PREDŠOLSKA VZGOJA - Pedagoška fakulteta - Univerza v Mariboru

UNIVERZA V MARIBORU 

PEDAGOŠKA FAKULTETA 

VLOGA 

ZA PRIDOBITEV SOGLASJA O VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM 

ŠTUDIJSKEM PROGRAMU PRVE STOPNJE PEDAGOŠKE FAKULTETE 

UNIVERZE V MARIBORU 

z naslovom 

PREDŠOLSKA VZGOJA 

(akreditacija študijskega programa) 

Zadnje spremembe: april 2013 

1

Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje so pripravili: 

Izr. prof. dr. Olga Denac 

Izr. prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec 

Doc. dr. Tomaž Zupančič 

Viš. pred. mag. Darija Petek 

Pri pripravi vloge za pridobitev mnenja o novem študijskem programu so 

sodelovali vsi nosilci predmetov v programu. 

2

KAZALO / VSEBINA VLOGE 

3 

Obrazec št. 2 

1 PREDLAGATELJ IN UTEMELJITEV VLOGE .................................................... 6 

1. 1 Podatki o predlagatelju.................................................................................................................................. 6 

1.2 Kratka utemeljitev vloge .............................................................................................................................. 11 

2. SKLEP SENATA UNIVERZE OZ. SAMOSTOJNEGA VISOKOŠOLSKEGA 

ZAVODA K PREDLAGANEMU ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU .............................. 11 

3. INTERNO PRIDOBLJENA NEODVISNA EKSPERTNA MNENJA O 

ŠTUDIJSKEM PROGRAMU .................................................................................... 11 

4. ŠTUDIJSKI PROGRAM S SESTAVINAMI IZ 7. ČLENA MERIL ZA 

AKREDITACIJO ....................................................................................................... 12 

4.1 Splošni podatki o programu ........................................................................................................................ 12 

4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetno specifičnih kompetenc .................... 13 

4.3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa ..................................................................................... 15 

4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda .................................................................. 24 

4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti (v skladu z Merili za kreditno 

vrednotenje študijskih programov po ECTS)................................................................................................... 29 

4.5.a Število in poimenska navedba učnih enot (predmeti, moduli) ................................................................ 29 

4.5.b Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa ........................................ 31 

4.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija.............................................................. 35 

4.5.d Delež praktičnega usposabljanja oz. pedagoške prakse v programu, način izvedbe, kreditno 

ovrednotenje ..................................................................................................................................................... 36 

4.5.e Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov .................................................................................. 37 

4.5.f Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur 

študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 38 

4. 5. g Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah ................................................................................ 38 

4.5.h Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; Obrazci (predstavitveni zbornik, 

študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba) .................. 38 

4.6 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa .................................................................................. 39 

4.7 Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred 

vpisom v program (9. člen Meril) ...................................................................................................................... 39 

4.8 Načini ocenjevanja ................................................................................................................................ 39 

4.9 Pogoji za napredovanje po programu ................................................................................................. 40 

4.10 Določbe o prehodih med programi ............................................................................................................ 41 

4.11 Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija ......................................................................................... 42 

4.12 Pogoji za dokončanje študija ..................................................................................................................... 42 

4.13 Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje ....................................... 42

4 


4.14 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova...................................................................................... 42 

5 PODATKI O IZPOLNJENIH POGOJIH ZA IZVAJANJE .................................. 42 

5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa ....................................... 42 

5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih (prostori, laboratoriji in knjižnice, oprema ipd.) za 

izvajanje programa (priloga št. 6) ..................................................................................................................... 43 

6 DOKAZILA O IZPOLNJENIH POGOJIH ZA IZVEDBO PRAKTIČNEGA 

USPOSABLJANJA .................................................................................................. 44 

7 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV .................................................................... 44 

7.1 Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov ........................................................................................ 44 

7.2. Mnenje panožne gospodarske ali resornega ministrstva, lahko pa tudi drugih relevantnih združenj 

delodajalcev o predlaganem študijskem programu ......................................................................................... 45 

8 PODATKI O SKUPNI NAJVIŠJI DOPUSTNI NEPOSREDNI IN DODATNI 

TEDENSKI PEDAGOŠKI OBVEZNOSTI ................................................................. 46 

9 OCENA FINANČNIH SREDSTEV, POTREBNIH ZA UVEDBO IN IZVAJANJE 

ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA IN PREDVIDENI VIRI .............................................. 46 

9.1 Viri podatkov za izračune ........................................................................................................................... 46 

9.2 Pravila za izračun letnih normativnih sredstev (Uredba) ......................................................................... 46 

9.2.1 Določanje letnih sredstev za študijsko dejavnost visokošolskih zavodov .............................................. 46 

9.2.2 Določanje letnih sredstev za novoustanovljeni visokošolski zavod ....................................................... 48 

9.3 Opis uporabljenih podatkov za izračune ............................................................................................... 49 

9.4 Testni izračun ............................................................................................................................................... 51 

10 EVALVACIJSKI POSTOPKI PROGRAMA ................................................... 55

Kazalo tabel 

5 


Tabela 1: Vpis na dodiplomski študij .......................................................................... 8 

Tabela 2: Vpis na podiplomski študij .......................................................................... 8 

Tabela 3: Število diplomantov PeF 2006 .................................................................... 9 

Tabela 4: Število podiplomskih študentov PeF 1986 .................................................. 9 

Tabela 5: Podatki zaposlenih na Pedagoški fakulteti: .............................................. 10 

Tabela 6: Seznam univerz, vključenih v primerjavo, ki izvajajo sorodne študijske 

dodiplomske programe za vzgojitelje predšolskih otrok..................................... 15 

Tabela 7: Primerljivost predloženega dodiplomskega študijskega programa 

»Predšolska vzgoja« na Pedagoški fakulteti UM s sorodnimi programi univerz na 

Finskem (University of Oulu in University of Helsinki) in v Italiji (Universita di 

Bologna). ........................................................................................................... 17 

Tabela 8: Mednarodni projekti .................................................................................. 25 

Tabela 9: BILATERALNA sodelovanja ..................................................................... 26 

Tabela 10: Sodelovanje v okviru tega programa poteka z naslednjimi institucijami: . 27 

Tabela 11: Mednarodno sodelovanje visokošolskih zavodov ................................... 28 

Tabela 12: Število in poimenska navedba učnih enot ............................................... 29 

Tabela 13: Nosilci predmetov ................................................................................... 30 

Tabela 14: 1. semester ............................................................................................. 31 






Tabela 20: Izbirni predmetni sklop I .......................................................................... 34 

Tabela 21: Izbirni predmetni sklop II ......................................................................... 34 

Tabela 22: Izbirni predmetni sklop III ........................................................................ 35 

Tabela 23: Delež in vrsta učnih enot glede na vključenost v strukturo ..................... 35 

Tabela 24: Število ur in odstotni delež predavanj, vaj in seminarjev ......................... 36 

Tabela 25: Letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 

(predavanja, seminarji, vaje) ter samostojnega dela študenta, ovrednoteno s 

krediti. ................................................................................................................ 38 

Tabela 26: Brezposelnost, prijavljena prosta delovna mesta in zaposlovanje 

brezposelnih dipl. vzgojiteljev predšolskih otrok v letu 2006 in v obdobju od 1.1. 

do 31.8.2007 v Sloveniji .................................................................................... 45

6 


VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA O VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM 

ŠTUDIJSKEM PROGRAMU PRVE STOPNJE PEDAGOŠKE FAKULTETE 

UNIVERZE V MARIBORU 

z naslovom 


(akreditacija študijskega programa) 

1 Predlagatelj in utemeljitev vloge 

1. 1 Podatki o predlagatelju 

Predlagatelj: 

Univerza v Mariboru 

Pedagoška fakulteta 

Koroška cesta 160 

2000 Maribor 

Leto ustanovitve: 

1961: Pedagoška akademija 

1986: Pedagoška fakulteta 

2006: Pedagoška fakulteta 

Kontaktna oseba in naslov: Izr. prof. dr. Olga Denac 

Poštna številka: 2000 Pošta: Maribor 

Telefon: 02 / 2293 - 687 Faks: 02/2293 760 E-naslov: olga.denac@uni-mb.si 

Opomba: Ker je Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Pedagoška 

fakulteta Maribor) tudi po preoblikovanju v tri nove fakultete obdržala enako ime, v 

nadaljevanju ob imenu visokošolskega zavoda, kadar je to potrebno za razumevanje 

besedila, zapisujemo letnico ustanovitve. 

Število, ime in vrsta akreditiranih programov 

Navedeni so akreditirani študijski programi, ki jih je razpisovala Pedagoška fakulteta Maribor 

(1986), in programi, ki so prešli na Pedagoško fakulteto Maribor (2006). 

Pedagoška fakulteta Maribor (1986) Pedagoška fakulteta Maribor (2006) 

Dodiplomski študijski programi 

UNIV. ENOPREDMETNI (pedagoški): UNIV. ENOPREDMETNI (pedagoški): 

Fizika 

Glasbena pedagogika 

Matematika 

Razredni pouk 

Glasbena pedagogika 

Likovna pedagogika 

Razredni pouk 

Nemški jezik s književnostjo 

Likovna pedagogika 

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI: 

Slovenski jezik s književnostjo 

Predšolska vzgoja 

Trener izbrane športne panoge 

UNIV. ENOPREDMETNI 

(nepedagoški): 

Zgodovina 

Matematika 

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI: 

Predšolska vzgoja

Trener izbrane športne panoge 

UNIV. DVOPREDMETNI (pedagoški): 

Angleški jezik s književnostjo in ... 

Biologija in ... 

Filozofija in ... 

Fizika in ... 

Matematika in ... 

Računalništvo in ... 

Slovenski jezik s književnostjo in ... 

Nemški jezik s književnostjo in ... 

Madžarski jezik s književnostjo in ... 

Geografija in ... 

Zgodovina in ... 

Sociologija in ... 

Pedagogika in ... 

Kemija in ... 

Proizvodno-tehnična vzgoja in ... 

UNIV. DVOPREDMETNI 

(nepedagoški) : 

Prevajanje in tolmačenje – angleščina 

Prevajanje in tolmačenje – nemščina 

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 

Angleški jezik in književnost 

Biologija 

Fizika – področje izobraževanja 

Geografija – področje izobraževanja 

Razredni pouk 

Kultura, filozofija in izobraževanje v 

srednji Evropi 

Matematika – področje izobraževanja 

Matematika 

Nemški jezik 

Pedagogika 

Slovenski jezik in književnost 

Sociologija 

Zgodovina 

DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI: 

Enovit doktorski študij 

Angleški jezik in književnost 

Biologija 

Razredni pouk 

Matematika 

Pedagogika 

Doktorski študij z odobritvijo teme 

doktorske disertacije 

SPECIALISTIČNI PROGRAMI: 

Fizika 

Okoljsko izobraževanje 

Podiplomski študijski programi 

7 


MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 

Razredni pouk 

DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 

Enovit doktorski študij 

Razredni pouk

8 


Poleg teh sta bila na Pedagoški fakulteti Maribor (1986) akreditirana še dva enopredmetna 

študijska programa, ki pa se zadnja leta zaradi premajhnega zanimanja nista razpisovala: 

Univerzitetni enopredmetni pedagoški program kemija in Univerzitetni enopredmetni 

pedagoški program matematika z računalništvom. 

Podiplomski študijski programi 

Pedagoška fakulteta (2006) razpisuje magistrski in doktorski študij Razrednega 

pouka. 

Število vpisanih študentov po letnikih, število diplomantov 

V spodnji tabeli je prikazano skupno stanje vpisanih študentov za vse programe, ki jih je 

izvajala Pedagoška fakulteta (1986) v zadnjih 5 letih, v zadnji vrstici pa tudi število študentov 

na programih Razredni pouk, Predšolska vzgoja, Glasbena pedagogika, Likovna pedagogika 

ter Trener izbrane športne panoge, ki jih izvaja preoblikovana Pedagoška fakulteta (2006), 

ločeno za redni in izredni študij. 

Tabela 1: Vpis na dodiplomski študij 

ŠTUD. 

REDNI 

LETO 

IZREDNI 

SKUPAJ: 1 – 4 + 

Absolv. 

REDNI IN IZREDNI 

1 – 4 Abs. Skupaj 1 – 4 Abs. Skupaj 1 – 4 Absolv. Skupaj 

2002/03 2756 832 3588 651 738 1389 3407 1570 4977 

2003/04 2738 881 3619 652 675 1327 3390 1556 4946 

2004/05 2884 873 3757 575 663 1238 3459 1536 4995 

2005/06 2918 879 3797 550 677 1227 3468 1556 5024 

2006/07 Pedagoška 2884 

fakulteta 

(1986) 

924 3810 413 199 612 3297 1125 4422 

Pedagoška 

fakulteta 

(2006) 

927 313 1240 224 100 324 1151 413 1564 

Kratek pregled vpisa na vse smeri podiplomskega študija sedanje PeF po letih je podan v 

spodnji tabeli. 

Tabela 2: Vpis na podiplomski študij 

Študijsko leto 1. letnik 2. letnik skupaj 

2002/03 87 99 186 

2003/04 88 134 222 

2004/05 86 161 247 

2005/06 104 152 256 

2006/07 Pedagoška fakulteta (1986) 64 68 132 

Pedagoška fakulteta (2006) 4 11 15 

2007/08 Pedagoška fakulteta (2006) 30 5 35

9 


Število diplomantov po študijskih programih, ki jih Pedagoška fakulteta Maribor (2006) izvaja 

danes, za zadnjih 5 let, ločeno za redne in izredne študente, je v tabeli 3. Podatki za celotno 

Pedagoško fakulteto Maribor (1986) za zadnjih 5 let, ločeno po študijskih programih, so v 

prilogi 11. 

Število diplomantov študijskih programov sedanje Pedagoške fakultete Maribor (2006) je 

podano v spodnji tabeli. 

Tabela 3: Število diplomantov PeF 2006 

Leto Razredni pouk Likovna 

pedagogika 

Glasbena 

pedagogika 

Predšolska 

vzgoja 

Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni 

2002 110 70 17 - 11 1 71 88 368 

2003 128 48 14 - 7 1 67 64 329 

2004 95 53 11 - 7 7 55 65 293 

2005 77 21 19 - 6 9 68 48 248 

2006 97 16 25 1 14 4 67 54 278 

2007 108 17 12 1 23 1 56 80 298 

Skupa 

j 

Število podiplomskih študentov Pedagoške fakultete Maribor (1986), ki so magistrirali oz. 

doktorirali v letih 2002–2006: 

Tabela 4: Število podiplomskih študentov PeF 1986 

Leto Število magistrantov Število doktorantov 

2002 9 4 

2003 10 4 

2004 10 6 

2005 17 9 

2006 15 5 

Skupaj 61 28 

Od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2006 je na podiplomskem študiju na vseh študijskih smereh 

Pedagoške fakultete Maribor (1986) magistriralo 61 kandidatov. V enakem obdobju je 28 

kandidatov doktoriralo. V tem obdobju so študenti oddelkov, ki sodijo na Pedagoško fakulteto

10 


Maribor (2006), obiskovali in absolvirali podiplomske študije raznih smeri (npr. Pedagogika, 

Sociologija idr.). V obdobju 2002–2006 na Pedagoški fakulteti Maribor (2007) ni magistriral 

oz. doktoriral noben kandidat, saj se je podiplomski študij Izobraževanje na razredni stopnji 

pričel izvajati šele v šolskem letu 2005/06. 

Število in vrsta zaposlenih 

Tabela 5: Podatki zaposlenih na Pedagoški fakulteti: 

Vrsta zaposlenih Pedagoška fakulteta (2006) 

Redni profesorji 10 

Izredni profesorji 17 

Docenti 8 

Višji predavatelji 1 

Predavatelji 3 

Učitelji športne vzgoje 1 

Učitelji igranja na glasbeni instrument 2 

Učitelji veščin 2 

Lektorji 

Strokovni sodelavci 1 

Asistenti 16 

Mladi raziskovalci 

Raziskovalci 

Laboranti 3 

Nepedagoški delavci 15 

Zgodovina delovanja zavoda 

V skladu z odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru z dne 30.12.1994 (Ur.l.RS št. 

82/94) in njegovimi dopolnitvami (Ur.l.RS št. 56/96) je Senat Pedagoške fakultete dne 

22.10.1997 sprejel Sklep o reorganizaciji Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru 

(spremembe 21.04.2004 in dopolnitve 29.06.2004). Glede na njegova določila je opravljala 

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru svojo visokošolsko izobraževalno in 

znanstvenoraziskovalno dejavnost v naslednjih organizacijskih enotah: Center za 

humanistiko in družboslovje, Center za naravoslovje, matematiko in tehnologijo, Center za 

pedagogiko in didaktiko, Znanstveni inštitut, Center za pedagoško izobraževanje in 

strokovno izpopolnjevanje ter Center za umetnosti (21.04.2004). 

Ker pa so v fazi teženj po preoblikovanju Pedagoške fakultete člani Centra za pedagogiko in 

didaktiko postali integralni del Filozofske fakultete, se je le-ta preimenoval na podlagi sklepa 

Senata Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, dne 20. 04. 2005 v Center za 

izobraževanje učiteljev, vzgojiteljev in športnih trenerjev. 

