Represija - psiha.net
Represija - psiha.net
Represija - psiha.net
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Metode preučevanja OM<br />
Samoocenjevalni vprašalniki<br />
- Defense style questionnaire (Bond in dr.,<br />
1983) – več verzij, ki ocenjujejo prisotnost od 14 do 21<br />
OM, ki jih nato grupirajo v 3 ali 4 skupine glede na zrelost<br />
- Vprašalnik življenjskega sloga (Life style<br />
indeks; Plutchik, Kellerman in Conte, 1979)<br />
- …<br />
Opazovanje vedenja<br />
- projekcijske tehnike (TAT, Rorcshach)<br />
- klinični intervju (npr. Defense mechanism rating<br />
scales, Perry, 1990 - 27 OM, ki jih obtežimo glede na<br />
njihovo zrelost)<br />
Vprašalnik življenjskega sloga<br />
(Life style indeks)<br />
Avtorji: Plutchik, Kellerman in Conte (1979)<br />
92 postavk (Da/Ne)<br />
8 OM, ki so povezani z regulacijo emocij<br />
- premeščanje - jeza<br />
- represija - strah<br />
- reakcijska formacija – veselje<br />
- kompenzacija – žalost<br />
- zanikanje – sprejemanje<br />
- projekcija – gnus<br />
- intelektualizacija - pričakovanje<br />
- regres – presenečenje<br />
Prednost pred drugimi vprašalniki - v ozadju je kompleksna<br />
teorije, ki utemelji izbor OM in odnose med njimi, odnos z<br />
emocijami ter odnos z osebnostnimi motnjami<br />
Omejitve: nizke zanesljivosti lestvic (α med 0,08 in 0,58)<br />
Samoocenjevalno merjenje OM<br />
Kako lahko merimo OM s samoocenjevanjem, če pa je po definiciji<br />
nezavedni<br />
Ločevanje OM od obrambnega vedenja – manifestnega<br />
izražanja OM<br />
Oseba poroča o vedenju, ne zaveda pa se pomena tega<br />
vedenja - Npr. zavedanje prisilnega vedenja – umivanja<br />
rok, ne-zavedanje kognitivnega procesa, ki motivira to<br />
vedenje (OM), niti ogrožajočega impulza, ki aktivira ta OM<br />
(npr. prepovedan seksualni impulz)<br />
Ko je namen vedenja znan, to ni več OM ampak način<br />
spoprijemanja s stresom<br />
Isto vedenje ima lahko različne pomene v različnih<br />
okoliščinah in času– v ozadju umetniškega ustvarjanja ni<br />
vedno konflikt<br />
Točnost poročanja je odvisna od posameznikovega<br />
samozavedanja, socialne zaželenosti nekega vedenja in<br />
nenazadnje od obrambnega stila posameznika<br />
Prednosti samo-ocenjevalnih vprašalnikov<br />
Samoocenjevalno merjenje OM<br />
Davidson in MacGregor (1998) sta izhajajoč iz opredelitve OM<br />
oblikovala kriterije za presojanje vprašalnikov za ocenjevanje OM:<br />
- OM so psihične in kognitivne operacije, ki delujejo izven<br />
zavedanja - ali vprašalnik kontrolira zavedanje motivacije za<br />
obrambno vedenje<br />
- Njihova naloga je držati nesprejemljive misli, impulze in želje<br />
izven zavesti; ščitijo samospoštovanje in v bolj ekstremnih<br />
primerih integracijo jaza – ali lahko domnevamo, da je pred<br />
obrambnim vedenjem obstajala grožnja<br />
- Ščitijo osebe pred doživljanjem pretirane anksioznosti – ali je<br />
uporaba OM znižala anksioznost oz. se ji izognila<br />
- So del normalnega delovanja osebnosti – ali vprašalnik zaobjame<br />
relativno stabilno uporabo OM in je hkrati občutljiv na dejavnike,<br />
ki vplivajo na spremembo tipičnega obrambnega reagiranja<br />
- Če je uporaba enega ali več OM prekomerna, to lahko vodi v<br />
psihopatologijo – ali vprašalnik zajame celoten kontinuum<br />
prilagoditve<br />
- OM je mogoče jasno razlikovati med seboj – ali vprašalnik vsebuje<br />
definicije različnih OM in ali je le-te med seboj mogoče razlikovati<br />
Oblikovanje ustreznega vprašalnika predstavlja velik izziv!<br />
Metode opazovanja<br />
Prednost uporabe metod opazovanja pri merjenju<br />
OM - OM so relativno kompleksni psihični procesi,<br />
ki imajo različno obliko in se lahko izrazijo skozi<br />
različne vsebine (bolj verjetno v obsežni<br />
pripovedi, kot v posamezni trditvi).<br />
Usposobljen opazovalec spremlja prosto pripoved<br />
udeleženca ter beleži kaj in na kakšen način.<br />
Za kodiranje podatkov so potrebni jasni kriteriji.<br />
Časovno in strokovno (senzitivnost) zahtevno.<br />
Intervjuji: poznavanje celotne vsebine lahko<br />
vpliva na pristranost kodiranja.<br />
<br />
<br />
<br />
<strong>Represija</strong><br />
Pojem je uvedel S. Freud konec 19. st.: represija oz. potlačitev je<br />
mehanizem ega, ki ščiti posameznika pred impulzi in spomini, ki bi<br />
lahko povzročali tesnobo, bojazen ali občutek krivde, če bi se jih<br />
oseba zavedla.<br />
V 50ih letih so začeli zanimati za individualne razlike v obrambni<br />
naravnosti. Ugotovili so, da nekateri OM delujejo v smeri<br />
izogibanja, drugi pa v smeri približevanja ogrožajočemu dražljaju.<br />
Os izogibanje – približevanje je postala temelj nove osebnostne<br />
dimenzije, ki je izhajala iz obrambne naravnanosti poimenovane<br />
represija-senzitizacija (Gordon, 1957).<br />
Kako predelujemo informacije, ki pomenijo nevarnost ali<br />
obremenitev<br />
- represorji so osebe, pri katerih prevladujejo reakcije izogibanja<br />
aksioznost vzbujajočim dražljajem in njihovim posledicam<br />
- senzitizerji so osebe, ki anksioznost skušajo zmanjšati s pomočjo<br />
približevanja in poskusov obvladovanja dražljaja<br />
2