Galvanski cleni

Slika 1: Shema voltaičnega člena [1]
• Standardni redukcijski potencial E ◦ : Električni potencial polčlena,
umerjen glede na standardni vodikov polčlen, za reakcijo redukcije
( za reakcijo oksidacije je po absolutni vrednosti enak, samo
predznak je obrnjen ) merjen pri standardnih pogojih.
• Referenčna elektroda: Elektroda, ki ima konstanten potencial,
neodvisno od elektrolita v katerega je potopljena ( v praksi se
uporabljajo te elektrode za določanje standardnih potencialov
namesto vodikovega polčlena ).
• Baterija: Eden ali več galvanskih členov vezanih zaporedno.
2 Zgodovina
Galvanske člene so začeli raziskovati konec 18. stoletja, ko je Luigi
Galvani (1781) po naključju odkril, da se je ˇzabji krak začel krčiti
ko je vanj zapičil noˇz in vilico, ki sta bila iz različnih kovin. Ko je
ta pojav raziskal, je ugotovil, da se krak skrči le v primeru, ko uporabi
dve različni kovini s katerima se dodatkne obeh koncev ˇzivca,
ki oˇzivčuje krak. Vendar pa je Galvani napačno sklepal, da krčenje
povzroči ”ˇzivalska elektrika”in je vloga kovine pri tem samo kot prevodnik.
Temu je nasprotoval Volta, ki je nekaj let zatem (1800) sestavil
prvi galvanski člen, ki se po njem imenuje voltaični člen. Sestavil ga
je iz izmenjujočih se plasti dveh različnih kovin, med katerima je bil z
raztopino kuhinjske soli omočen koˇsček papirja. Volta je potem sklepal,
da je električni tok skozi voltaični člen začel teči zaradi različnih
kovin, ki jih je uporabil in da različna kombinacija kovin daje različne
napetosti.
Istega leta (1800) sta naslednji pomemben korak z eksperimen-
3