V Centru za izobraževanje učiteljev, vzgojiteljev in športnih trenerjev Pedagoške fakultete 

Univerze v Mariboru so bili organizacijsko povezani naslednji oddelki, ki so ostali na 

Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru: 

- Oddelek za razredni pouk, 

- Oddelek za predšolsko vzgojo, 

- Oddelek za izobraževanje trenerjev izbrane športne panoge, 

- Oddelek za glasbo ter 

- Oddelek za likovno pedagogiko.

1. 1. 2007 se je Pedagoška fakulteta razdelila na tri fakultete, in sicer na Pedagoško 

fakulteto, Fakulteto za naravoslovje in matematiko in na filozofsko fakulteto. 

11 


1.2 Kratka utemeljitev vloge 

Naša dosedanja raziskovalna spoznanja uspešnosti strokovne dejavnosti diplomantov 

visokošolskega strokovnega programa Predšolska vzgoja, izpostavljajo potrebo po 

kvalitetnejšem študiju. Zaradi vse hitrejše dinamike sprememb vzgojiteljevih nalog in vlog so 

nujne tudi izboljšave in spremembe izobraževanja vzgojiteljev. 

Teoretično in praktično zahtevnejši programi predšolske vzgoje in njihovo vse razsežnejše 

inovativno uresničevanje v praksi zahtevajo strokovno in znanstveno usposobljene vzgojitelje 

predšolskih otrok, ki bodo zmogli in hoteli na tem interdisciplinarnem področju slediti razviti 

Evropi. Praktično usposabljanje predšolske vzgoje bi po tej poti postalo vse obsežnejši in 

kvalitetnejši agens kontinuiranega strokovnega inoviranja, ki bi šel v korak z razvojem 

osnovne šole. 

Različni teoretični koncepti zahtevajo od vzgojiteljev veliko mero kritičnosti in strokovne 

avtonomnosti, kar pa si lahko v precejšni meri pridobijo le v procesu izobraževanja. 

Diplomanti bodo pridobili znanja, izkušnje in kompetence, s katerimi bodo usposobljeni za 

samostojno strokovno delo na področju predšolske vzgoje. Najsposobnejšim bo tudi odprta 

pot na podiplomski študij in pot k doseganju znanstvenih naslovov, da bi se lahko vračali v 

izobraževanje vzgojiteljev tudi kot predavatelji in raziskovalci ali pa kot pedagoški svetovalci 

in pedagogi. To pa bo omogočilo kvalitetnejše vzgojno-izobraževalno delo, saj bo študij 

predšolske vzgoje pomembna spodbuda za raziskovanje in s tem za razvoj pedagoške 

teorije in prakse ter specialnih didaktičnih področij na predšolski in začetni šolski stopnji. 

2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k 

predlaganemu študijskemu programu 

Sprejet na senatu univerze dne: 20. 5. 2008 

Sprejet na senatu Pedagoške fakultete dne: 3. 10. 2007 

Sklepi senatov so v prilogi 1. 

3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskem programu 

Senat Pedagoške fakultete je na svoji seji dne 31.1. 2007 sprejel sklep o imenovanju 

ekspertov za pripravo pisnih strokovnih mnenj o dodiplomskem univerzitetnem študijskem 

programu »Predšolska vzgoja«: 

1. Prof. dr. Zdenko Medveš, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 

2. Prof. dr. Vinka Uzelac, Sveučilište u Rijeci, Učiteljski fakultet. 

Oba ocenjevalca sta priznana strokovnjaka s področja izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev. 

Sklep senata in mnenja poročevalcev so v prilogi št. 2. Predlagana eksperta sta podala o 

predloženem študijskem programu pozitivno mnenje. 

Povzetek mnenj 

Recenzent prof. dr. Zdenko Medveš je ocenil, da je študijski program v večini elementov 

kakovostno pripravljen. Opozoril pa je na nekatere pomanjkljivosti glede praktičnega 

usposabljanja oziroma strnjene in integrirane prakse, vključenosti socioloških vsebin v 

predmetnik in glede meril za prehode.

12 


Strnjeni praksi smo dodelili 12 ECTS in ne 11 ECTS. Ugotovili smo, da je v predmetniku bila 

storjena napaka v zapisu števila kreditnih točk. Celotnemu praktičnemu usposabljanju smo 

dodelili 660 ur oziroma 22 ECTS. To pomeni, da je študent v okviru integrirane prakse (10 

ECTS) 4 ure v tednu v vseh treh letnikih neposredno prisoten v vrtcu in 1. razredu osnovne 

šole, v okviru strnjene prakse (12 ECTS) pa šest tednov oziroma osem ur na dan. Pri 

integrirani praksi pri posameznih predmetih študent izvaja tudi konkretne naloge. 

Integrirana praksa torej nima samo opazovalnega značaja, kot omenja ekspert. Zato smo na 

njegov predlog natančneje opredelili konkretne naloge integrirane prakse (glej točko 4.5.d) in 

s tem pojasnili vlogo integrirane prakse v sistemu praktičnega usposabljanja. 

Praktično usposabljanje študenta torej ni razporejeno samo v okvir strnjene prakse v četrtem 

in šestem semestru, kot omenja ekspert, temveč tudi v druge oblike praktičnega 

usposabljanja (integrirana praksa, hospitacije, nastopi), ki se izvajajo v vseh treh letnikih 

študija. Menimo, da je, glede na celotno strukturo predmetnika, delež praktičnega 

usposabljanja primerno ovrednoten s številom kreditnih točk. 

Pripombo eksperta glede manjšega poudarka sociološkemu področju smo upoštevali in 

vključili predmet Sociologija družine in predšolskega otroka v obvezni del programa. 

Recenzentka prof. dr. Vinka Uzelac 

je v poročilu podala ugotovitev, da je program skrbno pripravljen in da vsebuje vse elemente, 

ki so potrebni za njegovo akreditacijo. Predlagala pa je, da se ponovno prouči strokovni 

naziv, ki ga kandidati, ki zaključijo študij s tem pridobijo, saj po njenem mnenju, glede na to, 

da gre za visokošolski strokovni program, naziv diplomiran/a vzgojitelj/ica predšolskih otrok 

ni ustrezen. 

Po razgovoru s pristojnimi v strokovni službi Pedagoške fakultete ugotavljamo, da so 

strokovni nazivi določeni z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1), Ur. l. RS 

št. 61/06, ki v 4. členu določa: 

"Strokovni naslov po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje se tvori 

tako, da se za besedo diplomirani oziroma diplomirana doda poimenovanje izvedeno iz 

študijskega programa, in kratica (VS)." 

Po razgovoru z recenzentko je naše tolmačenje sprejela. 

4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo 

4.1 Splošni podatki o programu 

Naslov / ime 

študijskega programa: 


Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa. 

Študijski program je nov in nadomešča 'nebolonjski' visokošolski strokovni študijski program Predšolska 

vzgoja___________. 

Stopnja in vrsta študijskega 

programa (označite): 

Program traja (označite): 

Smeri študijskega programa: - program nima smeri 

- 

- 

Moduli študijskega programa: - program nima modulov 

- 

dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski 

dodiplomski - visokošolski strokovni podiplomski - doktorski 

program za izpopolnjevanje dvojni 

interdisciplinarni 

1 leto 2 leti 3 leta 4 leta

- 

- 

Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje): 

(14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede 

(21) umetnost 

(22) humanistične vede 

(31) družbene vede 

(32) novinarstvo in informiranje 

(34) poslovne in upravne vede 

(38) pravo 

(42) vede o živi naravi 

(44) vede o neživi naravi 

(46) matematika in statistika 

(48) računalništvo 

13 

(52) tehniške vede 

(54) proizvodne tehnologije 

(58) arhitektura in gradbeništvo 

(62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 

(64) veterinarstvo 

(72) zdravstvo 

(76) socialno delo 

(81) osebne storitve 

(84) transportne storitve 

(85) varstvo okolja 

(86) varnost 


Utemeljitev: Študijski program Predšolska vzgoja sodi na področje izobraževanja učiteljev in pedagoške 

vede (14). 

Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline): 

naravoslovno-matematične vede 

tehniške vede 

medicinske vede 

biotehniške vede 

Utemeljitev: Študijski program se uvršča med družboslovne vede. 

Umetniške discipline (naštejte): 

Utemeljitev: 

družboslovne vede 

humanistične vede 

druge vede 

4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetno specifičnih 

kompetenc 

4.2.a Temeljni cilji programa 

Temeljni cilji programa Predšolska vzgoja je usposobiti študentke in študente za kakovostno 

delo s predšolskimi otroki in tistimi v prvem razredu devetletne osnovne šole, za sodelovanje 

z njihovimi straši in sodelavci ter drugimi strokovnjaki v vrtcu, šoli in širše. 

V procesu izobraževanje se študentke in študenti seznanjajo z različnimi pogledi in 

pojmovanji otroštva in vzgoje, pridobivajo temelja teoretična in praktična znanja s tega 

področja in preverjajo svoja znanja in spretnosti iz posameznih področij dejavnosti v 

vsakdanjem življenju in delu vrtca in prvega razreda devetletne osnovne šole. 

Diplomanti programa obvladajo spretnosti komuniciranja z otroki in odraslimi, znajo 

načrtovati, izvajati in kritično evalvirati vzgojno delo. Izbirni predmeti omogočajo študentkam 

in študentom, da se podrobneje in še bolj poglobljeno usposobijo za posamezna področja 

dejavnosti, za katera imajo osebni interes in sposobnosti. 

Pomemben cilj predlaganega programa je pridobitev temeljnih in transfernih znanj, ki 

omogočajo diplomantom, da v procesu vseživljenjskega učenja sami iščejo vire in načine za 

pridobitev znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem delu.

4.2.b Splošne kompetence 

14 


Mednarodna delovna skupina za področje izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev je v 

projektu TUNING (Tuning Educational Structures in Europe), ki ga je podprla Evropska unija 

v programu Socrates - Erasmus (http://tuning.unideusto.org/tuningeu/) razvila seznam 

splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Omenjeni seznam smo na Pedagoški fakulteti 

Maribor (2006) uskladili s 7. členom Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih 

programov in ga uporabili pri oblikovanju svojih novih študijskih programov. 

V okviru dodiplomskega študijskega programa Predšolska vzgoja bodo študentke in študenti 

pridobili naslednje splošne kompetence: 

- Sposobnost analize in sinteze ter predvidevanja rešitev ter posledic. 

- Sposobnost uporabe znanj v praksi. 

- Razvoj kritične in samokritične presoje. 

- Spretnosti komuniciranja in delovanja v timu. 

- Iniciativnost v procesu vseživljenjskega učenja. 

- Senzibilnost za okolje, kulturno in narodno identiteto. 

- Načrtovanje in izvajanje dejavnosti. 

- Razumevanje posameznika, njegovih vrednot in vrednostnih sistemov. 

4.2.c Predmetno specifične kompetence 

V dodiplomskem študijskem programu Predšolska vzgoja študentje in študentke pridobijo 

naslednje specifične kompetence: 

- Poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri 

načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela. 

- Poznavanje in avtonomno izvajanje kurikula za predšolsko področje in kurikula prvega 

razreda osnovne šole. 

- Poznavanje vseh področij dejavnosti v vrtcu in predmetov v 1. razredu osnovne šole ter 

njihovo (interdisciplinarno) povezovanje v procesu učenja. 

- Učinkovita in fleksibilna organizacija prostora in časa, izbira didaktičnih in igralnih 

pripomočkov, fleksibilno časovno razporejanje dejavnosti in prehodov med njimi. 

- Opazovanje in spremljanje razvoja otrok ter prepoznavanje in upoštevanje individualnih 

potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, 

kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju …) pri vzgojnem delu. 

- Zagotavljanje čustvene varnosti ter prepoznavanje in spodbujanje radovednosti otrok, 

upoštevanje notranje motivacije. 

- Spodbujanje samostojnosti otrok in njihovih interesov v skladu z njihovo razvojno stopnjo 

ter spodbujanje raziskovalnega in aktivnega učenja. 

- Učinkovita komunikacija s starši in sodelavci in drugimi strokovnjaki ter poznavanje 

timskega dela in sodelovanju v strokovnem timu vrtca in šole.

4.3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa 

15 


Predloženi visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja smo primerjali s tremi 

sorodnimi študijskimi programi, ki se izvajajo na evropskih univerzah. Izbrane univerze se 

nahajajo na listi najbolje ocenjenih evropskih univerz ( http://www.unimb.si/dokument.aspx?id=9877 

), in sicer: 

1. ALMA MATER STUDIORUM – Universita di Bologna (Italija) 

2. University of Oulu (Finska) 

3. University of Helsinki (Finska) 

Tabela 6: Seznam univerz, vključenih v primerjavo, ki izvajajo sorodne študijske dodiplomske 

programe za vzgojitelje predšolskih otrok. 

Tuji sorodni študijski dodiplomski programi (ime programa, zavod, država, E-naslov) 

1. ALMA MATER STUDIORUM – Universita di Bologna 

Ime programa: 1st Level Degree Course: Infant and Nursery School teacher 

Zavod: The Faculty of Education Sciences 

Država: Italija 

E-naslov: 

www.eng.unibo.it/PortaleEn/Academic+programmes/Courses/EducationSciences/1stDegree 

2. University of Oulu 

Ime programa: Early Childhood Education programme 

Zavod: Faculty of Education 

Država: Finska 

E-naslov: http://www.oulu.fi/ktk/kasope/inenglish/studies/studies.htm 

3. University of Helsinki 

Ime programa: Kindergarten Teacher and Early Childhood Education 

Zavod: Faculty of Behavioural Sciences - Department of Applied Sciences of Education 

Država: Finska 

E-naslov: http://www.helsinki.fi/sokla/english/kindergarten.htm 

Za primerjavo sta izbrani dve finski univerzi, kar se zdi smiselno, glede na kakovost finskega 

sistema izobraževanja, organiziranosti in izvedbeni vidik predšolske vzgoje in 

zgodnješolskega izobraževanja ter nenazadnje tudi zato, ker je finski izobraževalni sistem 

predstavljal enega izmed zgledov, po katerem se je spreminjal tudi naš šolski sistem in 

oblikovala kurikularna prenova. Obe finski univerzi se tudi nahajata na lestvici najbolje 

ocenjenih evropskih univerz in zato ustrezata temeljnemu pogoju primerjave. 

Vsebinska primerjava med programi oz. primerjava predmetov: 

Kot je razvidno iz posameznega kurikula sorodnih študijskih dodiplomskih programov, so v 

vseh kurikulih prisotni naslednji vsebinski sklopi: splošno pedagoško-psihološke vsebine 

(obča pedagogika in teorija vzgoje, predšolska pedagogika, razvojna in pedagoška 

psihologija, didaktika, …) in didaktike posameznih področij (didaktika govorne vzgoje, 

športne in gibalne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, …). 

Posameznih predmetov ne moremo dobesedno primerjati, ker so v vsakem od navedenih 

programov poimenovani in zasnovani drugače, skladno s konceptom njihovega celotnega 

programa.

16 


Navedene dodiplomske programe izbranih visokošolskih organizacij smo primerjali med 

seboj in s predloženim programom »Predšolska vzgoja« Pedagoške fakultete Maribor z 

vidika: 

a) primerljivosti koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti (točka 4.3.a. je opisana na 

str. 17) 

b) primerljivosti možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program (točka 4.3.b. je 

opisana na str. 18); 

c) primerljivosti trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov 

(točka 4.3.c. je opisana na str. 19); 

d) primerljivosti načinov in oblik študija (točka 4.3.d. je opisana na str. 19); 

e) možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski 

visokošolski prostor (točka 4.3.e. je opisana na str. 21); 

f) razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje 

domačega gospodarstva in javnih služb. 

g) Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

17 


Tabela 7: Primerljivost predloženega dodiplomskega študijskega programa »Predšolska vzgoja« na Pedagoški fakulteti UM s sorodnimi programi 

univerz na Finskem (University of Oulu in University of Helsinki) in v Italiji (Universita di Bologna). 

Primerljivost študijskih 

programov v sledečih 

točkah 

4.3.a 

Primerljivost koncepta 

ter formalne in 

vsebinske 

strukturiranosti 

programa 

University of Oulu, 

Faculty of Education; 

Department of Educational 

sciences and teacher 

education; Early 

Childhood Education 

programme, FINSKA 

Program predšolske vzgoje 

zajema obsežno pedagoško 

izobraževanje, ki omogoča 

diplomantom strokovno delo 

s predšolskimi otroki, 

raziskovalno delo na 

področju predšolske vzgoje 

in razvija vodstvene 

sposobnosti ter daje znanje, 

potrebno za vodenje 

institucij. 

Vsebinsko je program 

strukturiran v obliki temeljnih, 

strokovnih in izbirnih 

predmetov, ki jih ponujajo na 

oddelku samem, študentje 

pa lahko izberejo tudi 

dodatne predmete, ki so 

neobvezni in jih ponujajo 

ostali oddelki in fakultete. 

