Samopodoba, samospoštovanje - psiha.net

JAZ, SAMOPODOBA,
SAMOSPOŠTOVANJE
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
Doc. dr. Andreja Avsec
Red. prof. dr. Janek Musek
Pregled vsebine
☼ Začetki psihologije jaza
☼ Jaz kot subjekt - samozavedanje
☼ Jaz kot objekt - samopodoba
☼ Mentalni modeli ali kognitivne sheme
☼ Samopodoba kot sistem shem o sebi
☼ Samospoštovanje – vrednostni vidik
samopodobe
☼ Modeli delovanja jaza
☼ Razvoj jaza in samopodobe
Terminološki problemi
Začetki znanstvenega pojmovanja jaza
☼ Angleški izrazi: self, ego, self-image, selfawareness,
self-construal, self-esteem, selfaffirmation,
self-verification, self-presentation,
self-regulation, self-rumination, self-compassion,
self-efficacy, self-categorization, selfenhancement,
self-concept, identity.
☼ Slovenski izrazi: jaz, ego, self, sebstvo,
samopodoba, samospoštovanje,
samoučinkovitost, samovrednotenje,
samoregulacija, samozavedanje.
☼ Eksperimentalna psihologija (James, Koffka,
Hilgard in Woodwoth)
☼ Psihoanalitična teorija (Freud, Sullivan – sistem
jaza in personifikacije)
☼ Simbolični interakcionizem (zaton idej o jazu kot
avtonomni notranji instanci):
☼ Cooley - teorija zrcalnega jaza – samopodoba, ki jo
sami ustvarjamo s stališča pomembnih drugih
☼ Mead - pomen velikega Drugega
Jamesova teorija jaza (1890)
☼ Jaz kot subjekt (akter, “I”) – tisti, ki misli - najbolj notranja
trdnjava
☼ spremenljiv iz trenutka v trenutek ()
☼ Jaz kot objekt (pojem, podoba, “me”) – samopodoba
☼ telesni jaz - precej nepomemben
☼ socialni jaz - pojmovanja posameznika o tem, kakšen je in
kakšen naj bi bil v očeh drugih
☼ duhovni jaz - pojmovanja in predstave posameznika o sebi kot
o razmišljujočem, psihičnem in duhovnem bitju
jaz kot subjekt, akter ("I")
JAZ
jaz kot objekt ("me")
telesni jaz socialni jaz duhovni jaz
Jaz kot subjekt – tisti, ki misli
☼ Samozavedanje - bistvena značilnost človeka –
da lahko sebe vzame za objekt svoje pozornosti
in razmišljanja
☼ Raziskave jaza kot subjekta - malo v primerjavi z
raziskavami jaza kot objekta:
☼ Stopnje in razvoj samozavedanja
☼ Motivi jaza:
☼ Težnja k pozitivni samopodobi
☼ Težnja v samopotrjevanju
☼ Težnja k samospoznavanju
☼ Težnja k samorazvoju
1

Evolucijski vidiki jaza
☼ človekova osebnost, duševnost in jaz so produkt
evolucije
☼ bistvena lastnost, ki ločuje človeka od živali
☼ zavest in samozavedanje predstavljata velik
evolucijski dosežek, omogočata velik skok v
fleksibilnosti obnašanja – osredotočanje na
probleme
☼ ločitev linij šimpanza in človeka – 4,5 milijona let
- pred 120.000 leti ali še manj simbolni jaz -
samozavedanje v današnjem pomenu: 8.- 6.
stoletje B.C.
