Represija - psiha.net

More documents

Recommendations

Info

Metode preučevanja OM Samoocenjevalni vprašalniki - Defense style questionnaire (Bond in dr., 1983) – več verzij, ki ocenjujejo prisotnost od 14 do 21 OM, ki jih nato grupirajo v 3 ali 4 skupine glede na zrelost - Vprašalnik življenjskega sloga (Life style indeks; Plutchik, Kellerman in Conte, 1979) - … Opazovanje vedenja - projekcijske tehnike (TAT, Rorcshach) - klinični intervju (npr. Defense mechanism rating scales, Perry, 1990 - 27 OM, ki jih obtežimo glede na njihovo zrelost) Vprašalnik življenjskega sloga (Life style indeks) Avtorji: Plutchik, Kellerman in Conte (1979) 92 postavk (Da/Ne) 8 OM, ki so povezani z regulacijo emocij - premeščanje - jeza - represija - strah - reakcijska formacija – veselje - kompenzacija – žalost - zanikanje – sprejemanje - projekcija – gnus - intelektualizacija - pričakovanje - regres – presenečenje Prednost pred drugimi vprašalniki - v ozadju je kompleksna teorije, ki utemelji izbor OM in odnose med njimi, odnos z emocijami ter odnos z osebnostnimi motnjami Omejitve: nizke zanesljivosti lestvic (α med 0,08 in 0,58) Samoocenjevalno merjenje OM Kako lahko merimo OM s samoocenjevanjem, če pa je po definiciji nezavedni Ločevanje OM od obrambnega vedenja – manifestnega izražanja OM Oseba poroča o vedenju, ne zaveda pa se pomena tega vedenja - Npr. zavedanje prisilnega vedenja – umivanja rok, ne-zavedanje kognitivnega procesa, ki motivira to vedenje (OM), niti ogrožajočega impulza, ki aktivira ta OM (npr. prepovedan seksualni impulz) Ko je namen vedenja znan, to ni več OM ampak način spoprijemanja s stresom Isto vedenje ima lahko različne pomene v različnih okoliščinah in času– v ozadju umetniškega ustvarjanja ni vedno konflikt Točnost poročanja je odvisna od posameznikovega samozavedanja, socialne zaželenosti nekega vedenja in nenazadnje od obrambnega stila posameznika Prednosti samo-ocenjevalnih vprašalnikov Samoocenjevalno merjenje OM Davidson in MacGregor (1998) sta izhajajoč iz opredelitve OM oblikovala kriterije za presojanje vprašalnikov za ocenjevanje OM: - OM so psihične in kognitivne operacije, ki delujejo izven zavedanja - ali vprašalnik kontrolira zavedanje motivacije za obrambno vedenje - Njihova naloga je držati nesprejemljive misli, impulze in želje izven zavesti; ščitijo samospoštovanje in v bolj ekstremnih primerih integracijo jaza – ali lahko domnevamo, da je pred obrambnim vedenjem obstajala grožnja - Ščitijo osebe pred doživljanjem pretirane anksioznosti – ali je uporaba OM znižala anksioznost oz. se ji izognila - So del normalnega delovanja osebnosti – ali vprašalnik zaobjame relativno stabilno uporabo OM in je hkrati občutljiv na dejavnike, ki vplivajo na spremembo tipičnega obrambnega reagiranja - Če je uporaba enega ali več OM prekomerna, to lahko vodi v psihopatologijo – ali vprašalnik zajame celoten kontinuum prilagoditve - OM je mogoče jasno razlikovati med seboj – ali vprašalnik vsebuje definicije različnih OM in ali je le-te med seboj mogoče razlikovati Oblikovanje ustreznega vprašalnika predstavlja velik izziv! Metode opazovanja Prednost uporabe metod opazovanja pri merjenju OM - OM so relativno kompleksni psihični procesi, ki imajo različno obliko in se lahko izrazijo skozi različne vsebine (bolj verjetno v obsežni pripovedi, kot v posamezni trditvi). Usposobljen opazovalec spremlja prosto pripoved udeleženca ter beleži kaj in na kakšen način. Za kodiranje podatkov so potrebni jasni kriteriji. Časovno in strokovno (senzitivnost) zahtevno. Intervjuji: poznavanje celotne vsebine lahko vpliva na pristranost kodiranja. <strong>Represija</strong> Pojem je uvedel S. Freud konec 19. st.: represija oz. potlačitev je mehanizem ega, ki ščiti posameznika pred impulzi in spomini, ki bi lahko povzročali tesnobo, bojazen ali občutek krivde, če bi se jih oseba zavedla. V 50ih letih so začeli zanimati za individualne razlike v obrambni naravnosti. Ugotovili so, da nekateri OM delujejo v smeri izogibanja, drugi pa v smeri približevanja ogrožajočemu dražljaju. Os izogibanje – približevanje je postala temelj nove osebnostne dimenzije, ki je izhajala iz obrambne naravnanosti poimenovane represija-senzitizacija (Gordon, 1957). Kako predelujemo informacije, ki pomenijo nevarnost ali obremenitev - represorji so osebe, pri katerih prevladujejo reakcije izogibanja aksioznost vzbujajočim dražljajem in njihovim posledicam - senzitizerji so osebe, ki anksioznost skušajo zmanjšati s pomočjo približevanja in poskusov obvladovanja dražljaja 2