Program je ovrednoten s 

sistemom kreditnih točk 

(ECTS) in tako omogoča tudi 

ALMA MATER 

STUDIORUM – 

Universita di Bologna, 

The Faculty of Education 

Sciences; 1st Level 

Degree Course: Infant and 

Nursery School teacher; 

ITALIJA 

Program »Infant and Nursery 

School teacher« je namenjen 

tistim, ki želijo delati kot 

vzgojitelji v vrtcih in sorodnih 

institucijah namenjenih 

otrokom in njihovim staršem. 

Diplomanti so usposobljeni 

za delo v vzgojnoizobraževalnih 

institucijah 

(jasli in vrtci), socialnih 

centrih (svetovalnice za 

otroke in starše), v otroških 

centrih za sprostitev in 

razvedrilo. 

Vsebinsko program namreč 

zagotavlja pridobitev 

potrebnih sposobnosti in 

znanja tako za neposredno 

delo s predšolskimi otroki kot 

tudi za vodenje 

izobraževalnih institucij 

(področje predšolske 

vzgoje). 


University of Helsinki, 

Faculty of Behavioural 

Sciences,; Department of 

Applied Sciences of 

Education; Kindergarten 

Teacher and Early 

Childhood Education; 

FINSKA 

Program vzgojitelj 

(Kindergarten Teacher) daje 

možnost pridobitve 

strokovnega znanja s 

področja predšolske vzgoje. 

Izobraževanje daje 

študentom možnost delovati 

kot vzgojitelji in kot močne 

vplivne in inovativne 

osebnosti v družbi. Refleksija 

etičnih vidikov je v 

izobraževanju namreč v 

ospredju. Poleg znanja, 

sposobnosti in spretnosti za 

samo vzgojo in poučevanje, 

dajejo velik poudarek 

komunikologiji, ICT, znanju 

tujih jezikov in sprejemanju 

različnosti tako kulturološke 

kot etnične. 

Vsebinsko program zajema 

temeljne, strokovne in izbirne 

predmete, medpredmetne 

Univerza v Mariboru, 

Pedagoška fakulteta- 

Oddelek za predšolsko 

vzgojo; program: 

Predšolska vzgoja; 

SLOVENIJA 

Predlagan program pomeni 

temeljito posodobitev 

dosedanjega programa 

izobraževanja vzgojitelja 

predšolskih otrok v skladu z 

evropskimi smernicami in 

potrebami domačega 

šolskega sistema. 

Diplomantom omogoča 

samostojno, kreativno 

opravljanje poklica na vseh 

področjih, saj odpira možnost 

pridobitve širokega spektra 

teoretičnih in praktičnih 

znanj. 

Program zaradi ovrednotenja 

s sistemom kreditnih točk 

omogoča mednarodno 

izmenjavo študentov. 

Vsebinsko je program 

strukturiran v obliki 

temeljnih, strokovnih, 

obveznih izbirnih in prosto

izmenjavo študentov. 

Za študente iz tujine 

organizirajo predavanja tudi 

v angleškem jeziku. 


(ECTS) in tako omogoča tudi 

izmenjavo študentov 

Za študente iz tujine 

organizirajo predavanja tudi 

v angleškem jeziku. 

18 

študije in praktično 

usposabljanje. Program je 

ovrednoten s sistemom 

kreditnih točk (ECTS) 

Zbrati ob koncu študija 180 ECTS 180 ECTS 180 ECTS 180 ECTS 

Napredovanje v višji 

letnik 

Temeljni pedagoški 

predmeti 

Strokovni predmeti 

Predmetne didaktike 

Izbirni predmeti 

Študent lahko napreduje v 

višji letnik, ko zbere 60 

ECTS. 

Fakulteta ponuja študentom 

6 temeljnih predmetov, ki so 

skupaj ovrednoteni s 25 

ECTS. 

Študent pridobi skupaj z 

opravljenimi obveznostmi pri 

strokovnih predmetih vezanih 

na jezik in komunikacijo 20 

ECTS. 

Študent mora pridobiti z 

opravljenimi obveznostmi 

100 ECTS (vključno s 15 

ECTS za praktično 

usposabljanje). 

Študent mora pridobiti 25 

ECTS z opravljenimi 

obvezami pri izbirnih 

predmetih. 

Ni podatka. 

Glede na to, da študij traja 3 

leta predvidevamo, da 

morajo študenti za vpis v višji 

letnik zbrati 60 ECTS. 

Predmeti tega sklopa so 

osredinjeni na psihološke, 

sociološke in antropološke 

discipline. 

V predmetniku so strokovni 

predmeti in predmetne 

didaktike združene in sicer je 

teh predmetov skupaj 10. 

Znotraj teh se študenti 

odločajo za izbirne predmete 

(število slednjih ni razvidno). 

Prav tako niso razvidne 

ECTS točke. 

Ni podatka. 

Glede na to, da študij traja 3 

leta predvidevamo, da 

morajo študenti za vpis v višji 

letnik zbrati 60 ECTS. 




ECTS. 

Študent pridobi skupaj z 

opravljenimi obveznostmi pri 

strokovnih predmetih vezanih 

na jezik in komunikacijo 55 

ECTS. 

Študent mora pridobiti z 

opravljenimi obveznostmi 60 

ECTS (vključno s 15 ECTS 

za praktično usposabljanje). 

Študent mora pridobiti 34 

ECTS z opravljenimi 

obvezami pri izbirnih 

predmetih. 


izbirnih predmetov. Študentje 

tako lahko izbirajo med 

izbirnimi predmeti, ki jih 

ponuja oddelek ali med 

tistimi, ki jih ponuja celotna 

fakulteta oz. druge fakultete. 



(ECTS) 

Študent lahko napreduje v 2. 

letnik letnik, ko zbere 48 

ECTS in v 3. letnik, ko opravi 

vse izpite iz 1. letnika in 

zbere vsaj še 48 ECTS. 



skupaj ovrednoteni 41 ECTS. 


17 strokovnih predmetov, ki 

so skupaj ovrednoteni s 92 

ECTS. 


27 izbirnih predmetov, ki so 


ECTS. Od ponujenih izbirnih 

predmetov študent izbere en 

izbirni predmet in 

predmetnega sklopa I, dva

Praktično usposabljanje Študentje opravijo praktično 

usposabljanje v okviru 

predmetnih didaktik, v okviru 

le-teh pa pridobijo 15 ECTS. 

Diploma 

4.3.b 

Primerljivost možnosti 

dostopa in pogojev za 

vpis v študijski program 

Študent pridobi za uspešno 

zapisane teze 10 ECTS. 

Vpisni pogoji: 

Kandidati, ki se želijo vpisati 

na program morajo imeti 

končano višjo srednjo šolo ali 

opravljen fakultetni sprejemni 

izpit (splošni); vpišejo se 

lahko tudi kandidati, ki ne 

opravijo sprejemnega izpita, 

če so zaključili politehniko, 

kolidž ali višjo stopnjo 

poklicne šole oz.najmanj 

triletno poklicno šolo. 

Dodatni pogoji za vpis: 

Poleg splošnih pogojev, ki jih 

določa fakulteta, je vpis 

oz.selekcija kandidatov 

opravljena na osnovi: 

intervjuja, kjer se 'izkaže' 

kandidatova motivacija in 

primernost za delo na 

področju 

izobraževanja/poučevanja; 

Praktično usposabljanje je 

sicer vključeno v predmetnik 

iz katerega pa razvidno 

ovrednotene jz ECTS 

točkami. 

Študent zaključi študij z 

zaključnim izpitom, ki je 

lahko v obliki diplome, 

raziskovalne naloge ali 

praktičnim nastopom.Število 

pridobljenih ECTS ni 

razvidno. 


Na prvostopenjski program 

se lahko vpišejo kandidati, ki 

imajo diplomo po petletni 

srednji šoli ali izobrazbo 

doseženo v tujini in je s 

strani fakultete priznana kot 

ekvivalentna. 


niso posebej navedeni: o 

možnosti vpisa posameznika 

odloča Sekretariat za 

aktivnost poučevanja 

(Secretariat for Teaching 

Activities), ki sprejema tudi 

prošnje. 

19 

Študentje opravijo praktično 

usposabljanje v okviru 

predmetnih didaktik, v okviru 

le-teh pa pridobijo 15 ECTS. 

Študent pridobi za uspešno 

zapisane teze 6 ECTS 


Pogoji so splošni in sicer: 

uspešno zaključeno 

srednješolsko izobraževanje; 

sposobnost poučevanja. 

Prednost imajo kandidati, ki 

so končali college s 

programom kindergarten 

teacher. 


Niso posebej navedeni. 


izbirna predmeta iz 

predmetnega sklopa II in dva 

izbirna predmeta iz 

predmetnega sklopa III. 

Praktično usposabljanje se 

izvaja v okviru integrirane 

prakse v obsegu 10 ECTS in 

strnjene prakse v obsegu 12 

ECTS. 

Študent zaključi študij z 

diplomskim delom, ki je 

ovrednoten 7 ECTS. 


V dodiplomski študijski 

program »Predšolska 

vzgoja« se lahko vpiše: 

kdor je opravil maturo, 

kdor je opravil poklicno 

maturo ali zaključni izpit 

v programu predšolska 

vzgoja ali zdravstvena 

vzgoja, 

kdor je pred 1. 6. 1995 

končal katerikoli štiriletni 

srednješolski program. 


Za vse kandidate je pogoj za 

vpis uspešno opravljen 

preizkus glasbenih 

sposobnosti. Vsem, ki so za 

vpis v program Predšolska 

vzgoja na PeF v Mariboru že 

v prejšnjih letih opravili 

preizkus glasbenih

4.3.c 

Primerljivost: 

trajanja študija, 

zaključka študija, 

pridobljenih naslovov. 

4.3.d 

Primerljivost načinov in 

oblik študija: 

sistem in organizacija 

študijskega procesa, 

sprejemnega izpita, ki lahko 

zajema vnaprej napisan 

esej (navodila prejmejo ob 

povabilu na sprejemni izpit), 

izpit iz izbrane literature, 

analizo materiala, ki ga 

prejmejo na začetku izpita, 

oceni sodelovanja v skupini. 

Trajanje študija: 

Študij traja na dodiplomski 

stopnji 3 leta (Bachelor 

degree) 

Zaključek študija: 

Po sprejetih tezah – 

»Bachelor thesis« 

(diplomska naloga) vsak 

študent piše zrelostni izpit. 

Pridobljeni strokovni naslov: 

»Kindergarten teacher« 

Napredovanje po programu: 

V opisu programa posebej ni 

opredeljeno. 

Študijski proces je 

organiziran v obliki 

predavanj, seminarjev, vaj, 

samostojnega študija in 


Študij na dodiplomski stopnji 

traja 3 leta. 


Prvostopenjski študij se 

zaključuje z izpitom, ki je 

lahko bodisi v obliki 

znanstvene razprave 

(thesis), izpitne naloge ali 

praktičnega testa. Tak 

zaključek velja za vse 

programe prve stopnje; 

posebej za ta program ni 

navedenega podatka. 

Strokovni naslov: 

»Bachelor of Education« 



opredeljeno. 



predavanj, seminarjev in 

laboratorijskih vaj, 

20 


Študij na prvi dodiplomski 

stopnji traja tri leta 


Posebej ni podatka; gre pa 

za oblikovanje »Bachelor 

thesis« (diplomske naloge) 

in dokončanje študija s 

pridobitvijo vseh potrebnih 

kreditov. 

Pridobljeni naslov: 

»Bachelor of Education« 



opredeljeno. 

Študij zajema predavanja 

seminarje in individualno 

raziskovalno delo ter 

praktično usposabljanje. 


sposobnosti, se preizkus 

prizna. 


študij traja 3 leta ali 6 

semestrov. 


Študij se zaključuje z 

zagovorom diplomskega dela 

oz. takrat, ko študent opravi 

vse s študijskim programom 

predpisane obveznosti v 

vrednosti 180 ECTS. 

Pridobljeni naslov: 

»Diplomirana vzgojiteljica 

predšolskih otrok (VS) oz. 

diplomirani vzgojitelj 

predšolskih otrok (VS)« 


Je opredeljeno v posebnih 

določbah v podrobnem opisu 

programa (točka 4.9). 



predavanj, seminarjev, vaj 

ter terenskega dela. Študij

kreditni sistem, 

uporaba sodobnih 

informacijskih 

tehnologij, 

tutorstvo, 

organizacija 

praktičnega 

usposabljanja. 

prakse. 

Kreditni sistem: 

Program je bolonjski in 

obsega 180 ECTS 

1 kredit je 26,6 ure. 

Dostopna je podrobna 

razdelitev kreditov za 

posamezne predmete po 

predmetniku za obe stopnji. 

Uporaba sodobne 

informacijske tehnologije: 

Za izvedbo programa je 

študentom in profesorjem na 

voljo vsa potrebna, sodobna, 

ustrezna AV, računalniška in 

telekomunikacijska tehnika 

Tutorstvo: 

Tutorstvo je v obliki 

vrstniškega tutorstva med 

študenti in formalnega 

svetovanja svetovalcev za 

študentske zadeve. 

Praktično usposabljanje: 

V okviru opisa programa ni 

posebej opisana organizacija 

in potek oz.opravljanje 

praktičnega usposabljanja 

praktičnega usposabljanja in 

tutorstva pri samostojnem 

študiju ter praksi (mentorstvo 

v ustanovah, kjer se opravlja 

praksa). 


Program obsega 180 

kreditov: 1 kredit je 25 ur , na 

leto 60 kreditov (1500ur); 

podrobnejši podatki po 

predmetniku dostopni samo 

za nekatere izmed 

predmetov. 








Tutorstvo: 

Ponujeno je tutorstvo pri 

samostojnem študiju in na 

praktičnem usposabljanju. 


V okviru praktičnega 

usposabljanje študenti 

obiskujejo 

vzgojnoizobraževalne 

institucije s katerimi ima 

fakulteta sklenjen ustrezen 

sporazum o sodelovanju. Pri 

tem je študentom 

omogočeno praktično 

preizkušanje teoretičnih 

21 



krediti – ECTS: 1 ECTS 

pomeni 27 ur. 

Prvostopenjski program 

obsega 180 kreditov oz. 60 

na leto. 

Podrobnejši podatki o 

razporeditvah kreditov so 

dostopni po kurikulumu. 








Tutorstvo: 

Ni podatkov. 


Skupine študentov skupaj z 

mentorji obiskujejo izbrane 

vzgojnoizobraževalne 

institucije, v okviru katerih 

izvajajo praktično delo, 

simulacije, skupinsko delo, 

diskusije in drugo.. 


tako poteka v ustreznih 

predavalnicah, telovadnicah, 

laboratorijih, delavnicah in na 

terenu, ob uporabi ustrezne 

sodobne AV tehnike. 

Pedagoški proces je v 

odvisnosti od oblike dela 

organiziran tudi v manjših 

skupinah pod vodstvom 

mentorjev in tutorjev. 


3-letno trajanje programa je 

ovrednoteno s 180 ECTS, 

vsak letnik 60 ECTS. 

Podrobnejša razporeditev je 

dostopna v predmetniku 

samem. 

1 ECTS je vreden oz. 

predstavlja 30 ur. 



Za izvedbo programa je na 

razpolago ustrezna AV, in 

telekomunikacijska tehnika. 

Tutorstvo: 

Vsakemu študentu prvega 

letnika se dodeli tutor iz vrst 

visokošolskih učiteljev, ki je 

študentu v pomoč pri 

izvrševanju študijskih 

obveznosti. 

Praktično usposabljanje: se v 

visokošolskem študijskem 

programu Predšolska vzgoja, 

1. stopnje izvaja v obliki

znanj. integrirane in strnjene 

pedagoške prakse. 

22 


Praktično usposabljanje v 

obliki integrirane prakse se 

izvaja v vseh treh letnikih v 

obsegu 10 ECTS kreditnih 

točk. Študent bo predvidoma 

en dan v tednu v vrtcu ali 1. 

razredu osnovne šole izvajal 

konkretne naloge (načrtno 

opazovanje različnih vidikov 

vzgojno-izobraževalnega 

dela, analize, obiski in 

spoznavanje institucij itd.). 

Praktično usposabljanje v 

obliki strnjene prakse se 

izvaja v drugem in tretjem 

letniku študija v obsegu 12 

ECTS kreditnih točk. V 

drugem letniku traja strnjena 

praksa dva tedna (4 ECTS), 

in se izvaja v vrtcu, v tretjem 

letniku traja štiri tedne (8 

ECTS) in se izvaja tri tedne v 

vrtcu in en teden v 1. razredu 

osnovne šole. 

