Samopodoba, samospoštovanje - psiha.net

Povezanost izvorov samospoštovanja
z različnimi kriteriji
Implicitno merjenje samospoštovanja
☼ implicitne mere se nanašajo na
razmeroma nove metode merjenja, s
katerimi poskušamo
☼ izogniti se introspektivnemu dostopu,
☼ zmanjšati mentalni nadzor nad odzivom,
☼ zmanjšati vlogo zavestnih namenov in
☼ zmanjšati vlogo samo-reflektivnih, namernih
procesov
Test implicitnih asociacij
☼ ang. Implicit association test – IAT (Greenwald, McGhee in Schwartz, 1998)
☼ Opis: razvrščanje dražljajev iz štirih kategorij s pomočjo dveh možnosti odziva,
torej je vsak od dveh odzivov pripisan dvema kategorijama dražljajev.
☼ Sedem faz:
☼ Prve faze vključujejo naloge za vajo, pri katerih se udeleženec seznani z dražljaji in
pravili razvrščanja.
☼ Ključni sta dve fazi, v kateri udeleženec štiri kategorije dražljajev (npr. dražljaje, ki
sodijo v kategorije jaz, nejaz, dobro, slabo) razvrsti s pomočjo dveh možnih odzivov
(pritiskov na eno od dveh tipk).
☼ V prvi ključni fazi udeleženec pritisne isto tipko, kadarkoli na zaslonu zagleda
dražljaj iz kategorije jaz ali dražljaj iz kategorije dobro, drugo tipko pa, kadarkoli se
na zaslonu prikaže dražljaj iz kategorij nejaz
☼ V drugi kritični fazi udeleženec poda isti odziv ob dražljajih iz kategorij nejaz in
dobro, drug odziv pa ob dražljajih iz kategorij jaz in slabo.
☼ Osnovna predpostavka: naloga razvrščanja je lažja (t.j. reakcijski časi krajši),
če sta dve kategoriji, ki zahtevata isti odziv, močneje povezani kot, če sta šibko
povezani
☼ Za posameznike, ki pozitivno vrednotenje povezujejo bolj z jaz kot z nejaz, bi
morala biti druga naloga lažja kot prva, kar pomeni, da bi pri drugi odgovarjali
hitreje ter delali manj napak, kot pri prvi; hitreje se odzovejo, če so parni
koncepti povezani kot pa če povezani koncepti zahtevajo različne odzive
(Steffens in Schulze König, 2006).
☼ https://implicit.harvard.edu/implicit/demo/selectatest.html
Samoučinkovitost
Osebnost, jaz in samopodoba
• Posameznikovo prepričanje v lastno učinkovitost
• Ne nanaša se na sposobnosti, ampak na to, kaj
posameznik meni, da lahko z njimi naredi
• Stalno ocenjevanje svojih sposobnosti, izkušenj,
okolice in situacij ter odločanje, ali smo sposobni
določeno dejavnost uspešno izvesti.
• Vpliv samoučinkovitosti na:
• izbiro situacij,
• izbiro aktivnosti in
• trud, ki ga posameznik vloži v aktivnost
☼ Osebnost - to, kar dejansko smo
☼ Jaz - to, kar mislimo, da smo
☼ Jaz je pomembna sestavina osebnosti
☼ Osebnost vpliva na jaz - jaz integrira
osebnostno delovanje in vpliva nanj
☼ Kaj merijo vprašalniki osebnosti - osebnost ali
samopodobo
8