Posledice zavestnega mišljenja
☼ Manipuliranje misli in podob o sebi in drugih -
predvidevanje rezultatov vedenja, priprava za
naprej, oblikovanje planov
☼ Doživljanje emocij ob spominih ali ob
predvidevanju določenega dogodka - tudi izvor
stresa
☼ Sposobnost introspekcije, samovrednotenja in
oblikovanja samopodobe
☼ Sposobnost nadziranja lastnega vedenja in
vedenja, ki je drugačno od samodejnega
Stopnje samozavedanja
Funkcija – procesiranje
Sposobnost - nivo
informacij, ki se nanašajo na
Ekološki jaz
organizmove nereflektivne
Interpersonalni
socialne interakcije s
jaz
pripadniki iste vrste
Razširjeni jaz
Zasebni jaz
organizem v daljšem
časovnem obdobju
zasebne, subjektivne reakcije
(občutja, misli, težnje)
Konceptualni – abstraktne in simbolične
simbolni jaz reprezentacije organizma
vedenjske implikacije
organizmov odnos do dovoljuje usmerjene,
neposrednega fizičnega okolja prilagojene reakcije na okolje
usmerjene, prilagojene reakcije
v prisotnosti in akcijah drugih
pripadnikov iste vrste
dovoljuje razmišljanje o
organizmu v preteklosti in
prihodnosti
dovoljuje razmišljanje o
notranjih stanjih, lahko tudi
podlaga za sklepanje o zasebnih
vidikih drugih
dovoljuje simbolno mišljenje
Stopnje samozavedanja
Meta-samozavedanje
Simbolni jaz – samopodoba
Zasebni jaz
Samozavedanje
Razširjeni jaz
Interpersonalni jaz
Zavedanje okolja
Nezavedno
Ekološki jaz
Samozavedanje pri človeku in živalih
☼ Raziskovalna paradigma: sposobnost prepoznavanja
sebe v ogledalu - rdeča pika
☼ Večina živali zaznava svojo podobo v ogledalu kot
drugega pripadnika iste vrste
☼ V ogledalu se prepoznajo velike opice (razen goril),
delfini, golobi, sloni
☼ Šimpanzi:
☼ Najprej - kot da so v ogledalu druge opice
☼ Nekaj dni izkušenj z ogledalom: pomoč za samousmerjeno
vedenje - nega
☼ Rdeča pika - takoj začnejo raziskovati piko na nosu
☼ Človek: okoli 15. meseca
☼ http://www.youtube.com/watchv=W-pc_M2qI74
☼ http://www.youtube.com/watchv=HRVGA9zxXzk
☼ http://www.youtube.com/watchv=AHUuX_rBuJE
2

Raziskave jaza kot subjekta
☼ Stopnje in razvoj samozavedanja
☼ Motivi jaza:
☼ Težnja k pozitivni samopodobi
☼ Težnja v samopotrjevanju
☼ Težnja k samospoznavanju
☼ Težnja k samorazvoju
☼
☼
☼
Težnja k pozitivni samopodobi
Opredelitev: težnja k povečanju pozitivnosti svoje samopodobe in k
njeni zaščiti pred negativnimi informacijami
Raziskave:
☼ bolj si zapomnimo in hitreje predeluje pozitivne kot pa negativne ali
nevtralne informacije, povezane z jazom
☼ rekonstrukcija preteklosti je v skladu s tem motivom
☼ ocenjevanje sebe in svoje lastnosti kot boljše glede na druge: kot bolj
srečne, z boljšimi vodstvenimi sposobnostmi in socialnimi spretnostmi,
višjimi etičnimi standardi, pozitivnejšimi osebnostnimi lastnostmi
☼ kavzalna atribucija:
☼ pozitivne rezultate pripišemo sebi, negativne pa drugim
☼ večji pomen pripišemo nalogam, ki smo jih uspešno rešili
☼ lažni konsenz (naše /negativne/ lastnosti pretirano radi pripisujemo tudi
drugim), lažna enkratnost (v naših /pozitivnih/ lastnostih se radi vidimo kot
izjemni in redki
☼ manj socialnih primerjav, kadar je večja verjetnost za slab izid oziroma
primerjava s slabšimi in s tem posledično višje samospoštovanje
☼ pozitivnim povratnim informacijam o sebi bolj verjamemo kot negativnim
“Govorice o njeni smrti so bile pretirane” - medkulturne raziskave
Osnovni statistični podatki za posamezne postavke
vprašalnika samoopisa SAQ (N=472).