Namen strnjene prakse je, da 

študent spozna vrtec kot 

institucijo, delo vzgojitelja in 

probleme pri tem delu ter da 

preizkuša svoje sposobnosti 

in v času študija pridobljena 

znanja. Pri strnjeni praksi 

študent več ali manj 

samostojno (pod 

mentorstvom) vodi oddelek in 

s tem preveri svojo

4.3.e 

Možnosti za 

vključevanje študijskega 

programa v 

mednarodno 

sodelovanje (mobilnost) 

oz. vključevanje v 

skupen evropski 

visokošolski prostor 

Fakulteta omogoča 

izmenjavo študentov in 

profesorjev s partnerskimi 

univerzami v okviru različnih 

programov in bilateralnega 

sodelovanja (Nordplus 

program, Socrates/Erasmus, 

bilateralno sodelovanje med 

evropskimi državami) 





programov in bilateralnega 

sodelovanja (Erasmus 

Mundus, Tempus III Joint 

actions (Socrates, Leonardo 

Da Vinci, Culture 2000, 

Youth); možne povezave 

evropskih univerz z drugimi: 

ZDA, Japonska Azija, …) 

23 





programov (Erasmus in 

Nordplus/Nordlys), predvsem 

pa v okviru tistih, ki 

omogočajo raziskave in 

študije na področju 

izobraževanja , tudi 

predšolske vzgoje (npr. 

Nordplus Network for 

Teacher Education. 

usposobljenost za delo. 


Vključevanje v skupni 

evropski visokošolski prostor 

omogoča vpeljan sistem 

ECTS kreditnih točk. Na 

ravni fakultete je vključevanje 

omogočeno preko 

gostovanja tujih profesorjev, 

z izmenjavo profesorjev in 

študentov ter s sodelovanjem 

v skupnih pedagoških in 

raziskovalnih programih.

4.3.f Razlike med predlaganim in izbranimi tujimi programi glede na specifične potrebe 

in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb 

Z analizo ugotavljamo, da ni večjih odstopanj med predlaganim in tujimi primerjalnimi programi. 

Vsi programi so zasnovani na najsodobnejših dognanjih teorije in prakse s področja 

izobraževanja in poučevanja. Vanje so vključene vse najsodobnejše didaktične in pedagoške 

teorije, ki omogočajo maksimalno izhodišče za uspešno profesionalno delo. 

Iz primerjave je razvidno, da vse primerjane univerze v svojem programu z vidika vsebine 

ponujajo predmete iz sklopa temeljnih, strokovnih, obveznih in izbirnih predmetov ter 

pedagoško prakso. Na vseh fakultetah morajo študentje v posameznem letniku študija zbrati 

po 60 ECTS, kar znese ob koncu 180 ECTS. 

Vrednost ene ECTS točke se v primerjavi z nekaterimi primerjanimi programi razlikuje, in sicer 

v predlaganem programu je vrednost ene točke ECTS 30 ur, v primerjalnih pa nekaj manj. 

Razlike se pojavljajo predvsem v vstopnih pogojih, kjer skandinavski programi zahtevajo tudi 

preverjanje sposobnosti poučevanja, dela z otroki, s skupino. Naš program med vstopnimi 

pogoji za razliko od vseh ostalih predvideva preizkus glasbenih sposobnosti. 

Nekatere ostale razlike med programi nastajajo tudi zaradi razlik v tradiciji posameznih univerz, 

specifike družbenega razvoja ožjega in širšega okolja. 

Razlike med našim in tujimi visokošolskimi študijskimi programi povezujemo torej s potrebami 

in pogoji izvajanja programov javnih vrtcev v naši državi. Našemu sistemu predšolske vzgoje je 

najbližji finski (od izbranih in primerjanih), kjer so vsi predšolski otroci od zaključka 

porodniškega dopusta staršev do vstopa v šolo, vključeni v isto institucijo. 

4.3.g Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih 

V našem primeru ne gre za reguliran poklic. 

4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda 

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (2006) bo nadaljevala sodelovanje s pomembnimi 

evropskimi univerzami oziroma fakultetami, ki bodo študentom UM omogočile prvovrstno 

izobrazbo. 

Pedagoška fakulteta (2006) je kot članica Univerze v Mariboru udeležena pri vključevanju v 

mednarodni prostor, in sicer v institucionalno članstvo v mednarodnih visokošolskih 

organizacijah (predvsem EUA, DRC, OECD/IMHE), v aktivnosti pri navezovanju in vzdrževanju 

mednarodnih stikov in vključevanju v delo mednarodnih visokošolskih organizacij, hkrati pa ji je 

omogočena tudi izmenjava z gostujočimi profesorji in predstavniki tujih univerz, mednarodnih 

organizacij in drugih visokošolskih institucij. Vključena je v več partnerskih sporazumov, ki jih je 

Univerza v Mariboru sklenila z evropskimi in ameriškimi univerzami. 

V Evropskih programih bo Pedagoška fakulteta (2006) prednostno sodelovala v Socrates- 

Erasmus izmenjavi profesorjev in študentov. V Socrates-Erasmus programu in v programu 

CEEPUS bo Pedagoška fakulteta nadaljevala projekte, ki tečejo trenutno na oddelkih. 

Prijavljala bo tudi nove projekte v okviru Univerze v Mariboru in tako zagotavljala mobilnost v 

srednjeevropskem univerzitetnem prostoru. V programu Leonardo da Vinci II si bo Pedagoška 

fakulteta prizadevala razviti mednarodne mreže, ki bodo omogočale izmenjavo informacij o 

izkušnjah in praksah naših študentov. V TEMPUS programu bo Pedagoška fakulteta podpirala 

partnerske fakultete na prostoru držav CARDS oz. bivših jugoslovanskih republik, pri njihovem 

razvoju študijskih programov po načelih bolonjske deklaracije. S takimi aktivnostmi si bo 

Pedagoška fakulteta zagotavljala ohranjanje in večanje prepoznavnost v regiji. 

24

Strategija razvoja Pedagoške fakultete mora biti usklajena z željami in načrti uspešnih 

evropskih fakultet, ki skrbijo za izobraževanje učiteljev, hkrati pa najpomembnejši člen pri 

povezovanju evropskih fakultet za izobraževanje učiteljev s fakultetami iz držav, ki niso članice 

Evropske skupnosti. 

Raziskovalne in strokovne podlage za utemeljitev usposobljenosti izvajanja študijskega 

programa Predšolska vzgoja temeljijo na raznolikem znanstveno-raziskovalnem delu. Podatki 

o raziskovalni dejavnosti profesorjev izkazujejo vključenost nosilcev projektov v mednarodne 

raziskovalne programe. Z evidenčnim zbiranjem podatkov o vključenosti predavateljev v 

projektno raziskovalno dejavnost ugotavljamo, da imamo v okviru Pedagoške fakultete nekaj 

aktivnih projektov, kjer sodeluje posredno ali neposredno veliko sodelavcev. Analiza 

vključenosti sodelavcev Pedagoške fakultete v Socrates-Erasmus programe na tujih univerzah 

ter v bilateralno sodelovanje v zadnjih letih kaže močno sodelovanje s številnimi sosednjimi 

državami: Avstrijo, Madžarsko, pa tudi s Hrvaško, Češko in drugimi državami. 

V nadaljevanju je pregled mednarodne dejavnosti v obdobju zadnjih 5 let. Navajamo 

mednarodne projekte, mreže in bilateralna sodelovanja, v katere so vključeni visokošolski 

učitelji in sodelavci na Pedagoški fakulteti. Navajamo tudi podatke za Socrates – Erasmus 

mobilnost profesorjev in študentov. 

Tabela 8: Mednarodni projekti 

Naziv projekta 

Ökoprofit International 2E0041I-B 

(INTERREG IIIC) 

Partnerstvo fakultet in šol I. 

Engeneering Emotional Design 

6. OP EU 

Lingua Aktion 2 - Entwicklung von Hilfsmitteln 

und Materialen 

Nosilec 

25 

Oddelek, kjer se projekt 

izvaja 

prof. dr. Ana Vovk 

Korže Oddelek za geografijo 


Korže Oddelek za geografijo 

prof. dr. Norbert 

Jaušovec 

Oddelek za pedagogiko, 

psihologijo in didaktiko 

prof. dr. Vida 

Jesenšek Oddelek za germanistiko 

Trajanje projekta 

junij 2004 – 

september 2006 

julij 2004 – oktober 

2005 

september 2004 – 

februar 2007 

oktober 2004 – 

oktober 2006 

CLIOHRES.net CIT3-CT-2005-006164 

prof. dr. Matjaž Oddelek za zgodovino, 

6. OP EU 

Leonardo da Vinci »Parents: training most 

Klemenčič 

Oddelek za filozofijo junij 2005 – junij 2010 

powerful supporters for disabled people – 

Oddelek za tehniko, oktober 2005 – 

Parents for Disabled people SI/05/B/F/PP-176006 prof. dr. Boris Aberšek Oddelek za razredni pouk oktober 2007 

CLILiH: »State of the art« und 

doc. dr. Alja Lipavic 

oktober 2005 – 

Entwicklungspotential in Europa 

Oštir Oddelek za germanistiko september 2007 

Competence Network »Water Resources and prof. dr. Ana Vovk 

Their Management« 

Comenius 2.1 »Förderung von 

Korže Oddelek za geografijo julij 2005 – junij 2008 

Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum prof. dr. Ana Vovk 

september 2004 - junij 

in der Lehrerbildung 

Partnerstvo fakultet in šol II: 

M1: Učna praksa v vzgoji in izobraževanju 

Korže Oddelek za geografijo 2007 

M2: Celovit model uvajanja pripravnikov prof. dr. Ana Vovk 

julij 2006 – september 

M3: E – vseživljenjsko izobraževanje 


avgust 2006 – julij 

Grundtvig 2 – Učna partnerstva - ENHE Mag. Klemen Prah Oddelek za geografijo 2007 

Podporne aktivnosti za implementacijo 


marec 2006 – avgust 

Bolonjskega procesa 


V letu 2003 je Pedagoška fakulteta (1986) prevzela izvedbo Strokovnih izhodišč za 

vzpostavljanje omrežja Natura 2000 (Rastline). Pri izvedbi del je nastopala kot podizvajalec 

Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU.

V letu 2005 je bila realizirana konferenca v okviru CLIOHnet Erasmus thematic Network Funds 

for a National Meeting z naslovom: Creating Links and Innovative Overviews to Enhance 

Historical Pespective in European Culture. 

Tabela 9: BILATERALNA sodelovanja 

šifra projekta naziv projekta nosilec sodelujoča država trajanje projekta 

Bilaterala 

Italija 

SLO-HRV 

33/2000 

Bilaterala 

Hrvaška 

Bilaterala 

Hrvaška 

Struktura in dinamika defektov v prostorsko 

omejenih tekočih kristalih 

26 

prof. dr Samo Kralj Italija 1999 - 2001 

Družba in tehnologija prof. dr. Darko Friš Hrvaška 2000 - 2003 

Gospodarsko – razvojna problematika območja 

ob slovensko – hrvaški meji« 

Vpliv družbenoekonomskih sprememb na 

razvojne procese in transformacijo slovensko – 

hrvaških obmejnih območij 

SLO-HUN Skupna računalniška baza v šolah na 

18/2001-2002 Madžarskem in v Sloveniji 

SLO-A/11 Tekoči kristali: laboratorij fizike 

SLO-A/2 

FR – 2002-4 

BI-RU/03-04- 

001 

BI-DE/03-04- 

003 

SLO-ROM 

6/2003-2004 

BI – SCG/04- 

05 

BI-US/04- 

05/19 

BI-US/04- 

05/18 

BILATERALA 

HRVAŠKA 

BI-IN/04- 

06/03 

BI/IT/03-05- 

018 

BILATERALA 

HRVAŠKA 

Bilaterala 

IItalija 

Bilaterala 

Anglija 

Bilaterala 

Hrvaška 

BI – HR/06 – 

07 - 030 

Vpliv ogljikovega dioksida iz naravnih vrelcev na 

traviščne in gozdne ekosisteme 

Modeliranje stimulatorne kontrakcije gladkih 

mišičnih celic dihalnih poti 

Statika in dinamika tekoče kristalnih struktur 

Robustnost in fleksibilnost metaboličnih in 

regulacijskih mrež 

Statistics and dynamics of soft matter system 

Raziskovanje didaktičnih vidikov izobraževanja 

na daljavo 

doc. dr. Lučka 

Lorber 


Lorber 

Hrvaška 2001 - 2002 

Hrvaška 2000 - 2001 

Dr. Varga Jozsef Madžarska 2002 

prof. dr. Samo 

Kralj 

prof. dr. Mitja 

Kaligarič 

prof. dr. Marko 

Marhl 


Kralj 


Marhl 


Kralj 

Avstrija 2000 - 2001 

Avstrija 2000 - 2001 

Francija 2002 - 2004 

Rusija 2003 - 2004 

Nemčija 2003 - 2004 

Romunija 2003 - 2004 

prof. dr. Ivan Gerlič Srbija in Črna gora 2004 - 2005 

Slovenska politična emigracija v ZDA prof. dr. Darko Friš ZDA 2004 - 2005 

Konceptualne strategije uporabe informacijsko 

komunikacijske tehnologije v izobraževanju fizike prof. dr. Ivan Gerlič ZDA 2004 - 2005 

- naravoslovja 

Raziskovanje in razvoj vizuelnega vmesnika z 

uporabo multimedijskih tehnologij in inteligentnih prof. dr. Ivan Gerlič Hrvaška 2004 - 2005 

agentov 

Študij nekaterih fizikalnih lastnosti in kritičnega 

obnašanja šibko motenih mehkih sistemov 

Fizika vzorcev v mehki snovi 

Trg in zemljiška gospostva ob rekah Dravi in 

Muri v zgodnjem novem veku 

Struktura, sile in navori v mehkih sistemih 

Analiza časovnih vrst Intracelularnih kalcijevih 

oscilacij 


Kralj 


Kralj 

doc. dr. Andrej 

Hozjan 


Kralj 


Marhl 

Indija 2004 - 2006 

Italija 2002 - 2005 

Hrvaška 2005 - 2006 

Italija 2006 - 2009 

Anglija 2004 - 2006 

Slovensko – hrvaški odnosi po prvi svetovni vojni prof. dr. Darko Friš Hrvaška 2006 - 2007 

Hrvaška in slovenska književnost kot sosednji 

književnosti 

prof. dr. Miran 

Štuhec 

Hrvaška 2006 – 2007

BI – CS/ 06 – 

07/038 

BI – SK/ 05 – 

07 – 012 

BI – CZ/07 – 

08 - 029 

Študij na daljavo na področju računalniško 

podprtega matematičnega izobraževanja 

27 

prof. dr. Dušan 

Pagon 

Kontrastna frazeologija in večjezična 

prof. dr. Vida 

frazeologija. Lingvistični model za opis frazemov 

Jesenšek 

za slovarske in didaktične potrebe 

Politika inovacij na Češkem in v Sloveniji: 

institucije, mreženje in regionalni razvoj. 


Lorber 

Srbija 2006 – 2008 

Slovaška 2006 – 2008 

Češka 2007 - 2008 

SOCRATES ERASMUS MOBILNOST PROFESORJEV IN ŠTUDENTOV: 

Profesorji PeF (1986, 2006)gostujejo v okviru Socrates-Erasmus mobilnosti profesorjev. Število 

opravljenih tovrstnih mobilnosti se iz leta v leto veča (2002/2003 = 5 mobilnosti; 2003/2004 = 8 

mobilnosti; 2004/2005 = 18; 2005/2006 = 18 mobilnosti; 2006/2007 = 16 mobilnosti (7 na ravni 

PeF 2006)). 

Študentska mobilnost je aktivna šele v zadnjih študijskih letih. V študijskem letu 04/05 je 

znašala 21 (incoming) in 16 (outgoing) mobilnosti, v študijskem letu 05/06 33 (incoming) in 14 

(outgoing)mobilnosti, v študijskem letu 2006/07 pa 17 (incoming) in 25 (outgoing) mobilnosti. 

Tabela 10: Sodelovanje v okviru tega programa poteka z naslednjimi institucijami: 

1 Universität Klagenfurt (Avstrija) 

2 Universität Leipzig (Avstrija) 

3 Berzsenyi Dániel Föiskola, Szombathely (Madžarska) 

4 Akademia techniczno-humanistyczna, wydzial humanistyczno-spoleczny, Bielsko-Biala 

(Poljska) 

5 Karl-Franzens-Universität Graz (Avstrija) 

6 University of Cyprus (Ciper) 

7 Philipps-Universität Marburg (Nemčija) 

8 Universitá degli Studi di Trieste (Italija) 

9 Friedrich-Schiller-Universität Jena (Nemčija) 

10 Technische Universität Chemnitz (Nemčija) 

11 Univerzita Hradec Králove (Češka) 

12 Johan Wolfgang Goethe-Univeristät Frankfurt am Main (Nemčija) 

13 Universität Bayreut (Nemčija) 

14 Ludwig Maximilians Universitat München (Nemčija) 

15 Univerza v Olomoucu (Češka) 

16 Masaryk University in Brno (Češka) 

17 Univerza v Plzni (Češka) 

18 University of Patras (Grčija) 

19 Leopold-Franzens-Universitat Innsbruck (Avstrija) 

20 Berufspädagogische Akademie des Bundes in Wien (Avstrija) 

21 Univerza v Valenciji Španija) 

22 Universidad de Alcalà (Španija) 

23 Univerza v Lizboni (Portugalska) 

24 Univerza v Napoli (Italija) 

25 Univerza v Padovi (Italija) 

26 University of Bielsko-Biala 

27 University of Silesia (Poljska) 

28 Universitá degli studi di Udine (Italija) 

29 Universita di Pisa (Italija) 

30 Universität Paderborn (Nemčija) 

31 Universität Salzburg (Avstrija) 

32 Univerza v Varšavi (Poljska) 

33 Sveučilište u Zagrebu (Hrvaška) 

34 Univerza v Reki (Hrvaška) 

35 Univerza v Somboru (Srbija)

36 Univerzita Sv. Cirila a Metoda Trnava (Makedonija) 

CEEPUS mreže 

V obdobju zadnjih petih let sodelujemo v CEEPUS mreži. CII-PL-0056-01-0506 - Regional 

Development Network (REDENE). Nastopamo kot partnerska institucija. Cilj CEEPUS 

programa je vzpostaviti in spodbuditi mobilnost študentov in profesorjev v Srednji Evropi ter 

izkoristiti intelektualne povezave in možnosti, ki pogosto prerastejo v prijateljske vezi med 

študenti in učitelji. 

