telesnih pritožb
bolj uspešnega, če se
ustraši
senzitizerji
–negativna samopodoba,
plašnost, pomanjkanje
samozavesti
–telesni simptomi
–skrbi
–utrujenost
–labilnost razpoloženja
–nemir
–delanje napak
–odvisnost
–depresivnost
–vsiljevanje čudnih misli
Represorji se v samoocenjevalnih merah vedno prikažejo kot najbolj
zdravi, srečni in prilagojeni. Višje rezultate imajo na socialno sprejemljivih
značilnostih ter nižje na socialno nesprejemljivih značilnostih. VENDAR…
Še nekatere značilnosti represorjev
Rezultati dobljeni na samo-ocenjevalnih lestvicah se ne skladajo z
rezultati opazovanja vedenja (npr. reakcijski časi, pogled) in
rezultati fizioloških mer (npr. srčni utrip, napetost čelne mišice,
prevodnost kože).
Manj spremljajo svoj srčni utrip, v situaciji javnega nastopanja
ocenjujejo, da je njihov srčni utrip nižji od realnega, povišanje pa
pripisujejo temu, da je situacija zanimiva in predstavlja izziv.
Večja ogroženost za nekatere zdravstvene probleme (npr. astma, rak).
Samoocenjevalni vprašalniki so pokazali, da represorji najpogosteje
glede na druge skupine uporabljajo zdrave načine spoprijemanja s
stresom (npr. humor, načrtovanje) in najredkeje nezdrave načine
spoprijemanja (npr. uporaba drog, zanikanja). Opazovanja
vedenja so pokazala, da temu ni tako. Kako je to mogoče
Zaznavanje situacije in razlaga vzrokov.
Diskrepanca je največja v socialno ogrožajočih situacijah, manjša pa
v fizično ogrožajočih.
Aktivno se trudijo ohraniti prepričanje o sebi, da ne doživljajo
anksioznosti ali drugih oblik NA; v ospredju je zavajanje sebe in ne
zavajanje drugih.
Merjenje represije in senzitizacije
Mere negativne emocionalnosti:
- Lestvica anksioznosti STAI
- Lestvica nevroticizma BFI
- Lestvica čustvene stabilnosti (Č,BFQ)
Mere defenzivnosti:
- Lestvica socialne zaželenosti SDS
- Lestvica lažnivosti (L, BFQ)
3

Lestvica anksioznosti STAI
Spielberger, Gorsuch & Lushene (State Trait Anxiety
Inventory, 1970)
Anksioznost kot osebnostna poteza je nagnjenost k
anksioznemu reagiranju (izogibanje dražljaju in s
tem napetosti) v velikem številu situacij.
Obstajajo velike razlike med posamezniki
Tudi pri osebah, ki jo imajo močno razvito, ni nujno,
da je stalno prisotna - povečana je pogostost in
intenzivnost takega reagiranja.
V skrajnem primeru gre za konstantno povišano
vzburjenje avtonomnega živčnega sistema, ko
organizem ne more priti v normalno stanje -
homeostazo, zato je reakcija organizma na zunanje
dražljaje neustrezna.
Lestvica anksioznosti STAI
Vsebina - dve lestvici po 20 postavk:
– Anksioznost kot stanje (STAI X-1) se nanaša na trenutno emocionalno stanje
posameznika, za katerega so značilni strah, zaskrbljenost in napetost.
– Anksioznost kot poteza (STAI X-2) se nanaša na splošno predispozicijo
posameznika, da percepira določene situacije kot ogrožujoče in da se odziva
nanje z različno stopnjo stanja anksioznosti.
Ocenjevalna lestvica: 4-stopenjska ocenjevalna lestvica, na kateri mora
udeleženec označiti, kako pogosto se počuti tako, kot opisuje posamezna
postavka: skoraj nikoli, včasih, pogosto ali skoraj vedno.
Vrednotenje: Za skupni rezultat seštejemo odgovore na posamezne
postavke. 7 postavk točkujemo obrnjeno (1, 6, 7, 10, 13, 16, 19,). Možen
razpon rezultatov je od 20 do 80. Visoko število točk pomeni visoko
izraženo anksioznost.
Merske karakteristike:
Zanesljivost:
– test-retest: 0,75,
– notranja konsistentnost: okoli 0,90
Veljavnost:
– povezanost z MAS (Manifest Anxiety Scale, Taylor, 1953): od 0,75 do 0,85
(Kline, 2000)
Lestvica nevroticizma BFI
Ena od lestvic Vprašalnika petih velikih
faktorjev BFI (John, Donahue in Kentle; The
Big Five Inventory, 1991)
Nevroticizem je bazična dimenzija, vključena
v vse pomembne modele osebnosti -
medosebne razlike v doživljanju sveta kot
ogrožajočega, problematičnega in stresnega.
Značilnosti nevroticističnih posameznikov:
anksiozni, ranljivi, nagnjeni k doživljanju
krivde, primanjkuje jim samozaupanja, so
slabe volje, jezni, hitro frustrirani…
Lestvica nevroticizma BFI
Ocenjevalna lestvica: 5-stopenjska ocenjevalna
lestvica, na kateri mora udeleženec označiti, v kolikšni
meri se strinja, da je ta lastnost značilna zanj: 1-sploh
se ne strinjam, 2-večinoma se strinjam, 3-deloma se
strinjam, 4-večinoma se strinjam, 5-popolnoma se
strinjam.
Vrednotenje: Lestvica nevroticizma vsebuje 8 postavk.
Za skupni rezultat seštejemo odgovore na postavkah: 4
+ 9r+ 14 + 19 + 24r + 29 + 34r + 39. Možen razpon
rezultatov je od 8 do 40. Visoko število točk pomeni
visoko izražen nevroticizem.
Merske karakteristike:
Zanesljivost:
– notranja konsistentnost: okoli 0,85
Osnovne statistike lestvice za vzorec študentov:
M=22,6 in SD=4,6
Lestvica čustvene stabilnosti (Č)
Je en od lestvic Vprašalnika petih faktorjev osebnosti BFQ (Caprara, G.
V., Barbanelli, C., Borgogni, L., Bucik, V., Boben, 1997)
Dimenzija čustvene stabilnosti se nanaša na sposobnost kontroliranja
čustev, na odsotnost negativnih čustvenih stanj in skrbi ter na sposobnost
ohranjanja mirne krvi in ravnovesja.
Lestvica čustvene stabilnosti ima dve podlestvici:
– kontrola čustev (nanaša se na kontrolo napetosti in vidike čustvenih
izkušenj)
– kontrola impulzov (nanaša se na sposobnost kontroliranja lastnega
vedenja, tudi ko gre za neprijetno, konfliktno ali nevarno situacijo)
Vrednotenje: Rezultat na Lestvici čustvene stabilnosti dobimo, če
seštejemo rezultate na njenih podlestvicah. Vsaka podlestvica vsebuje 12
postavk. Polovica jih je oblikovanih v pozitiven, polovica pa v negativnem
pomenu glede na dimenzijo. Odgovore vrednotimo s pomočjo šablon za
vsako od podidmenzij.
Visoko število točk pomeni visoko čustveno stabilnost, taka oseba je
neanksiozna, ne preveč čustvena, impulzivna in nestrpna.
Merske karakteristike:
Zanesljivost: 0,87
Osnovne statistike lestvice za vzorec študentov: M=65,0 in SD=12,0
Lestvica socialne zaželenosti SDS
Marlowe & Crowne (Social Desirability Scale,
1960)
Ena najpogosteje uporabljenih lestvic v
psihološkem merjenju
Avtorja sta iz obstoječih vprašalnikov osebnosti
izbrala postavke, ki opisujejo vedenje, ki je
socialno zaželeno vendar redko ali socialno
nezaželeno vedenje, vendar pogosto
Študenti so ocenili stopnjo socialne zaželenosti
vsake postavke, izbrali postavke, pri katerih je
bila stopnja strinjanja nad 90% in ki so visoko
korelirale s skupnim rezultatom
4

Lestvica socialne zaželenosti SDS
Vsebina: 33 trditev (Da/Ne)
Vrednotenje: Vsak odgovor, ki se sklada s ključem, dobi 1
točko. Visoko število točk pomeni močno potrebo po
odobravanju.
DA: 1, 2, 4, 7, 8, 13, 16, 17, 18, 20, 21, 24, 25, 26, 27, 29,
31, 33.
NE: 3, 5, 6, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 19, 22, 23, 28, 30, 32.
Merske karakteristike:
Zanesljivost:
– test-retest: 0,80,
– notranja konsistentnost: okoli 0,80
Osnovne statistike lestvice za vzorec študentov: M=15,9 in
SD=5,2
Lestvica lažnivosti (L)
Je en od lestvica Vprašalnika petih faktorjev osebnosti BFQ
(Caprara, G. V., Barbanelli, C., Borgogni, L., Bucik, V., Boben,
1997)
Lestvica vsebuje 12 postavk. Namenjena je odkrivanju
popačenih profilov oz. posameznikove težnje po prikazovanju
popačene predstave o sebi. Visok ali nizek rezultat na tej
lestvici nakazuje na bolj ali manj namerno težnjo k
prikazovanju preveč pozitivne ali preveč negativne podobe o
sebi. S to lestvico lahko ugotovimo, če posameznik teži k
spreminjanju odgovorov z namenom, da bi se predstavil v
nepravi luči v vseh tistih okoliščinah, v katerih meni, da bi mu
to lahko koristilo. Postavke lestvice nudijo posamezniku
možnost, da si pripiše družbeno zaželene ali nezaželene
lastnosti in sicer do mere, ki je za splošno populacijo
nenavadna.
Merske karakteristike:
– Zanesljivost: 0,80
Osnovne statistike lestvice za vzorec študentov: M=28,4 in
SD=6,7
Rezultati za vzorec študentov
psihologije
Tip defenzivnosti
1. represorji
2. visoko anksiozni
ali senzitizerji
3. nizko anksiozni
4. obrambno visoko
anksiozni
značilnosti
nizka anksioznost,
visoka socialna zaželenost
visoka anksioznost,
nizka socialna zaželenost
nizka anksioznost,
nizka socialna zaželenost
visoka anksioznost,
visoka socialna zaželenost
Me
Me BFQ-Č 30
Me BFQ-Č >62; Me BFI-N >21,5
Me SDS