Težnja k samopotrjevanju
Lestvica
Zdrava pamet
Čustvena stabilnost
Intelektualne sposobnosti
Spretnosti v odnosih
Vodstvene sposobnosti
Fizična privlačnost
Imeti srečo
Fizične sposobnosti
Samodiscipliniranost
Umetniške sposobnosti
M
77,97
72,10
70,41
69,72
66,30
65,22
63,79
62,48
58,74
55,16
Me
80
80
70
70
70
70
70
70
60
60
☼
☼
☼
☼
Opredelitev: težnja posameznika, da ohranja konsistentnost med
obstoječimi koncepcijami jaza in novimi informacijami, povezanimi z
jazom - občutek nadzora nad svetom
Raziskave:
☼ preizkušanci v eksperimentih več časa namenili za povratne informacije,
če so pričakovali, da bodo te informacije potrdile obstoj lastnosti, za
katere so bili prepričani, da jih posedujejo.
☼ selektivno in bolj točno zapomnili informacije, ki so bile v skladu z
njihovo samopodobo.
☼ kadar so informacije drugačne od njihove samopodobe, jih označijo za
netočne, nediagnostične ali pa dvomijo o kredibilnosti izvora informacij
Kavzalna atribucija:
☼ vedenje, ki potrjuje njihova prepričanja o sebi - dispozicijski faktorji
☼ vedenje, ki ne potrjuje njihovih prepričanj o sebi - situacijski faktorji
Motiv se pojavlja tudi pri atributih, ki jih posameznik vrednoti kot
negativne, in pri posameznikih z negativnimi stališči o sebi
Težnja k samospoznavanju
☼ Opredelitev - posameznik išče informacije, ki so
diagnostične za njegovo spoznavanje, ne glede
na njihovo pozitivnost oziroma negativnost, kar
mu povečuje občutek zanesljivosti - težnja k
točni oceni sebe
☼ Kadar ima posameznik možnost izbirati med
nalogami z različno stopnjo diagnostičnosti,
ponavadi izbere bolj diagnostične, ne glede na
možen izid in posledice za samospoštovanje
Težnja k samorazvoju
☼ Opredelitev: težnja po izboljšanju svojih lastnosti,
sposobnosti, znanj, zdravja.
☼ Maslow (1987): samoaktualizacija
☼ Razlikuje se od ostalih treh teženj:
☼ težnja po resničnem, pravem napredku, ki ni nujno povezan
s pozitivnostjo samopodobe.
☼ motiv samoverifikacije - skrb za ohranitev konsistentnosti
med starim in novim znanjem; motiv samorazvoja -
spreminjanje samopodobe.
☼ motiv samospoznavanja - težnja po točnosti znanja o sebi;
samorazvoj - napredek ne glede na točnost (občutja
napredka, rasti in upanja).
☼ Eden izmed dokazov za obstoj tega motiva -
primerjava z boljšimi od sebe z namenom izboljšati
sebe
3

Jaz kot objekt - samopodoba
☼ Samopodoba v okviru drugih mentalnih
modelov
☼ Samopodoba - specifika
☼ Hierarhični model samopodobe
☼ Samospoštovanje
Miselne predstave - mentalni modeli
– kognitivne sheme
☼ Način organiziranja med seboj povezanih informacij
☼ “Shema je aktivna organizacija preteklih reakcij in izkušenj"
(Bartlett, 1932)
☼ Posledice organiziranja informacij v sheme:
☼ Hitrejše procesiranje informacij
☼ Vrste shem:
☼ Prototipi (model objekta - najbolj tipične in malo manj tipične
lastnosti)
☼ Skripti (prototipično zaporedje akcij ali dogodkov)
☼ Življenjske zgodbe (specifično zaporedje dogodkov, ki nam pove,
kaj se je zgodilo določeni osebi – odrešilne in kvarne sekvence)
☼ Vrste shem glede na vsebino:
☼ Sheme, ki se nanašajo na jaz – samopodoba (jaz-sheme)
☼ Sheme, ki se nanašajo svet okoli nas
Mentalni modeli – prirojeni ali naučeni
☼ Nekateri vrojeni:
☼ Prepoznavanje obraznih izrazov
☼ Strahovi
☼ Večinoma naučeni:
☼ nenamerno - implicitni
☼ sistematično skozi izobraževanje - eksplicitni
☼ Implicitno znanje – oblikovanje reprezentacij o svetu brez
zavedanja:
☼ Implicitna prepričanja o vplivu vremena na zdravje
☼ Implicitna prepričanja o politiki
☼ Implicitne predstave o inteligentnosti, temeljih osebnostnih
lastnostih, temeljni naravi človeka, vrednotah
☼ Arhetipi (heroj, čarovnica, kralj, zdravilec)
☼ Implicitna prepričanja o pomembnih drugih (razlaga transfera)
Točnost mentalnih modelov
☼ Konstruktivno mišljenje (Epstein) – stopnja, do katere
posameznikovi implicitno naučeni modeli spodbujajo
reševanje problemov v vsakdanjem življenju z
minimalnimi stroški in stresom
☼ Pozitivni indikatorji konstruktivnega mišljenja:
☼ Spoprijemanje, usmerjeno na vedenje (delovanje v smeri, da
spremenimo situacijo)
☼ Spoprijemanje, usmerjeno na emocije (npr. izogibanje
zaskrbljenosti za stvari, ki niso pod vašim nadzorom)
☼ Negativni indikatorji konstruktivnega mišljenja:
☼ Kategorijsko razmišljanje (rigidne, stereotipne kategorije – vsi
moški so asertivni, vse ženske so sprejemljive)
☼ Praznoverno mišljenje (prepričanja, za katere je malo znamenj,
da držijo – npr. znamenja nesreče)
☼ Ezoterično mišljenje (amuleti, uroki, talismani)
☼ Naivni optimizem (nerealistična pozitivna prepričanja, ki niso pod
vplivom izkušenj)
Samopodoba in sheme jaza
☼ Jaz-sheme: "Kognitivne sheme, ki
organizirajo zaznave, predstave, pojmovanja
in prepričanja o sebi (Markus, 1977)
☼ Shematičnost - ashematičnost
☼ Izvori informacij o sebi:
☼ notranji viri (percepcija sebe, introspekcija,
razmišljanja o sebi, spomini, časovne
spominske primerjave)
☼ zunanji viri (zrcaljene sodbe, neposredne
povratne informacije, socialne primerjave)
☼ Pojmovanj samega sebe je več, niso povsem
konsistentna in nespremenljiva
Značilnosti delovanja jaz-shem
☼ Učinkovito organiziranje informacij: splošne
kategorije namesto specifičnih informacij (npr.
shema ekstravertnosti)
☼ Učinek samoreference:
☼ pozorni na informacije, relevantne za jaz-shemo
☼ hitrejše sodbe (hitrejši reakcijski časi pri odgovorih
"kot jaz", kakor pri odgovorih "ne kot jaz")
☼ priklic in rekonstrukcija pojavov, ki se ujemajo s
shemo
☼ zavračanje nekonsistentnih informacij
☼ zaznavanje in kategoriziranje ostalih ljudi v odnosu
do te sheme
4

Model delovanja jaza (Markus in Wurf, 1987)
SOCIALNO OKOLJE
OSEBA
AFEKTIVNO-KOGNITIVNI SISTEM
INTRA-
PERSONALNO
VEDENJE
SAMOPODOBA
sheme samega sebe
standardi
strategije
pravila vedenja
potencialni jazi
DELOVNI
JAZ
INTER-
PERSONALNO
VEDENJE
Vsebinske značilnosti samopodobe
☼ Vsebinsko specifične samodefinicije:
vloge, demografske kategorije
☼ Časovna dimenzija:
jaz v preteklosti, sedanjosti, prihodnosti
☼ Realiziranost:
aktualni jaz, mogoči (želeni, neželeni)
☼ Perspektiva:
lastna, z vidika pomembnih drugih
☼ Stopnja splošnosti:
jaz v konkretnih situacijah, posplošene sodbe
☼ Vključenost pomembnih drugih
☼ Valenca (samospoštovanje in
samoučinkovitost)
Idealni jaz
☼ Opredelitev: mentalna podoba popolnega jaza
☼ Rosenberg:
☼ idealna samopodoba, ki se jo da uresničiti,
☼ poveličana podoba sebe, značilna za nevrotike.
☼ James (1890/1948):
☼ socialni jaz, ki ustreza najvišjim socialnim normam,
☼ duhovni jaz, ki vključuje lastno vest in moralno občutljivost
☼ Higgins - ločevanje imperativnega in idealnega jaza
☼ Razvoj:
☼ razumevanje, da imajo drugi ljudje nekatere njegove reakcije rajši
kot druge in da reagirajo v skladu s temi preferencami (4-6 let)
☼ sklepanje, kakšen bi glede na želje drugih moral biti in kako želeni
jaz z vidika pomembnih drugih posreduje pri reakcijah
pomembnih drugih do njega.
☼ razvoj želenega jaza s posameznikovega lastnega vidika
Vrste jaz-shem in diskrepance
☼ Osnovna ideja: konfliktna prepričanja o sebi - večja
verjetnost neugodja in negativnih čustev
☼ Rogers - kongruentnost med realnim in idealnim jazom -
polno funkcionirajoča osebnost
☼ Tory E. Higgins (1987) – teorija diskrepantnih jazov
☼ Vidiki jaza: realni, idealni, imperativni
☼ Perspektive: lastna, pomembni drugi
☼ Različna vrsta diskrepance – različna vrsta psihičnega
neugodja:
☼ Realni-idealni: odsotnost pozitivnih izidov - emocije, povezane
z zavrnitvijo (razočaranje, nezadovoljstvo, frustriranost,
depresivnost)
☼ Realni-imperativni: prisotnost negativnih izidov – emocije,
povezane s kaznovanjem (občutja krivde, samozaničevanje,
vznemirjenost, anksioznost)
Strukturne (metakognitivne)
značilnosti jaz-shem
☼ Hierarhičnost (Shavelson, Hubner in Stanton,1976;
Marsh)
☼ Kompleksnost shem jaza (Linville, 1987)
☼ Jasnost samopodobe (Campbell in sodelavci,
1996)
☼ Diferencialna pomembnost (Pelham & Swann,
1989) - korelacija med pomembnostjo in
pozitivnostjo posameznega vidika samopodobe
Hierarhični model samopodobe
☼ Avtorji: Shavelson, Hubner in Stanton
(1976)
☼ Značilnosti:
☼ Ekonomičnost organizacije
☼ Večfaktorska samopodoba
☼ Hierarhičnost organizacije
☼ Stabilnost narašča s splošnostjo
☼ Kompleksnost narašča s starostjo
☼ Deskriptivni in vrednostni vidik
☼ Diferenciranje od drugih konstruktov
5

Splošna
samopodoba
Splošna
samopodoba
Splošna
samopodoba
Neakademska samopodoba
Akademska in
neakademska
samopodoba
Akademska
samopodoba
Socialna
samopodoba
Emocionalna
samopodoba
Telesna
samopodoba
Neakademska
samopodoba
Akademska
samopodoba
Splošna
samopodoba
Podpodročja
Materni
samopodobe
jezik
Zgodovina Matematika Znanost Pomembni
Zunanji
Vrstniki Čustvena Telesne
drugi stanja dejavnosti izgled
Fizične
sposobnosti
Zunanji
videz
Odnosi z
vrstniki
Odnosi s
starši
Branje
Splošni odnos
do šole
Matematične
sposobnosti
Vrednotenje
vedenja v
specifičnih
situacijah
Hierarhični model samopodobe (po Shavelson, Hubner in
Stanton, 1976)
Empirično osnovana reprezentacija hierarhične organizacije samopodobe, na
podlagi odgovorov na vprašalnik SDQI, ki je služil za revizijo originalnega
modela Shavelsona Hubnerja in Stantona (Marsh & Shavelson, 1985).
Opredelitev samospoštovanja
☼ Pozitivno ali negativno stališče do sebe –
posameznikova globalna ocena o sebi
(Rosenberg, 1965)
☼ Povprečni ton občutkov o sebi, ki je značilen za
vsakega posameznika, in je neodvisen od
objektivnih razlogov, ki jih lahko imamo za
zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo (James,
1890)
☼ Posameznikova običajna ocena sebe: izraža
stališča odobravanja ali neodobravanja ter meri
stopnjo posameznikovega prepričanja, da je
sposoben, pomemben, uspešen in vreden
spoštovanja (Coopersmith, 1967)
Problemi pri opredelitvi
☼ Perspektiva
☼ Strukturna – stabilna osebnostna lastnost
☼ Procesna – variabilno stališče o sebi
☼ Nivo generalizacije
☼ Splošen faktor (1 ali 2 splošna faktorja)
☼ Specifični faktorji
☼ Ločevanje deskriptivnega in
vrednostnega vidika
Struktura samospoštovanja
SAMOSPOŠTOVANJE
☼ Splošen faktor:
☼ en splošen faktor (Rosenberg, 1986)
☼ dva splošna faktorja (Tafarodi in Swann)
☼ Specifični faktorji:
☼ akademsko, socialno, emocionalno, telesno
samospoštovanje (Shavelson, Hubner in
Stanton, 1976)
☼ socialni jaz, emocionalni jaz, telesni jaz,
samozavest (Lamovec, 1994)
OBČUTEK KOMPETETOSTI
Avtonomna, ’notranja’ dimenzija
Izvor: posameznikov občutek
lastne učinkovitosti in moči
Kriterij samoevaluacije:
objektivna ocena sposobnosti
Subjektivno doživljanje:
splošni občutek moči
Primera postavk:
Sem sposobna oseba.
Slabo rešujem svoje probleme.
SAMOUGAJAJE
Socialna, ’zunanja’ dimenzija
Izvor: posameznikov občutek
socialne vrednosti
Kriterij samoevaluacije:
sprejetje s strani družbe
Subjektivno doživljanje:
splošni občutek sprejetosti
Primera postavk:
Imam se rad.
Občasno se počutim ničvrednega.
6

Korelati samospoštovanja
☼ Pozitivni izidi so praviloma povezani z visokim
samospoštovanjem, negativni pa z nizkim samospoštovanjem
☼ Pozitivna povezanost s petimi velikimi faktorji osebnosti (N =
330.000):
☼ čustveno stabilnostjo (r = 0,50; r = 0,61),
☼ ekstravertnostjo (r = 0,38; r = 0,40),
☼ vestnostjo (r = 0,24; r = 0,37),
☼ odprtostjo (r = 0,17; r = 0,16),
☼ sprejemljivostjo (r = 0,13; r = 0,11).
☼ Slaba diskriminativna veljavnost med samospoštovanjem,
čustveno stabilnostjo, lokusom kontrole in samoučinkovitostjo
(posameznikova ocena, kako dober, učinkovit je v različnih
situacijah) – obstoj nadrednega faktorja
☼ Negativna povezanost s depresivnostjo (r = 0,84)
☼ Glavni indikator subjektivnega zadovoljstva in kvalitete
življenja
Variabilnost samospoštovanja
☼ Samospoštovanje večinoma odraža standardno
evalvacijo sebe, vendar upošteva manjše odklone od te
osnove kot funkcijo spreminjanja vlog, pričakovanj, akcij
in drugih situacijskih značilnosti
☼ James (1890): barometer kot prispodoba za nihanje
samospoštovanja: funkcija posameznikovih aspiracij in
uspešnosti izkušenj, ki pa so vsak trenutek drugačne
☼ Raziskave dejansko potrjujejo, da situacijski faktorji
lahko vplivajo na trenutne spremembe v ocenjevanju
sebe in lastne vrednosti
☼ Stabilnost splošnih sodb o sebi nižja kot stabilnost
specifičnih samoevaluacij!!!
Problemi nizkega samospoštovanja
☼ Nizko samospoštovanje – v absolutnem smislu je še vedno bolj
pozitivno
☼ Začarani krog nizkega samospoštovanja: nizka pričakovanja -
manjši uspeh - nižja pričakovanja
☼ Povezanost z depresivnostjo, zdravstvenimi problemi,
antisocialnim vedenjem
☼ Motivacija oseb z nizkim samospoštovanjem – želja po neuspehih
in zavrnitvi – povratna informacija potrdi njihova negativna
prepričanja o njih – ni res – želijo uspeti, vendar ne pričakujejo, da
bodo:
☼ Reakcija na uspeh – ne bodo nadaljevali, da ne bi slučajno
naslednjič bili neuspešni
☼ Reakcija na neuspeh – vztrajajo na istem problemu, da popravijo
neuspeh
☼ Osredotočenost na pomanjkljivosti, da jih lahko popravijo in
postanejo učinkoviti nasprotno od oseb z visokim
samospoštovanjem – osredotočenost na prednosti, da lahko
postanejo izjemni
☼ Nizka jasnost samopodobe – nimajo jasnega občutka, kdo so
Posamezniki z visokim samospoštovanjem
☼ Imajo bolj pozitivne osebnostne lastnosti
☼ So bolj prepričani v svoje sposobnosti in dejanja
☼ Imajo pozitivna pričakovanja, so boljši pri izvedbi nalog in
vlog, so bolj vztrajni, tudi če se soočajo s porazi
☼ So bolj uspešni na delovnem mestu, v šoli
☼ Imajo boljše tehnike spoprijemanja in samouravnavanja
☼ Imajo bolj zdrave medosebne odnose
☼ Vrstniki jih bolj pozitivno zaznavajo
☼ Doživljajo višje subjektivno blagostanje
☼ So bolj prilagojeni in doživljajo več pozitivnih emocij ter
manj anksioznosti
☼ Imajo jasno, konsistentno in stabilno samopodobo
Temna stran visokega samospoštovanja
☼ So bolj agresivni:
☼ izmišljujejo si več razlogov za napake,
☼ ponižujejo druge, kadar so ogroženi,
☼ Defenzivno samospoštovanje - nerealistično
visoka prepričanja o sebi
☼ Visoka variabilnost samospoštovanja, odvisnost
od zunanjih dejavnikov
☼ Ni smiselno spodbujati samospoštovanja
drugače kot z usmerjanjem k obnašanju, ki
spoštovanje res zasluži (Lerner, 1996)
Pogojno in brezpogojno
samospoštovanje
☼ Teorija samodeterminacije:
☼ boljše funkcioniranje oseb, ki imajo izvor samospoštovanja na bolj
jedrnih, abstraktnih ali enkratnih lastnostih
☼ v primerjavi s tistimi, pri katerih temelji samospoštovanje na nestabilnih
vidikih (dosežki, odobravanje drugih)
☼ Kernis (2003): optimalno samospoštovanje je brezpogojno, ne
temelji na specifičnih rezultatih in ne zahteva nenehnega
vrednotenja s strani drugih
☼ Crocker idr. (2003):
☼ samo nekatere specifične samoevaluacije so izvor samospoštovanja
☼ samospoštovanje odvisno od zaznanega uspeha na tem področju
☼ posamezniki se med seboj razlikujejo, katera področja so jim izvor
samospoštovanja
☼ Izvori samospoštovanja, ki so močno odvisni od drugih ljudi za njihovo
izpolnitev, zunanji ali ga je treba zaslužiti, so povezani z nižjim
blagostanjem v primerjavi z izvori, ki so notranji in brezpogojni
☼ Izvori
☼ zunanji: tekmovalnost (biti boljši od drugih), zunanji videz, sprejemanje s
strani drugih, kompetentnost, podpora družine
☼ Notranji: podpora družine, etičnost, božja ljubezen
7

Povezanost izvorov samospoštovanja
z različnimi kriteriji
Implicitno merjenje samospoštovanja
☼ implicitne mere se nanašajo na
razmeroma nove metode merjenja, s
katerimi poskušamo
☼ izogniti se introspektivnemu dostopu,
☼ zmanjšati mentalni nadzor nad odzivom,
☼ zmanjšati vlogo zavestnih namenov in
☼ zmanjšati vlogo samo-reflektivnih, namernih
procesov
Test implicitnih asociacij
☼ ang. Implicit association test – IAT (Greenwald, McGhee in Schwartz, 1998)
☼ Opis: razvrščanje dražljajev iz štirih kategorij s pomočjo dveh možnosti odziva,
torej je vsak od dveh odzivov pripisan dvema kategorijama dražljajev.
☼ Sedem faz:
☼ Prve faze vključujejo naloge za vajo, pri katerih se udeleženec seznani z dražljaji in
pravili razvrščanja.
☼ Ključni sta dve fazi, v kateri udeleženec štiri kategorije dražljajev (npr. dražljaje, ki
sodijo v kategorije jaz, nejaz, dobro, slabo) razvrsti s pomočjo dveh možnih odzivov
(pritiskov na eno od dveh tipk).
☼ V prvi ključni fazi udeleženec pritisne isto tipko, kadarkoli na zaslonu zagleda
dražljaj iz kategorije jaz ali dražljaj iz kategorije dobro, drugo tipko pa, kadarkoli se
na zaslonu prikaže dražljaj iz kategorij nejaz
☼ V drugi kritični fazi udeleženec poda isti odziv ob dražljajih iz kategorij nejaz in
dobro, drug odziv pa ob dražljajih iz kategorij jaz in slabo.
☼ Osnovna predpostavka: naloga razvrščanja je lažja (t.j. reakcijski časi krajši),
če sta dve kategoriji, ki zahtevata isti odziv, močneje povezani kot, če sta šibko
povezani
☼ Za posameznike, ki pozitivno vrednotenje povezujejo bolj z jaz kot z nejaz, bi
morala biti druga naloga lažja kot prva, kar pomeni, da bi pri drugi odgovarjali
hitreje ter delali manj napak, kot pri prvi; hitreje se odzovejo, če so parni
koncepti povezani kot pa če povezani koncepti zahtevajo različne odzive
(Steffens in Schulze König, 2006).
☼ https://implicit.harvard.edu/implicit/demo/selectatest.html
Samoučinkovitost
Osebnost, jaz in samopodoba
• Posameznikovo prepričanje v lastno učinkovitost
• Ne nanaša se na sposobnosti, ampak na to, kaj
posameznik meni, da lahko z njimi naredi
• Stalno ocenjevanje svojih sposobnosti, izkušenj,
okolice in situacij ter odločanje, ali smo sposobni
določeno dejavnost uspešno izvesti.
• Vpliv samoučinkovitosti na:
• izbiro situacij,
• izbiro aktivnosti in
• trud, ki ga posameznik vloži v aktivnost
☼ Osebnost - to, kar dejansko smo
☼ Jaz - to, kar mislimo, da smo
☼ Jaz je pomembna sestavina osebnosti
☼ Osebnost vpliva na jaz - jaz integrira
osebnostno delovanje in vpliva nanj
☼ Kaj merijo vprašalniki osebnosti - osebnost ali
samopodobo
8

Samopodoba in dednost
☼ Samopodoba in samospoštovanje sta pod vplivom
dednosti
☼ zmerni koeficienti heritabilnosti
☼ kako lahko vplivajo geni na samopodobo
☼ Dva možna vpliva
☼ v samopodobi se zrcalijo osebnostne poteze (npr.
poteze temperamenta in sposobnosti), ki so pod močnim
vplivom dednosti in tako lahko pride do bolj podobnih
samoocen pri genetsko bolj sorodnih
☼ genetske dispozicije lahko vplivajo na načine, kako
oblikujemo in predelujemo informacije o sebi in tako
lahko spet pride do bolj podobnih ocen pri osebah, ki so
si genetsko bolj podobne
9