Merjenje represije in senzitizacije Lestvica represije-senzitizacije (Repression-senzitization scale; Byrne, 1961). Kmalu so ugotovili, da pravzaprav meri le anksioznost. Značilnosti represorjev in senzitizerjev – obrambni mehanizmi V 80ih so Weinberger, Schwartz in Davidson za identifikacijo represorjev začel uporabljati uveljavljen test anksioznosti in socialne zaželenosti. Na podlagi teh dveh mer je ljudi mogoče uvrstiti v eno od 4 kategorij: - visoka anksiozni ( a, sz) - nizka anksiozni ( a, sz) - represorji ( a, sz) - obrambno visoka anksiozni ( a, sz) Večina študij se ukvarja le z dvema ali tremi izmed naštetih skupin. Danes se raziskave ne ukvarjajo več toliko z lastnostmi represorjev in senzitizerjev, temveč poskušajo razvozlati sam proces delovanja represije – kognitivne procese in mehanizme na katerih sloni. represorji uporabljajo OM, ki delujejo v smeri izogibanja ogrožajočim informacijam: – potlačevanje – zanikanje – sprevračanje – premeščanje – sublimacija – identifikacija – racionalizacija senzitizerji uporabljajo OM, ki delujejo v smeri približevanja ogrožajočim informacijam: –izolacija –intelektualizacija –kompenzacija –samoagresivnost –projekcija –fantazija, dnevno sanjarjenje –kompulzije, obsesije –psihosomatske motnje Značilnosti represorjev in senzitizerjev – kognitivna pristranosti M. W. Eysenckova loči štiri oblike kognitivne pristranosti: - 2 zaznavni (selektivno si pozoren na potencialno ogrožajoče informacije oz. se selektivno izogibaš zaznavanju le-teh) - 2 v interpretaciji (dvoumne informacije interpretiraš na ogrožajoč oz. na neogrožajoč način) Pristranost bo večja, kadar je anksioznost višja. Le-ta je posredno odvisna od štirih virov informacij (dražljaji iz okolja, lastno vedenje, kognicija, lastne fiziološke aktivnosti) Posamezniki imajo v dolgoročnem spominu shranjene z grožnjo povezane sheme – dražljaji, ki so skladni z njimi se vkodirajo, neskladni oz. nepomembni dražljaji pa se ignorirajo. Represorji se selektivno izogibajo zaznavanju potencialno ogrožajočih informacij in dvoumne informacije interpretirajo na neogrožajoč način. Sezitizerji so selektivno pozorni na ogrožajoče informacije in dvoumne informacije interpretirajo na ogrožajoč način. Značilnosti represorjev in senzitizerjev - samoocenjevanje represorji – pozitivno samoocenjevanje – konformnost – reagiranje na podlagi socialne zaželenosti – zanikanje lastnih slabosti – opisovanje sebe kot družabnega dobrovoljnega mirnega samozavestnega aktivnega brez telesnih pritožb bolj uspešnega, če se ustraši senzitizerji –negativna samopodoba, plašnost, pomanjkanje samozavesti –telesni simptomi –skrbi –utrujenost –labilnost razpoloženja –nemir –delanje napak –odvisnost –depresivnost –vsiljevanje čudnih misli Represorji se v samoocenjevalnih merah vedno prikažejo kot najbolj zdravi, srečni in prilagojeni. Višje rezultate imajo na socialno sprejemljivih značilnostih ter nižje na socialno nesprejemljivih značilnostih. VENDAR… Še nekatere značilnosti represorjev Rezultati dobljeni na samo-ocenjevalnih lestvicah se ne skladajo z rezultati opazovanja vedenja (npr. reakcijski časi, pogled) in rezultati fizioloških mer (npr. srčni utrip, napetost čelne mišice, prevodnost kože). Manj spremljajo svoj srčni utrip, v situaciji javnega nastopanja ocenjujejo, da je njihov srčni utrip nižji od realnega, povišanje pa pripisujejo temu, da je situacija zanimiva in predstavlja izziv. Večja ogroženost za nekatere zdravstvene probleme (npr. astma, rak). Samoocenjevalni vprašalniki so pokazali, da represorji najpogosteje glede na druge skupine uporabljajo zdrave načine spoprijemanja s stresom (npr. humor, načrtovanje) in najredkeje nezdrave načine spoprijemanja (npr. uporaba drog, zanikanja). Opazovanja vedenja so pokazala, da temu ni tako. Kako je to mogoče Zaznavanje situacije in razlaga vzrokov. Diskrepanca je največja v socialno ogrožajočih situacijah, manjša pa v fizično ogrožajočih. Aktivno se trudijo ohraniti prepričanje o sebi, da ne doživljajo anksioznosti ali drugih oblik NA; v ospredju je zavajanje sebe in ne zavajanje drugih. Merjenje represije in senzitizacije Mere negativne emocionalnosti: - Lestvica anksioznosti STAI - Lestvica nevroticizma BFI - Lestvica čustvene stabilnosti (Č,BFQ) Mere defenzivnosti: - Lestvica socialne zaželenosti SDS - Lestvica lažnivosti (L, BFQ) 3
Page 1: Opredelitev OM Represija Psihologij
Page 5: Lestvica socialne zaželenosti SDS

Represija - psiha.net

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?