MEDNARODNO SODELOVANJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV: 

Pedagoška fakulteta (2006) sodeluje z inštitucijami iz tujine tudi v okviru mednarodnega 

sodelovanja visokošolskih zavodov. Sodelujemo z naslednjimi institucijami in univerzami: 

Tabela 11: Mednarodno sodelovanje visokošolskih zavodov 

1 Univerza v Bayreuthu (Nemčija) 

2 Berzsenyi Dániel Föiskola, Szombathely (Madžarska) 

3 Sveučilište u Zagrebu (Hrvaška) 

4 Joanneum Research Institut, Graz (Avstrija) 

5 Karl-Franzens-Universität Graz (Avstrija) 

6 Evropska platforma za nizozemsko izobraževanje (Nizozemska) 

7 Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju (Makedonija) 

8 Philipps-Universität Marburg (Nemčija) 

9 Johann Wolfgang Goethe – Universität, Frankfurt am Main (Nemčija) 

10 Univerza v Splitu (Hrvaška) 

11 Max Planckov institut za koloide in mejne plasti, Golm pri Berlinu (Nemčija) 

12 Institut Ruđer Bošković, Zagreb (Hrvaška) 

13 Univerza v Leipzigu (Nemčija) 

14 Univerza v Bordeauxu Francija) 

15 Univerza v Bukarešti (Romunija) 

16 Univerza v Pavii (Italija) 

17 Univerza v Southamptonu (Anglija) 

18 Univerza v Laplandu (Finska) 

19 Univerza v Moskvi (Rusija) 

20 Univerza v Novem Sadu (Srbija) 

28

4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti (v skladu z Merili za 

kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS) 

4.5.a Število in poimenska navedba učnih enot (predmeti, moduli) 

Tabela 12: Število in poimenska navedba učnih enot 

Štev. Učni predmeti ECTS 

1. SEMESTER 

1 Didaktika 3 

2 Osnove metodologije pedagoškega raziskovanja 4 

3 Teorija vzgoje 3 

4 Predšolska pedagogika I 4 

5 Razvojna psihologija 6 

6 Slovenski jezik 5 

7 Vokalno-instrumentalni praktikum I 3 

8 Praktično usposabljanje 1 2 

Sk. 30 

2. SEMESTER 

9 Predšolska pedagogika II 3 

10 Motorika otroka 5 

11 Izbirni predmet - predmet iz sklopa III 3 

12 Začetno naravoslovje 5 

13 Vokalno- instrumentalni praktikum II 4 

14 Pedagoška psihologija 3 

15 Mladinska književnost 5 


Sk. 30 

3. SEMESTER 

17 Didaktika gibalno športne vzgoje 7 

18 Didaktika jezikovne vzgoje 7 

19 Didaktika plesne vzgoje 7 

20 Didaktika uvajanja v družbeno okolje 7 


Sk. 30 

4. SEMESTER 

22 Specialna pedagogika 5 

23 Didaktika spoznavanja naravnega okolja 7 

24 Didaktika glasbene vzgoje 7 

25 Motorični praktikum 3 

26 Elementarni likovno pedagoški praktikum 3 



Sk. 30 

5. SEMESTER 

29 Didaktika matematike 5 

30 Sociologija družine in predšolskega otroka 5 

31 Didaktika likovnih dejavnosti 7 

32 Izbirni predmet - predmet iz sklopa I 4 

33 Izbirni predmet - predmet iz sklopa II 4 

34 Izbirni predmet - predmet iz sklopa III 3 


Sk. 30 

6. SEMESTER 

36 Lutkovno-gledališka vzgoja z didaktiko 6 

37 Didaktika tehnične vzgoje 4 

38 Izbirni predmet - predmet iz sklopa II 4 



29

41 Diplomsko delo 7 

Sk. 30 

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP I (notranje izbirni predmeti - predmeti stroke) 

1 Uporabni psiholološki prijemi v predšolskem izobraževanju 4 

2 Metodologija kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja 4 

3 Otroška igra in navezanost 4 

4 Otroci s posebnimi potrebami in gibalna terapija 4 

5 Vzgojni koncepti v teoriji in praksi 4 

6 Senzomotorika 4 

7 Slovenska govorna besedila 4 

8 Knjižna vzgoja 4 

9 Dejavniki uspešnega poučevanja 4 

10 Moralna vzgoja in etika 4 

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP II (notranje izbirni predmeti - predmetne didaktike) 

1 Jezikovne dejavnosti v vrtcu 4 

2 Šport v doživljajski vzgoji 4 

3 Plesna dramatizacija v vrtcu 4 

4 Likovno izražanje in prostor 4 

5 Glasbene dejavnosti v vrtcu 4 

6 Igra in raziskovanje v naravnem okolju 4 

7 Vloga odraslega pri otrokovem uvajanju v družbeno okolje 4 

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP III (zunanji izbirni predmeti) 

1 Poučevanje angleščine na predšolski stopnji 3 

2 Učenje matematike skozi igro 3 

3 Pedagoška komunikacija in partnerstvo med vrtcem, šolo in družino 3 

4 Timsko delo v vrtcu in v šoli 3 

5 Priprava in izvedba lutkovnega projekta – predstave 3 

6 Govorne in jezikovne motnje pri otrocih 3 

7 Interpretacija mladinskih književnih besedil 3 

8 Instrumentalna igra – Orffova glasbila 3 

9 Motorično nadarjeni otroci 3 

10 Likovne dejavnosti v muzeju in galeriji 3 

Izbirni predmeti izbirnih sklopov št. I (notranje izbirni predmeti – predmeti stroke) in III 

(zunanji izbirni predmeti) se bodo izvajali, če se bo prijavilo najmanj 15 študentov, izbirni 

predmeti izbirnega sklopa II (notranje izbirni predmeti – predmetne didaktike) se bodo izvajali, 

če se bo prijavilo najmanj 10 študentov. V primeru manjšega števila študentov od 

predlaganega, se bodo pri vseh izbirnih sklopih izbirni predmeti izvajali v obliki konzultacij. 

Tabela 13: Nosilci predmetov 

Učni predmet Nosilci 

Didaktika Ivanuš Grmek 

Osnove metodologije pedagoškega raziskovanja Čagran 

Teorija vzgoje Lepičnik Vodopivec 

Predšolska pedagogika I ,II Lepičnik Vodopivec 

Razvojna psihologija Cugmas 

Slovenski jezik Rajh 

Vokalno-instrumentalni praktikum I,II Denac 

Motorika otroka Muhič 

Lutkovno-gledališka vzgoja z didaktiko Šinko 

Začetno naravoslovje Marhl, Novak 

Pedagoška psihologija Košir 

Mladinska književnost Haramija 

Didaktika gibalno športne vzgoje Marinšek 

Didaktika jezikovne vzgoje Erženičnik Pačnik 

Didaktika plesne vzgoje Ilić 

Didaktika uvajanja v družbeno okolje Krušič 

Specialna pedagogika Schmidt 

Didaktika spoznavanja naravnega okolja Petek 

30

Didaktika glasbene vzgoje Denac 

Motorični praktikum Marinšek 

Elementarni likovno pedagoški praktikum Zupančič 

Didaktika matematike Lipovec 

Moralna vzgoja in etika Vezjak 

Didaktika likovnih dejavnosti Zupančič 

Didaktika tehnične vzgoje Papotnik 

Sociologija družine in predšolskega otroka Bezenšek 

Uporabni psiholološki prijemi v predšolskem izobraževanju Jaušovec 

Metodologija kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja Čagran 

Otroška igra in navezanost Cugmas 

Otroci s posebnimi potrebami in gibalna terapija Schmidt 

Vzgojni koncepti v teoriji in praksi Lepičnik Vodopivec 

Senzomotorika Muhič 

Slovenska govorna besedila Rajh 

Knjižna vzgoja Haramija 

Dejavniki uspešnega poučevanja Ivanuš Grmek 

Jezikovne dejavnosti v vrtcu Erženičnik Pačnik 

Šport v doživljajski vzgoji Rajtmajer 

Plesna dramatizaija v vrtcu Ilić 

Likovno izražanje in prostor Zupančič 

Glasbene dejavnosti v vrtcu Denac 

Igra in raziskovanje v naravnem okolju Petek 

Vloga odraslega pri otrokovem uvajanju v družbeno okolje Krušič 

Poučevanje angleščine na predšolski stopnji Brumen 

Učenje matematike skozi igro Lipovec 

Pedagoška komunikacija in partnerstvo med vrtcem in družino Lepičnik Vodopivec 

Timsko delo v vrtcu in v šoli Ivanuš Grmek 

Priprava in izvedba lutkovnega projekta – predstave Šinko 

Govorne in jezikovne motnje pri otrocih Schmidt 

Interpretacija mladinskih književnih besedil Haramija 

Instrumentalna igra – Orffova glasbila Denac 

Motorično nadarjeni otroci Muhič 

Likovne dejavnosti v muzeju in galeriji Zupančič 

Praktično usposabljanje 1 - 8 Darija Petek 

4.5.b Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa 

1. LETNIK (60 ECTS) 

Tabela 14: 1. semester 

Predmeti Vrsta P SE SV LV IV* TV KU IND Skupaj Skupaj 

predmeta 

ur ECTS 

Didaktika Obvezna 

vsebina 

30 15 45 45 90 3 

Vokalno-instr. Obvezna 15 30 45 45 90 3 

praktikum I vsebina 

Osnove metod. Obvezna 30 30 60 60 120 4 

ped. raziskovanja vsebina 

Teorija vzgoje Obvezna 

vsebina 

15 15 15 45 45 90 3 

Slovenski jezik Obvezna 

vsebina 

15 15 30 60 90 150 5 

Predšolska Obvezna 30 15 15 60 60 120 4 

pedagogika I vsebina 

Razvojna 

Obvezna 45 15 15 15 90 90 180 6 

psihologija 

vsebina 

Praktično 

Obvezna 

60 60 2 

usposabljanje 1 vsebina 

Skupaj 180 60 30 90 30 15 405 495 900 30 

*Pomen kratice: IV – individualne vaje 

31


Predmeti Vrsta P SE SV LV IV TV KU IND Skup Skupaj 

predmeta 

aj ur ECTS 

Predšolska Obvezna 15 15 15 45 45 90 3 

pedagogika II vsebina 

Motorika otroka Obvezna 

vsebina 

30 15 15 15 75 75 150 5 

Vokalno-instr. Obvezna 15 30 45 75 120 4 

praktikum II vsebina 

Začetno 

Obvezna 30 45 75 75 150 5 

naravoslovje vsebina 

Mladinska 

Obvezna 30 30 60 90 150 5 

književnost vsebina 

Pedagoška Obvezna 15 15 15 45 45 90 3 

psihologija 

vsebina 

Izbirni predmet Izbirna 15 15 15 45 45 90 3 

III* 

vsebina 

Praktično 

Obvezna 

60 60 2 


Skupaj 150 30 75 90 30 15 390 510 900 30 

* Izbirni predmeti iz sklopa III (zunanji izbirni predmeti) 



Predmeti Vrsta 

predmeta 

Didaktika 

uvajanja v 

družbeno okolje 

Didaktika 

jezikovne vzgoje 

Didaktika plesne 

vzgoje 

Didaktika gibalno 

športne vzgoje 

Praktično 

usposabljanje 3 

Obvezna 

vsebina 

Obvezna 

vsebina 

Obvezna 

vsebina 

Obvezna 

vsebina 

Obvezna 

vsebina 

Skupaj Obvezna 

P SE LV TV Druge oblike 

študija 

45 15 27 15 1N* (1ura) 

2H**(2 uri) 

45 15 27 15 1N (1 ura) 

2H (2 uri) 

45 15 27 15 1N (1 ura) 

2H (2 uri) 

45 15 27 15 1N (1 ura) 

2H (2 uri) 

180 60 108 60 4N (4 ure) 

8 H (8 ur) 

*N - 1nastop (1 ura – individualno delo univerzitetnega učitelja s študentom) 

** 2 H- 2 hospitaciji (2 uri - delo univerzitetnega učitelja vezano na skupino ) 



predmeta 

Specialna 

pedagogika 

Didaktika 

glasbene vzgoje 

Didaktika 

spoznavanja 

naravnega okolja 

Motorični 

praktikum 

Elementarni 

likovno-pedagoški 

Obvezna 

vsebina 

Obvezna 

vsebina 

Obvezna 

vsebina 

Obvezna 

vsebina 

Obvezna 

vsebina 

P SE SV LV TV Druge 

oblike 

študija 

32 

KU IND Skupaj 

ur 

ECTS 

105 105 210 7 

105 105 210 7 

105 105 210 7 

105 105 210 7 

60 60 2 

420 480 900 30 

KU IND Sku 

paj 

ur 

Skupaj 

ECTS 

30 15 15 15 75 75 150 5 

45 15 27 15 1N *(1ura) 

2H**(2uri) 

45 15 12 30 1N (1ura) 

2H (2uri) 

105 105 210 7 

105 105 210 7 

45 45 45 90 3 

15 30 45 45 90 3

praktikum 

Praktično 

Obvezna 

30 30 1 


Praktično 

Obvezna 

5 5 115 120 4 


Skupaj 135 35 15 84 105 2N (2 uri) 

4H (4ure) 

380 520 900 30 






predmeta 

Sociologija 

družine in 

predšolskega 

otroka 

Didaktika 

matematike 

Didaktika likovnih 

dejavnosti 

Obvezna 

vsebina 

P SE SV LV TV Druge 

oblike 

študija 

33 

KU IND Skupaj 

ur 

Skupaj 

ECTS 

30 30 60 90 150 5 

Obvezna 30 12 15 1N *(1ura) 60 90 150 5 

vsebina 

2H**(2uri) 

Obvezna 45 15 27 15 1N (1ura) 105 105 210 7 

vsebina 

2H (2uri) 

Izbirni predmet I Izbirna 

vsebina 

15 15 15 45 75 120 4 

Izbirni predmet II Izbirna 

vsebina 

15 15 15 15 60 60 120 4 

Izbirni predmet III Izbirna 

vsebina 

15 15 15 45 45 90 3 

Praktično 

Obvezna 

60 60 2 


Skupaj 150 45 45 84 45 2N (2uri) 

4H (4 ure) 

375 525 900 30 





predmeta 

P SE LV TV Druge 

oblike 

študija 

15 12 15 1N *(1ura) 

2H**(2uri) 

30 15 27 15 1N (1ura) 

2H (2uri) 

Didaktika tehnične Obvezna 

vzgoje 

vsebina 

Lutkovno-gled. Obvezna 

vzgoja z didaktiko vsebina 

Izbirni predmet II Izbirna 

vsebina 

Praktično 

Obvezna 


Praktično 

Obvezna 


Diplomsko delo Obvezna 

vsebina 

Skupaj 60 45 54 45 2N (2uri) 

4H (4 ure) 

KU IND Skupaj 

ur 

Skupaj 

ECTS 

45 75 120 4 

90 90 180 6 

15 15 15 15 60 60 120 4 

30 30 1 

5 5 235 240 8 

10 10 200 210 7 



210 690 900 30

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP I (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI – PREDMETI STROKE) 

Tabela 20: Izbirni predmetni sklop I 


predmeta 

Uporabni psiholološki 

Izbirna 

1 prijemi v predšolskem 

izobraževanju 

vsebina 

Metodologija kvalitativnega Izbirna 

2 in kvantitativnega 

pedagoškega raziskovanja 

vsebina 

3 Otroška igra in navezanost 

Izbirna 

vsebina 

4 

Otroci s posebnimi 

potrebami in gibalna terapija 

Izbirna 

vsebina 

5 

Vzgojni koncepti v teoriji in 

praksi 

Izbirna 

vsebina 

6 Senzomotorika 

Izbirna 

vsebina 

7 Slovenska govorna besedila 

Izbirna 

vsebina 

8 Knjižna vzgoja 

Izbirna 

vsebina 

9 

Dejavniki uspešnega 

poučevanja 

Izbirna 

vsebina 

10 Moralna vzgoja in etika 

Izbirna 

vsebina 

P SE LV KU IND Skupaj Skupaj 

ur ECTS 

15 15 15 45 75 120 4 

15 15 15 45 75 120 4 

15 15 15 45 75 120 4 

15 15 15 45 75 120 4 

15 15 15 45 75 120 4 

15 15 15 45 75 120 4 

15 15 15 45 75 120 4 

15 15 15 45 75 120 4 

15 15 15 45 75 120 4 

15 15 15 45 75 120 4 

Iz ponudbe predmetnega sklopa I (notranje izbirni predmeti - predmeti stroke) študent izbere 1 predmet 

v vrednosti 4 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov. 

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP II (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI – PREDMETNE DIDAKTIKE)) 

Tabela 21: Izbirni predmetni sklop II 


predmeta 

1 Jezikovne dejavnosti v vrtcu 

Izbirna 

vsebina 

2 Šport v doživljajski vzgoji 

Izbirna 

vsebina 

3 Plesna dramatizacija v vrtcu 

Izbirna 

vsebina 

4 Likovno izražanje in prostor 

Izbirna 

vsebina 

5 Glasbene dejavnosti v vrtcu 

Izbirna 

vsebina 

6 

Igra in raziskovanje v 

naravnem okolju 

Izbirna 

vsebina 

Vloga odraslega pri 

Izbirna 

7 otrokovem uvajanju v 

družbeno okolje 

vsebina 

P SE LV TV KU IND Skupaj Skupaj 

ur ECTS 

15 15 15 15 60 60 120 4 

15 15 15 15 60 60 120 4 

15 15 15 15 60 60 120 4 

15 15 15 15 60 60 120 4 

15 15 15 15 60 60 120 4 

15 15 15 15 60 60 120 4 

15 15 15 15 60 60 120 4 

Iz ponudbe predmetnega sklopa II (notranje izbirni predmeti – predmetne didaktike) izbere 2 predmeta v 

vrednosti 8 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 10 študentov. 

34

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP III (ZUNANJI IZBIRNI PREDMETI) 

Tabela 22: Izbirni predmetni sklop III 


predmeta 

1 

Poučevanje angleščine na 

predšolski stopnji 

Izbirna 

vsebina 

2 

Učenje matematike skozi 

igro 

Izbirna 

vsebina 

Pedagoška komunikacija in Izbirna 

3 partnerstvo med vrtcem, 

šolo in družino 

vsebina 

4 Timsko delo v vrtcu in v šoli 

Izbirna 

vsebina 

Priprava in izvedba 

Izbirna 

5 lutkovnega projekta – 

predstave 

vsebina 

6 

Govorne in jezikovne 

motnje pri otrocih 

Izbirna 

vsebina 

7 

Interpretacija mladinskih 

književnih besedil 

Izbirna 

vsebina 

8 

Instrumentalna igra – 

Orffova glasbila 

Izbirna 

vsebina 

9 Motorično nadarjeni otroci 

Izbirna 

vsebina 

10 

Likovne dejavnosti v muzeju 

in galeriji 

Izbirna 

vsebina 

P SV LV KU IND Skupaj Skupaj 

ur ECTS 

15 15 15 45 45 90 3 

15 15 15 45 45 90 3 

15 15 15 45 45 90 3 

15 15 15 45 45 90 3 

15 15 15 45 45 90 3 

15 15 15 45 45 90 3 

15 15 15 45 45 90 3 

15 15 15 45 45 90 3 

15 15 15 45 45 90 3 

15 15 15 45 45 90 3 

Iz ponudbe izbirnega predmetnega sklopa III (zunanji izbirni predmeti) izbere študent dva predmeta v 

vrednosti 6 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov. 

Tabela 23: Delež in vrsta učnih enot glede na vključenost v strukturo 

Obvezne Izbirne vsebine Praktično SKUPAJ 

vsebine 

usposabljanje 

ECTS Delež ECTS Delež ECTS Delež ECTS Delež 

(%) 

(%) 

(%) 

(% 

1. letnik 53 88,3 3 5 4 6,7 60 100 

2. letnik 53 88,3 7 11,7 60 100 

3. letnik 34 

SKUPAJ 140 

56,7 

77,8 

15 

18 

25 

10 

11 

22 

18,3 

12,2 

60 

180 

100 

100 

Študenti bodo imeli možnost najmanj 10 ECTS kreditnih točk iz obveznih ali izbirnih enot programa 

prenesti iz enega študijskega programa v drugega. 

4.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija 

Predavanja (P) 

Predavanja so način pedagoškega dela oziroma posredovanja znanj in metodike z nekega 

področja študentom. 

Seminarji (SE) 

Seminarji so del pedagoškega poučevanja, ki temeljijo na samostojnem delu in poglobljenemu 

razumevanju vsebin predavanj kot tudi njihovi razpravi. 

35

Vaje (V) 

Vaje se po vsebini navezujejo na teoretične vsebine predavanj. Izvajamo jih kot seminarske, 

laboratorijske, individualne in terenske. Služijo kot praktično povezovanje teorije s specifičnimi 

praktičnimi problemi. 

Tabela 24: Število ur in odstotni delež predavanj, vaj in seminarjev 

Predavanja Seminarji Vaje 

SV LV IV TV 

Skupaj 

1. letnik Ure 330 90 TV 105 180 60 30 795 

(%) 39,6 13,2 11,4 24,5 7,5 3,8 100 

2. letnik Ure 315 95 15 210 165 800 

(%) 39,4 11,9 1,9 26,2 20,6 100 

3. letnik Ure 210 90 45 150 90 585 

(%) 35,9 15,4 7,7 25,6 15,4 100 

Skupaj Ure 855 275 165 540 

(%) 

39,2 

12,6 

36 

7,5 

46,8 

24.8 

60 

60 48,2 

60 285 2180 

4.5.d Delež praktičnega usposabljanja oz. pedagoške prakse v programu, način izvedbe, 

kreditno ovrednotenje 

Študijski program predvideva praktično usposabljanje v vseh treh letnikih. Obseg praktičnega 

usposabljanja znaša 660 ur oziroma 22 ECTS, delež v celotnem programu znaša 12,2%. 

Smisel praktičnega usposabljanja študentov je, da predstavlja konkretizacijo teoretičnih 

spoznanj, ki so jih študentje pridobili pri posameznih predmetih. Spoznanja, pridobljena s 

prakso, predstavljajo posebno vrsto spoznanj, saj v njih prevladuje učenje po modelu 

(opazovanje dela drugih in učenje skozi lastno delovanje na stvarnost - aktivno udejstvovanje v 

vzgojno-izobraževalnem procesu). Praktično usposabljanje se začne s hospitiranjem - 

opazovanjem dela vzgojiteljev - mentorjev v vsakodnevnih situacijah in v posebej pripravljenih 

in organiziranih situacijah. Nadaljuje se s postopnim vključevanjem študentov v delo vzgojitelja 

in zaključi s samostojnim opravljanjem tega dela. Vse oblike dela morajo biti pripravljene z 

ustrezno dokumentacijo. Praktično usposabljanje se izvaja v obliki integrirane prakse in 

strnjene prakse. 

Praktično usposabljanje 1,2,3,4,6 in 7 se izvaja v obliki integrirane prakse. Integrirana praksa 

se izvaja v vseh treh letnikih v obsegu 10 ECTS kreditnih točk pod okriljem predmetov oziroma 

visokošolskih učiteljev. Študent bo predvidoma en dan v tednu v vrtcu ali 1. razredu osnovne 

šole izvajal konkretne naloge (načrtno opazovanje različnih vidikov vzgojno-izobraževalnega 

dela, analize, obiski in spoznavanje institucij itd.). 

Praktično usposabljanje 5 in 8 se izvaja v obliki strnjene prakse. Strnjena praksa se izvaja v 

drugem in tretjem letniku študija v obsegu 12 ECTS kreditnih točk. V drugem letniku traja 

strnjena praksa dva tedna (4 ECTS), in se izvaja v vrtcu, v tretjem letniku traja štiri tedne (8 

ECTS) in se izvaja tri tedne v vrtcu in en teden v 1. razredu osnovne šole. 

Namen strnjene prakse je, da študent spozna vrtec kot institucijo, delo vzgojitelja in probleme 

pri tem delu ter da preizkuša svoje sposobnosti in v času študija pridobljena znanja. Pri strnjeni 

praksi študent več ali manj samostojno (pod mentorstvom) vodi oddelek in s tem preveri svojo 

usposobljenost za delo. 

2,8 

13,1 

100

Ure, ki so v predmetniku strnjene prakse prikazane kot SE, so namenjene strokovni 

koordinaciji in navodilom študentom glede izvedbe prakse. 

Hospitacije 

V drugem in tretjem letniku študija opravi študent v vrtcu ali v 1. razredu osnovne šole dve 

hospitaciji pri vsaki predmetni didaktiki, kjer opravlja obvezni nastop (skupaj 16). Hospitacije za 

študente izvajajo vzgojitelji ob prisotnosti visokošolskega učitelja – nosilca predmetne 

didaktike. Študent izdela analizo vsake hospitacije. 

Nastopi 

Študent v 2. in 3. letniku pri predmetnih didaktikah opravi 8 nastopov. Nastop je obvezen pri 

predmetih: Didaktika uvajanja v družbeno okolje, Didaktika jezikovne vzgoje, Didaktika plesne 

vzgoje, Didaktika gibalno športne vzgoje, Didaktika glasbene vzgoje, Didaktika spoznavanja 

naravnega okolja, Didaktika likovnih dejavnosti. En nastop izbira med didaktiko matematike, 

lutkovno-gledališko vzgojo z didaktiko in didaktiko tehnične vzgoje. Nastopi se izvajajo ob 

prisotnosti visokošolskega učitelja – nosilca predmetne didaktike. 

4.5.e Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov 

Predšolska vzgoja je izrazito interdisciplinarno področje, pri katerem se z istimi fenomeni 

ukvarjajo različne znanosti. 

Zato se v programu na eni strani povezujejo vsi temeljno pedagoški in strokovni predmeti, ki so 

tudi podlaga in izhodišče za posebne strokovne predmete didaktike. Na drugi strani pa morajo 

biti nujno medsebojno povezani tudi vsi posebni strokovni predmeti; v predšolski vzgoji je 

namreč predmete nemogoče ločevati. Otrok doživlja svet celostno, zato morajo biti pri vzgojnoizobraževalnem 

delu več ali manj integrirana različna področja dejavnosti oziroma predmetna 

področja. Posledica teh spoznanj je integrirana praksa. Seveda pa morajo posebni strokovni 

predmeti kljub tej zahtevi ohranjati svojo identiteto, saj nudijo študentu izvirne informacije 

različnih strok. 

Večina temeljnih pedagoških in strokovnih predmetov je na začetku študija, v drugem in tretjem 

letniku pa je več posebnih strokovnih predmetov. V zadnjem letu študija so tudi predmeti, 

katerih glavni namen je kritična refleksija pridobljenih znanj in sistema predšolske vzgoje, ki 

zahtevajo večjo zrelost študentk in študentov. Večina izbirnih predmetov je v zadnjem letu 

študija, saj mora študentka ali študent najprej poznati osnove, da lahko potem kompetentno 

izbira. Večja izbirnost v petem in šestem semestru študentu omogoča horizontalno povezanost 

s področjem, na katerem bo opravljal diplomsko delo. Hkrati pa naj bi izbirni predmeti študenta 

usmerjali v smiselno nadaljevanje študija na drugi stopnji, ki bo modularno zasnovan. 

Vertikalna in horizontalna povezanost je vgrajena tudi pri praktičnem usposabljanju, ki je 

prisotno v vseh treh letnikih študija. Vertikalna povezanost predstavlja logično prehajanje od 

opazovalne, preko integrirane in vodene do strnjene oblike izvajanja praktičnega 

usposabljanja. Horizontalno povezanost pa omogoča prepletanje praktičnega usposabljanja s 

temeljnimi pedagoškimi in didaktičnimi predmeti v vsakem letniku študija, kar predstavlja 

prepletanje teoretičnih znanj s praktičnim delom. 

Nekaj konkretnih horizontalnih povezav med predmeti po letnikih: 

1. letnik 

Didaktika – Teorija vzgoje - predšolska pedagogika I. in II. 

Predšolska pedagogika I. in II. - Razvojna psihologija 

37

2. letnik 

Didaktika uvajanja v družbeno okolje – Didaktika spoznavanja naravnega okolja 

Didaktika glasbene vzgoje - Didaktika plesne vzgoje – Didaktika gibalno športne vzgoje 

3. letnik 

Didaktika tehnčne vzgoje – lutkovno-gledališka vzgoja z didaktiko 

Nekaj konkretnih vertikalnih povezav med predmeti: 

1. letnik 2.letnik 3.letnik 

Didaktika Didaktika jezikovne vzgoje Didaktika matematike 

Didaktika gibalno športne vzgoje Didaktika likovnih dejavnosti 

Didaktika plesne vzgoje Didaktika tehnične vzgoje 

Didaktila uvajanja v družbeno okolje 

Didaktika glasbene vzgoje 

Predšolska pedagogika I. in II. - vse didaktike v 2. in 3. letniku 

4.5.f Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in 

celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število 

organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 

Celotno triletno trajanje študijskega programa prve stopnje je ovrednoteno z 180 ECTS, vsak 

letnik s 60 ECTS. Kreditno vrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot je 

podrobno prikazano v poglavjih 4.5.a in 4.5.b. Tukaj podajamo še enkrat letno in celotno število 

organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa (predavanja, seminarji, vaje) ter 

samostojnega dela študenta, ovrednoteno s krediti. 

Tabela 25: Letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 

(predavanja, seminarji, vaje) ter samostojnega dela študenta 

P SE Vaje 

SV LV IV TV 

KU IND Sk. 

1. letnik Ure 315 105 tTTV 90 195 60 30 795 1005 1800 

2. letnik Ure 315 95 15 210 165 800 1000 1800 

3. letnik Ure 210 90 45 150 90 585 1215 1800 

Skupaj Ure 840 290 150 555 

38 

60 

60 

4. 5. g Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah 

Učni načrti posameznih predmetov so v prilogi 10. 

60 285 2180 3220 5400 

4.5.h Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; Obrazci 

(predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih 

obveznostih, študijska pogodba) 

Dokazila in obrazci so v prilogi 4.

4.6 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa 

V dodiplomski študijski program »Predšolska vzgoja« se lahko vpiše: 

kdor je opravil maturo, 

kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v programu predšolska vzgoja ali 

zdravstvena vzgoja, 

kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. 

Omejitev vpisa 

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: 

splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu 60% točk, 

splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 40% točk. 

Vpisnih mest je 75 za redni študij in 30 za izredni študij. Izredni študij se izvede, če je 

prijavljenih vsaj 15 študentov. 

4.7 Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, 

pridobljenih pred vpisom v program (9. člen Meril) 

Pedagoška fakulteta bo študentom na prvi stopnji študijskega programa priznala pridobljena 

znanja, spretnosti in zmožnosti, ki ustrezajo splošnim in predmetno specifičnim 

kompetencam, določenim s študijskim programom, pridobljenimi pred vpisom v različnih 

oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi potrdili. Obseg 

in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko 

nadomestijo obveznosti po predvidenem študijskem programu. 

Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve fakultete, 

ki bo vse takšne primere preučila, ter ob upoštevanju mnenja nosilca predmeta izdelala 

predlog deleža priznanih ECTS. 

Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. Če se priznajo 

delno, bo študentu določen delni izpit iz poglavij, ki jih bo določil nosilec predmeta. 

4.8 Načini ocenjevanja 

Načini in oblike ocenjevanja znanja so določeni oziroma navedeni v učnih načrtih vsakega 

posameznega predmeta in so sledeči: 

ustni in pisni izpit, 

ustni in pisni kolokvij, 

izdelava in predstavitev seminarske naloge, 

dnevnik - poročilo o opravljanju pedagoške prakse, 

praktične naloge, izdelki in projekti, 

aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah, 

aktivno sodelovanje pri skupinskem delu, 

ocena iz vaj, 

nastop, 

izdelava in zagovor diplomskega dela, 

39

izdelava portfolia. 

Pri ocenjevanju upoštevajo učitelji splošna pravila ocenjevanja, ki jih statut univerze v Mariboru 

in drugi pravilniki Univerze v Mariboru. 

4.9 Pogoji za napredovanje po programu 

Pogoji za napredovanje v 2. letnik 

Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti zbere najmanj 48 ECTS. Obvezno mora 

opraviti Praktično usposabljanje 1,2 (4 ECTS), vse obveznosti na vajah in izpite pri naslednjih 

predmetih: Didaktika, Pedagoška psihologija, Teorija vzgoje, Predšolska pedagogika I in II, 

Razvojna psihologija, Začetno naravoslovje, Vokalno instrumentalni praktikum I in II. 

Pogoji za napredovanje v 3. letnik 

Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite iz 1. letnika in zbere vsaj še 48 ECTS z 

opravljenimi izpiti iz 2. letnika. Obvezno mora opraviti Praktično usposabljanje 3,4 (3 ECTS), 

praktično usposabljanje 5 (4 ECTS), vse obveznosti pri vajah in izpite pri naslednjih predmetih: 

Elementarni likovno-pedagoški praktikum, Specialna pedagogika. 

Ponavljanje letnika 

Študent lahko enkrat v času študija ponavlja letnik zaradi neizpolnitve obveznosti, ki so 

določene za napredovanje. Letnik lahko ponavlja študent, ki je izpolnil obveznosti v letniku, ki 

naj bi ga ponavljal, v obsegu najmanj 30 ECTS. Letnik lahko ponavlja tudi študent, ki je opravil 

študijske obveznosti letnika, ki naj bi ga ponavljal, v obsegu, ki je manjši kot 30 ECTS, če 

izkazuje za to upravičene razloge, ki jih določa Statut Univerze v Mariboru. Ponavljanje letnika 

odobri Komisija za študijske zadeve Senata Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, na 

podlagi študentove prošnje, v kateri mora dokazati obstoj utemeljenih razlogov. 

Študent lahko enkrat v času študija spremeni študijski program. 

Podaljšanje statusa študenta 

Študentom, ki se sočasno izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, študentom, ki 

imajo status vrhunskega športnika, študentom, ki so izjemno aktivni na kulturnem in 

humanitarnem področju, in študentom, ki izkazujejo druge upravičene razloge (materinstvo, 

bolezen v trajanju najmanj treh mesecev v času predavanj oziroma en mesec v času izpitnih 

rokov, izjemne socialne in družinske okoliščine, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih 

Univerze oziroma članic Univerze v Mariboru), pa niso diplomirali v 12 mesecih po zaključku 

zadnjega semestra ali se med študijem niso vpisali v višji letnik, se lahko status podaljša, 

vendar največ za eno leto. Študentke, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja 

študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. O podaljšanju statusa 

odloča Komisija za študijske zadeve Senata Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. 

Svetovanje in usmerjanje med študijem 

Svetovanje in usmerjanje študentov med študijem na Pedagoški fakulteti temelji na sistemu 

tutorstva in mentorstva. Vsakemu študentu prvega letnika se dodeli tutor iz vrst visokošolskih 

učiteljev, ki je študentu v pomoč pri izvrševanju študijskih obveznosti. 

40

Poleg tega je vsakemu letniku dodeljen visokošolski učitelj kot mentor. Tak mentor letnika je 

zadolžen, da študentom tega letnika pomaga razreševati morebitne težave v okviru 

pedagoškega procesa, jim svetuje in jih usmerja pri študiju. 

Učitelji študente usmerjajo in jim svetujejo tudi v obliki konzultacij in v individualnih razgovorih 

na govorilnih urah. 

4.10 Določbe o prehodih med programi 

Prehodi med študijskimi programi so možni skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za 

prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. 

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu 

in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prehodi so možni med študijskimi 

programi iste stopnje ter višješolskimi študijski programi in študijskimi programi prve stopnje, ki 

ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po 

kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem 

sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne 

predmete drugega študijskega programa. 

Vloge za prehod študenta oz. diplomanta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani 

študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za 

predšolsko vzgojo. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v 

Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik visokošolskega 

študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Pri prehodu se lahko priznavajo: 

1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; 

2. neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi 

dokumenti. 

V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih 

vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik visokošolskega študijskega 

programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih morajo 

opraviti, če želijo diplomirati v novem študijskem programu. 

Na visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja je možen prehod 

iz: 

1.visokošolskih strokovnih študijskih programov 1. stopnje in visokošolskih strokovnih 

študijskih programov s področja predšolske vzgoje ter ustrezni tuji študijski programi, ki ob 

zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne 

predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega 

študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za 

študijske zadeve Pedagoške fakultete UM, na predlog Oddelka za predšolsko vzgojo, omogoči 

vpis v ustrezni letnik in določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati 

v novem programu. 

2.univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje in univerzitetni študijski program s 

področja družboslovnih in humanističnih ved (pedagogika, psihologija) ter ustrezni tuji 

univerzitetni študijski programi, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih 

kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica 

študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za 

vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Pedagoške fakultete UM, na predlog 

Oddelka za predšolsko vzgojo, omogoči vpis v ustrezni letnik in določi manjkajoče obveznosti, 

ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. 

3.iz višješolskega študijskih programov, sprejetih pred letom 1994 

Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali 

izobraževanje po študijskem programu s področja predšolske vzgoje (višješolski program 

41

Vzgojitelj predšolskih otrok), in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne 

predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega 

študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri 

leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 2. letnik tega študijskega programa. Komisija za 

študijske zadeve Pedagoške fakultete UM, na predlog Oddelka za predšolsko vzgojo določi 

manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. 

4. Prehod iz višješolskih strokovnih študijskih programov po Zakonu o poklicnem in 

strokovnem izobraževanju 

Ta prehod se ne predvideva. 

4.11 Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija 

Načini in oblike izvajanja 

študija (izberite): 

redni študij izredni študij študij na daljavo 

Redni študij se bo izvajal na sedežu Pedagoške fakultete. V rednem študiju se izvaja program 

v celoti obsega kontaktnih ur, ki jih določa študijski program. 

V primeru manjše skupine zainteresiranih študentov za vpis (manj od 10 študentov) na 

posamezen izbirni predmet znotraj programa se bo predmet izvajal v obliki konzultacij. 

Izredni študij se bo izvajal, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov. Izredni študij se izvaja v 

naslednjem obsegu rednega študija: 1/3 izvedba predavanj in seminarjev ter 1/3 izvedba vaj. 

4.12 Pogoji za dokončanje študija 

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti v vrednosti 180 

ECTS. 

4.13 Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje 

Program ne vsebuje posameznih delov. 

4.14 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova 

Po uspešnem zagovoru diplomskega dela pridobi kandidat naslednji strokovni naslov: 

Diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS), Diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS). 

5 Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje 

5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa 

42

Pri izvajanju programa bodo sodelovali le ustrezno habilitirani visokošolski učitelji in njihovi 

sodelavci, ki imajo za svoje področje dela tudi primerne strokovne in znanstvene reference. 

Nosilci programa so tudi pisci številnih znanstvenih člankov, učbenikov, monografij, strokovnih 

člankov in mentorji pri diplomah, magisterijih in doktoratih. 

Priloga št. 5 vsebuje: 

- obrazec št. 4, 

- izjave izvajalcev, 

- sklepe o izvolitvah v naziv, 

- soglasja za sodelavce, ki bodo sodelovali dopolnilno ali po podjemni pogodbi, 

- reference nosilcev programa (Priloga 5) 

- podatke o nosilcih, ki so v postopku habilitacije, iz katerih je razvidno, da izpolnjujejo 

kriterije za habilitacijo, 

- merila za izvolitev v naziv. 

5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih (prostori, laboratoriji in knjižnice, oprema 

ipd.) za izvajanje programa (priloga št. 6) 

Izvajanje študijskih programov poteka v Mariboru na Koroški 160, v stavbi v kateri že deluje 

obstoječa Pedagoška fakulteta Maribor. Stavba je v upravljanju Univerze v Mariboru. Obstoječi 

objekt in oprema omogočata izvajanje pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela, 

predavalnice, laboratoriji in kabineti pa v glavnem zadoščajo potrebam. Knjižnica sedanje 

Pedagoške fakultete, Univerzitetna knjižnica Maribor ter računalniško omrežje zagotavljajo 

kvalitetno informacijsko in komunikacijsko podporo študiju. Obstoječi objekt na Koroški 160 tudi 

omogoča različne obštudijske in interesne dejavnosti učiteljev in študentov, v njegovi 

neposredni bližini pa je tudi Univerzitetni športni center. 

Obstoječa oprema na oddelku in predavalnice omogočajo nemoteno izvajanje študijskega 

procesa. Predlagani študijski program ne predstavlja dodatnih prostorskih zahtev. Zahteval pa 

sprotno posodabljanje, dopolnjevanje in vzdrževanje učilnic, računalniške in multimedijske 

opreme in dokup študijskega gradiva, da bo v knjižnici po več enot osnovnega študijskega 

gradiva pri predmetih, ki se uvajajo na novo. 

Prostorske potrebe preoblikovane Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru so izpolnjene z 

razdelitvijo obstoječih prostorov sedanje Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru med vse 

novo nastale fakultete. Delitev prostorov med Pedagoško fakulteto in ostalimi fakultetami 

temelji na upoštevanju obstoječega stanja uporabe prostorov in korigirana s številom študentov 

in profesorjev. Trenuten popis prostorov, ki je bil opredeljen v izhodiščnih elaboratih delitve je 

naslednji: 

Predmet delitve so bile predavalnice, Znanstveni inštitut, Center za strokovno spopolnjevanje, 

referat za podiplomski študij, dekanat, kadrovska služba, referat, računovodstvo, vložišče ipd. 

V nekaterih primerih je šlo le za vsebinsko delitev (npr. dva ali več referentov za isto področje v 

eni sobi). Predmet delitve so bili tudi nekateri nerazdeljeni prostori oz. prostori brez stalne in 

specifične namembnosti. Nekateri prostori (kurilnica, delavnice, hodniki, sanitarije, nekatera 

skladišča, knjižnica, velika sejna soba, vratarnica ipd.) so ostali popolnoma v skupni rabi, delijo 

se le stroški. Med oddelki nove fakultete so možne zamenjave prostorov. 

Knjižnica 1 : 

- število enot gradiva 

- število izvodov študijskega gradiva, predpisanega na zavodu 

43 

_______90.613________ 

___ 

1 Glej: Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03). 

Spletna stran: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200373&stevilka=3540

- število naslovov serijskih publikacij 

- gradivo obsega: 

o referenčno gradivo 

o gradivo, ki podpira študijske programe zavoda 

o gradivo, ki podpira znanstveno-raziskovalno delo 

zavoda 

o gradivo, ki podpira umetniško delo zavoda 

o doktorske disertacije, nastale na zavodu 

o magistrske naloge, nastale na zavodu 

o diplomske naloge, nastale na zavodu 

- omogočen dostop do elektronskih virov, ki podpirajo študijske 

programe zavoda 

- aktivna vključenost v nacionalni vzajemni bibliografski sistem 

- usklajevanje strokovne obdelave knjižničnega gradiva z 

univerzitetno knjižico 

- število zaposlenih delavcev z univerzitetno izobrazbo 

bibliotekarske oz. druge ustrezne smeri 

- del zbirke gradiva je prosto pristopen 

- število čitalniških mest glede na potencialne uporabnike 

- 

Tele 

fon: 

DA NE 

- 

Telefaks 

: 

DA NE 

- število računalnikov z dostopom do svetovnega spleta za 

uporabnike glede na potencialne uporabnike 

- vpis v razvid knjižnic 

44 

- Preslikovalni 

stroj: 

________2___________ 

________264__________ 

_ 

DA NE 

DA NE 

DA NE 

DA NE 

DA NE 

DA NE 

DA NE 

DA NE 

DA NE 

DA NE 

____6________________ 

DA NE 

_____150_____________ 

__ 

DA NE 

_____3 (več 30 javnih 

računalnikov po fakulteti) 

DA NE 

V prilogi št. 6 je odločba o uporabnem dovoljenju za tedanjo Pedagoško Akademijo, izjava 

dekana PEF o odstopu prostorov novi fakulteti in izjava dekana PEF o imenovanju komisije za 

razdelitev prostorov in opreme, zemljiško knjižni izpisek in popis opreme. 

6 Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja 

Pedagoško usposabljanje oz. pedagoška praksa se v visokošolskem študijskem programu 

predšolska vzgoja izvaja v vseh treh letnikih v obliki integrirane prakse, v 2. in 3. letniku pa v 

obliki strnjene prakse. 

Natančneje je praktično usposabljanje opisano v točki 4.5. 

Izjava aktiva ravnateljic mariborskih vrtcev, v kateri izražajo pripravljenost sodelovanja pri 

programu in zagotavljanja možnosti opravljanja praktičnega dela izobraževanja v njihovih 

ustanovah ter pogodbe z zavodi, se nahajajo v prilogi 7. 

7 Zaposljivost diplomantov 

7.1 Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov 

Diplomant predšolske vzgoje bo ustrezal zahtevam dela: 

- vzgojitelja v oddelkih predšolske vzgoje, 

- vzgojitelja v prvem razredu devetletne osnovne šole, 

- vzgojitelja v podaljšanem bivanju otrok v osnovni šoli,

- ravnatelja vrtca, 

- pedagoškega svetovalca in 

- strokovnega sodelavca. 

Podatki Zavoda za zaposlovanje: 

Tabela 26: Brezposelnost, prijavljena prosta delovna mesta in zaposlovanje brezposelnih dipl. 

vzgojiteljev predšolskih otrok v letu 2006 in v obdobju od 1.1. do 31.8.2007 v Sloveniji 

Brezposelne osebe 

Prijavljena prosta 

delovna mesta 

Zaposlitev 

Obdobje Število 

31.12.2006 41 

31.8.2007 78 

1.1.-31.12.2006 389 

1.1.-31.8.2007 230 

1.1.-31.12.2006 154 

1.1.-31.8.2007 96 

7.2. Mnenje panožne gospodarske ali resornega ministrstva, lahko pa tudi drugih 

relevantnih združenj delodajalcev o predlaganem študijskem programu 

Mnenje Skupnosti vrtcev Slovenije. 

Mnenje Zavoda republike Slovenije za šolstvo. 

Pridobljena mnenja se nahajajo v prilogi 8. 

Komentar k mnenju Zavoda Republike Slovenije za šolstvo 

Medijska pismenost je ena od temeljnih pismenosti, ki se oblikuje skozi celotno izobraževanje 

in življenje zato ocenjujemo, da so le te ni potrebno posebej izpostavljati ker je smiselno 

vpletena v vse predmete predlaganega študijskega programa. Specifična znanja s tega 

področja študenti pridobijo v sklopu izbirnega predmeta Didaktika zgodnjega uvajanja v 

računalništvo. 

Kompetenca sporazumevanja v tujem je splošna kompetenca, ki so jo posameznik pridobiva z 

učenjem skozi vse življenje. Študenti, ki imajo ambicije povezane z zgodnjim poučevanjem 

tujega jezika imajo možnost pridobitve dodatnih znanj s tega področja za v okviru dodatnega 

učenja tujega jezika, še zlasti v okviru izbirnega predmeta Poučevanje angleščine na 

predšolski stopnji. 

Specifične kompetence posameznega predmeta (tudi predmeta Slovenski jezik) so zapisane v 

konkretnem učnem načrtu in presegajo splošne kompetence kamor uvrščamo sporazumevanja 

v slovenskem jeziku. 

Pri načrtovanju programa smo kot izhodišče upoštevali sodobne trende in uveljavljeno 

strokovno terminologijo na področju strokovnih didaktik za to stopnjo izobraževanja in v 

predmetnik umestili obvezni predmet Didaktika jezikovne vzgoje, saj vključuje tudi predlagani 

segment. Študenti pa imajo možnost navedeni predmet izbrati tudi v naboru izbirnih 

predmetov, prav tako pa imajo v sklopu možnost izbrati tudi Knjižno vzgojo in Interpretacijo 

mladinskih književnih del. 

45

8 Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški 

obveznosti 

Se nahajajo v prilogi 9. 

9 Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega 

programa in predvideni viri 

9.1 Viri podatkov za izračune 

Za izračun letnih sredstev po »lump sum« sistemu za Pedagoško fakulteto (PEF UM) – 

visokošolski strokovni program smo uporabili model iz Uredbe o javnem financiranju 

visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS 

134/2003 z dne 30. 12. 2003 in Uradni list RS 132/2006 z dne 15. 12. 2006). Pri izračunih 

smo uporabljali podatke MŠZŠ - MVŠZT, Statističnega urada Republike Slovenije ter 

Pedagoške fakultete (načrtovana dinamika gibanja števila vpisanih študentov in 

diplomantov). 

Vir podatkov o višini finančnih sredstev, nakazanih na Univerzo v Mariboru v 

letu 2006 in 2007, sta tabeli MVŠZ. Izračune smo naredili na osnovi vseh nakazil, 

ne glede na to, ali so bila sredstva namenjena dejavnostim, ki se bodo 

financirale z »lump sum« sistemom. V sredstvih smo upoštevali tudi nakazila za 

skupne projekte in univerzitetno upravo UM (bruto vrednosti). 

Podatke o študentih in profesorjih smo vzeli iz tabel Statističnega urada Republike 

Slovenije. 

9.2 Pravila za izračun letnih normativnih sredstev (Uredba) 

9.2.1 Določanje letnih sredstev za študijsko dejavnost visokošolskih zavodov 

Proračunska sredstva za visokošolsko izobraževanje se vsako leto realno povečajo 

najmanj za rast bruto domačega proizvoda, vendar ne manj kakor 2,5% glede na 

realizacijo v preteklem letu. 

Letna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda (LS) so sestavljena iz 

osnovnih letnih sredstev (OLS) in normativnih letnih sredstev (NLS). 

LS = OLS + NLS. 

Letna sredstva za visokošolski zavod se določijo enkrat letno, praviloma do 1. marca, s 

sklepom ministra. 

Osnovna letna sredstva za visokošolski zavod (OLS) znašajo: 

– v letu 2004 80% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2003, povečanih za k, 

– v letu 2005 77,5% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2004, povečanih za k, 



46

– v letu 2008 60% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2007, povečanih za k. 

k - vrednost določi minister, pristojen za visoko šolstvo. Vrednost k je enaka napovedani 

letni stopnji inflacije v tekočem letu (k = % inflacije). 

Normativna letna sredstva za visokošolski zavod (NLS) se določijo ob upoštevanju letne 

izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega 

števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski 

zavod. 

NLS = LIV * ∑ ((Š + D * Ud) * f(s)). 

Letna izhodiščna vrednost (LIV) pomeni normativna letna sredstva na študenta v prvi 

študijski skupini in se izračuna kot količnik med razliko letnih sredstev (LS) in osnovnih 

letnih sredstev vseh visokošolskih zavodov (Σ OLS) ter vsoto števila študentov (Š) in z 

utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v 

katero spada visokošolski zavod. 

LIV = (LS – ∑ OLS) /∑ ((Š + D * Ud) * f(s)). 

(Š) je število študentov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke 

strokovne in magistrske izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ter študijskih programih 

prve in druge stopnje brez absolventov na visokošolskem zavodu v preteklem 

koledarskem letu. 

Študenti in diplomanti druge bolonjske stopnje se ne upoštevajo pri določanju 

normativnih letnih sredstev (6. člen Uredbe) v letih 2007 in 2008. Sredstva za te 

študente in diplomante se izračunajo tako, da se število vpisanih študentov rednega 

študija druge stopnje brez absolventov pomnoži s 2.503,76 EUR (600.000,00 SIT). K temu 

številu študentov rednega študija se ne prištevajo študentje z že pridobljeno izobrazbo, 

ki ustreza drugi stopnji. 

(D) je število diplomantov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke 

strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ter študijskih programih 

prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu v preteklem koledarskem letu. 

Utež za diplomanta (Ud) je razmerje med normativnimi sredstvi za diplomanta 

študijskega programa in študenta istega programa. Za visoke strokovne in univerzitetne 

programe, sprejete pred 11. 6. 2004, je Ud enaka število semestrov polovic, za 

diplomante študijskih programov prve stopnje pa je Ud enaka 4. 

Študijski programi za pridobitev magisterija znanosti in študijski programi za pridobitev 

doktorata znanosti, sprejeti pred 11. 6. 2004, se sofinancirajo v skladu s Sklepom o 

sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 77/04). Študijski programi tretje 

stopnje se lahko sofinancirajo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi ministrstvo. 

Študijske skupine (s) združujejo visokošolske zavode po prevladujočih študijskih 

področjih oziroma podpodročjih. 

47

Študijsko področje je eno izmed 22 področij, določenih v Iscedovi klasifikaciji študijskih 

področij (UNESCO, november 1997): (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne 

vede, (21) umetnost, (22) humanistične vede, (31) družbene vede, (32) novinarstvo in 

informiranje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravo, (42) vede o živi naravi, (44) 

vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika, (48) računalništvo, (52) tehniške 

vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura in gradbeništvo, (62) kmetijstvo, 

gozdarstvo in ribištvo, (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, (76) socialno delo, (81) osebne 

storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, (86) varnost. 

Faktor študijske skupine f(s) izraža razmerje med sredstvi, namenjenimi za izvedbo 

študija v študijski skupini, v primerjavi s prvo študijsko skupino. 

Študijskih skupin je šest: 

1. (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34) poslovne in upravne 

vede, (38) pravo, (76) socialno delo: f = 1,0; 

2. (22) humanistične vede, (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, 

(81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (86) varnost, (72) zdravstvo, 

podpodročja 723 – zdravstvena nega, 725 – zdravstvene tehnike, 726 – 

rehabilitacijske tehnike: f = 1,75; 

3. (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) 

arhitektura in gradbeništvo, (85) varstvo okolja: f = 2,50; 

4. (42) vede o živi naravi, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, zdravstvo, 

podpodročje 727 – farmacija: f = 3,00; 

5. (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika: f = 3,50; 

6. (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, podpodročji 721 – medicina, 724 – dentalna 

medicina, (21) umetnost: f = 4,50. 

9.2.2 Določanje letnih sredstev za novoustanovljeni visokošolski zavod 

Sredstva za začetek dela novih javnih visokošolskih zavodov in osnovna letna sredstva 

za nov visokošolski zavod se določijo z aktom o ustanovitvi. Izračunajo se po 

metodologiji ministra, pristojnega za visoko šolstvo, za čas trajanje študija prve vpisane 

generacije. 

Pri določanju normativnih letnih sredstev za nov visokošolski zavod se ob upoštevanju 

6. in 7. člena te uredbe število študentov izračuna tako, da se za prvih deset mesecev 

v letu upošteva dejansko število vpisanih študentov, kateremu se prišteje za zadnja 

dva meseca za prvi letnik število razpisanih mest, ki se pomnoži z 2 in deli z 12. Število se 

zaokroži navzgor. 

Število diplomantov se izračuna ob upoštevanju povprečnega števila diplom na 

študenta v zadnjih treh letih v posamezni študijski skupini. Pomnoži se s številom 

študentov, izračunanim po prejšnjem odstavku tega člena, ali številom študentov 

zadnjega letnika, ki se izvaja. Tako dobljeni rezultat se pomnoži z utežjo za diplomanta. 

Število se zaokroži navzgor. 

Normativna letna sredstva za nov visokošolski zavod se izračunavajo po prejšnjih 

odstavkih toliko časa, kot traja študij druge vpisane generacije. 

48

Ob upoštevanju mednarodnih pogodb in nacionalnih prednostnih nalog se 

visokošolskemu zavodu izjemoma lahko dodelijo dodatna sredstva za izvajanje 

novega študijskega programa. Po izteku financiranja se ta sredstva lahko vštejejo v 

letna sredstva visokošolskega zavoda (42. člen Uredbe). 

Ob statusnih spremembah visokošolskih zavodov, članic univerze, univerza s soglasjem 

ministrstva osnovna letna sredstva ustrezno prerazporedi med visokošolske zavode, 

članice univerze (19. člen Uredbe). 

Faktorji študijske skupine in razvrstitev študijskih področij in podpodročij oziroma 

visokošolskih zavodov v študijske skupine se lahko na podlagi utemeljenega predloga 

univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ter analiz ministrstva spreminjajo (13. člen 

Uredbe). Spremenjeni faktorji in razvrstitev študijskih področij in podpodročij se 

upoštevajo pri določanju normativnih sredstev za prihodnje koledarsko leto. 

9.3 Opis uporabljenih podatkov za izračune 

Pri izračunu sredstev za izvajanje študijskih programov na PEF UM za visokošolski 

strokovni program smo uporabili podatke Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in 

tehnologijo (MVŠZT) – Izračun letnih sredstev UM za leto 2006 (LS2005 s podatki za že 

delujoče fakultete in šole) in leto 2007 ter oceno gibanja števila vpisanih študentov in 

diplomantov v letih 2009 – 2012. 

Za izračun sredstev PEF UM - VS program smo uporabili naslednja izhodišča: 

- Ker Uredba velja do leta 2008, smo predpostavili, da se po tem letu ne bo 

spremenil sistem izračuna LS za bolonjske programe prve stopnje in da bodo 

takšna pravila veljala tudi za bolonjske programe druge stopnje. 

- Predvidevamo, da bo fakulteta dobila od ministrstva denar za normativna letna 

sredstva (NLS) in osnovna letna sredstva (OLS - dota) za visokošolski strokovni 

program. 

- Za oceno predvidene višine dote smo uporabili delež točk za izračun LIV – NLS in 

jih pomnožili s celotno vrednostjo LIV-a za leta 2009, 2010, 2011, 2012, 2013 in 

2014 (100 % LIV). 

- Izračune LIV2008 do LIV2014 smo korigirali s faktorjem k, ki ga vsako leto določi 

pristojni minister v skladu z Uredbo. Predvidevamo, da bo to povečanje 2,5% za 

celotno obdobje. 

- Letna izhodiščna vrednost 2006 - LIV2006 = 267.848,92 sit (1.117,71 EUR) 

- Letna izhodiščna vrednost 2007 - LIV2007 = 1.151,00 EUR 

- Letna izhodiščna vrednost 2008 - LIV2008 = 1.179,78 EUR (LIV2007 + 2,5 %) 





49



- Predvideno število diplomantov (D) so določili na šoli – fakulteti. 

- Utež (Ud) za diplomante VS programa je 4. 

- V izračunu za leta 2009 do 2012 bomo upoštevali načrtovano gibanje števila 

vpisanih študentov. 

- Za izračun deleža diplomantov VS programa smo uporabili razmerje med številom 

študentov in diplomantov 0,19. 

- Faktor študijske skupine f(s) je 1,75. 

- Faktorjem k, ki ga vsako leto določi pristojen minister, je enaka napovedani letni 

stopnji inflacije v tekočem letu. 

Letna sredstva za visokošolski zavod (LS) smo izračunali ob upoštevanju letne 

izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega 

števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s) v katero spada šola - 

fakulteta. 

LS = LIV * ∑ ((Š + D * Ud) * f(s)). 

50

9.4 Testni izračun 

Izračuni so narejen na osnovi priredbe določil Uredbe pristojnega ministrstva. 

LIV 2004 sit 258.694,85 

LIV 2005 sit 261.383,72 

LIV 2006 sit 267.848,92 

k 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 2,50% 

LIV 2007 eur 1.151,00 

LIV 2008 eur 1.179,78 

LIV 2009 eur 1.209,27 

LIV 2010 eur 1.239,50 

LIV 2011 eur 1.270,49 

LIV 2012 eur 1.302,25 

LIV 2013 eur 1.334,81 

LIV 2014 eur 1.368,18 

Ud(UNI) 4,00 

F(s) 1,75 

PEF – PREDŠOLSKA VZGOJA VS 2009 

število študentov 19 

število diplomantov 4 

točke za izračun LIV-a 2009 61,25 

NLS PEF VS bruto 2009 29.627,00 

LS PEF VS bruto 2009 74.067,65 

LS PEF VS neto 2009 70.586,47 






LS PEF VS bruto 2010 357.905,57 

LS PEF VS neto 2010 341.084,01 

51



delež števila diplomantov 31 



LS PEF VS bruto 2011 633.655,72 

LS PEF VS neto 2011 603.873,90 






LS PEF VS bruto 2012 934.364,99 

LS PEF VS neto 2012 890.449,84 






LS PEF VS bruto 2013 1.097.879,32 

LS PEF VS neto 2013 1.046.278,99 






LS PEF VS bruto 2014 1.125.325,50 

LS PEF VS neto 2014 1.072.435,20 

52

Razmerje študenti / diplomanti in profesorji / študenti leta 2000 

Šifra Ime zavoda 

diplo/stud stud/diplo prof.*100/stu 

d 

53 

stud/pro 

f. 

asist.*100/stu 

d 

stud/asis 

t. 

4 UL Visoka upravna šola 0,2189 4,57 2,70 37,00 1,35 74,00 

6 UL Visoka šola za socialno 

delo 

0,1881 5,32 2,66 37,62 2,66 37,62 

19 UL Ekonomska fakulteta 0,1868 5,35 1,18 84,42 1,53 65,52 

20 UL Pravna fakulteta 0,1872 5,34 2,54 39,41 1,49 67,24 

21 UL Fakulteta za družbene 

vede 

0,1330 7,52 2,59 38,62 1,83 54,63 

5 UM Pravna fakulteta 0,1110 9,01 2,13 47,06 1,30 77,00 

12 UM Ekonomsko-poslovna 

fak. 

0,1373 7,28 2,34 42,65 1,96 50,98 

13 UM Fakulteta za organ. vede 0,1532 6,53 1,96 51,00 1,45 68,85 

Skupaj skupina - faktor 1 0,1636 6,11 2,00 50,06 1,65 60,53 

1 UL Pedagoška fakulteta 0,1860 5,38 4,04 24,72 4,27 23,42 

11 UL Visoka šola za zdravstvo 0,2647 3,78 4,51 22,17 8,43 11,86 

18 UL Filozofska fakulteta 0,1114 8,97 3,54 28,25 4,89 20,43 

22 UL Fakulteta za šport 0,1174 8,52 3,62 27,62 4,62 21,65 

50 UL Teološka fakulteta 0,1211 8,26 8,70 11,50 5,59 17,89 

2 UM Pedagoška fakulteta 0,1715 5,83 5,09 19,63 3,89 25,72 

3 UM Visoka zdravstvena šola 0,2593 3,86 11,78 8,49 1,35 74,25 


9 UL Fakulteta za pom. in 

promet 

0,1379 7,25 4,08 24,53 2,28 43,89 

23 UL Fakulteta za strojništvo 0,2264 4,42 4,35 23,00 7,16 13,97 

25 UL Fakulteta za arhitekturo 0,1364 7,33 3,94 25,38 5,76 17,37 

26 UL Fakulteta za grad. in 

geod. 

0,1047 9,55 4,46 22,40 3,00 33,29 

48 UL Naravoslovnotehniška 

fak. 

0,0959 10,43 5,38 18,59 3,45 29,00 

63 UL Fakulteta za rač. in infor. 0,0433 23,08 2,00 50,00 2,33 42,86 

64 UL Fakulteta za elekt. 0,1298 7,71 3,40 29,45 3,46 28,93 

14 UM Fakulteta za strojništvo 0,1813 5,51 4,49 22,28 5,83 17,14 

15 UM Fakulteta za elek., rač. in 0,1001 

inf. 

9,99 4,31 23,20 4,31 23,20 

16 UM Fakulteta za 

gradbeništvo 

0,0458 21,84 3,02 33,09 2,56 39,00 

Skupaj skupina - faktor 

2,5 

0,1179 8,48 3,95 25,31 3,93 25,42 

30 UL Fakulteta za kem. in kem. 0,1354 

teh. 

7,39 3,92 25,52 5,79 17,28 

31 UL Fakulteta za farmacijo 0,1185 8,44 3,73 26,82 6,79 14,73 

47 UL Fakulteta za mat. in fiziko 0,0929 10,76 7,21 13,87 4,85 20,60

71 UL Biotehniška fakulteta 0,1210 8,26 5,04 19,84 3,92 25,48 

10 UM Fakulteta za kmetijstvo 0,1099 9,10 5,93 16,85 3,96 25,28 

17 UM Fakulteta za kem. in 

kem. teh. 

0,1310 7,64 5,16 19,38 5,95 16,80 


37 UL Veterinarska fakulteta 0,1365 7,33 9,52 10,50 9,52 10,50 

41 UL Medicinska fakulteta 0,1211 8,26 6,71 14,90 15,06 6,64 

42 UL Akademija za likovno 

umet. 

0,1183 8,45 14,89 6,72 1,53 65,50 

43 UL Akademija za glasbo 0,1935 5,17 18,48 5,41 7,33 13,64 

44 UL Akadem. za gled., rad., 

film, TV 

0,1923 5,20 37,18 2,69 16,67 6,00 

Skupaj skupina - faktor 

4,5 

0,1366 7,32 10,96 9,13 11,54 8,66 

SKUPAJ VSE SKUPINE 0,1421 7,04 3,97 25,20 3,98 25,13 

54

10 Evalvacijski postopki programa 

Po uvedbi programa bo fakulteta vsako leto do diplomiranja prve generacije študentov 

preverjala dejansko obremenitev študenta, nato pa vsaki dve leti (v skladu s 5. členom 

Meril ECTS). 

Pri samoevalvaciji se bodo upošteval Zakon o visokem šolstvu, podzakonska določila, 

Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, 

študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, 

Statut Univerze v Mariboru ter ostala določila, ki bodo urejala področje samoevalvacije 

visokošolskih zavodov. 

Evalvacija bo temeljila predvsem na ugotavljanju uspešnosti študija študentov, trajanju 

študija študentov, rezultatih znanstvenega dela študentov in učiteljev in predvsem na 

uspešnosti študentov po zaključenem študiju. 

Osnova za kakovostno izvedeno evalvacijo programa bo vsakoletna anketa študentov, 

izvedena v obliki, potrjeni na Senatu Univerze v Mariboru. Z anketo bo preverjana predvsem 

kakovost načinov in oblik izvajanja študijskega procesa, kakovost dela učiteljev in njihov 

odnos do študentov. 

Posebna pozornost bo namenjena vsebinski evalvaciji programa, v katero bodo na osnovi 

anket vključena mnenja posameznih nosilcev programa, mnenja partnerskih inštitucij iz 

tujine, mnenja študentov v času študija in magistrantov po zaključenem študiju, kakor tudi 

mnenja potencialnih delodajalcev. 

Rezultati evalviranja bodo osnova za kadrovske, vsebinske in strukturne spremembe v 

visokošolskem študijskem programu Predšolska vzgoja druge stopnje v prihodnje. 

Datum: ________________ 

Podpis odgovorne osebe: 

Dekan PeF UM: izr. prof. dr. Samo Fošnarič 

55 

__________________________ 

Rektor UM: red. prof. dr. Ivan ROZMAN 

__________________________

Priloge: 

1) Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda, 

2) Pisna neodvisna strokovna mnenja, 

3) