Galvanski cleni

električni tok in s tem reakcija ni več ravnoteˇzna, enačba (1) več ne velja. Ker
razmerje verjetnosti več ni enako 1, ampak je odvisno od toka, ki teče skozi člen,
dobimo ˇse v enačbi ˇse odvisnost od toka in dobimo Butler-Volmerjevo enačbo:
(1 − α)nF
I = Ai0 exp
· (E − Eeq) − exp − · (E − Eeq)
RT
RT
(2)
I-tok skozi člen, i0-gostota izmenjalnega toka, A-povrˇsina elektrode, E-potencial
člena, ko skozenj teče tok, Eeq-potencial člena, ko skozenj ne teče nič toka in αsimetrijski
faktor, ponavadi vzamemo kar 0,5. Gostota izmenjalnega toka je kvocient
med hitrostjo prehajanja med oksidiranoin reducirano fazo na enoto povrˇsine
elektrode v primeru ko skozi člen ne teče tok.
3.2 Zapis elektrodnih reakcij
Če označim reaktante in produkte za reakcijo na katodi z indeksom 2
in za anodno reakcijo z indeksom 1
Ox2 + z2e − ↔ Red2
Ox1 + z1e − ↔ Red1
Dobim celotno enačbo, ki poteka v členo, tako da prvo pomnoˇzim z z2 in ji odˇstejem
drugo pomnoˇzeno z z1, zato da se elektroni med seboj odˇstejejo:
z1Ox2 + z2Red1 ↔ z2Ox1 + z1Red2
Če zamenjam oznake a = c = z2, b = d = z1, Ox2 = A, Red1 = B, Ox1 = C
in Red2 = D, dobim enačbo, ki sem jo zapisal na začetku poglavja: aA + bB ↔
cC + dD. V elektrokemiji je v navadi, da se zapiˇse celotna reakcija razdeljena
na levo polovico, ki predstavlja anodno reakcijo, oksidirana in reducirana faza sta
ločeni z navpično črto |, sledi dvojna črta || v primeru ko sta polčlena povezana z
elektrolitskim ključem, oziroma črtkana dvojna črta , v primeru ko sta elektrolita
ločena(predeljena) s prepustno membrano. Na desni strani pa sledi katodna
reakcija:
v primeru elektrolitskega ključa in
v primeru prepustne membrane.
Primer svinčevega akumulatorja:
Red1|Ox1||Ox2|Red2
Red1|Ox1 Ox2|Red2
7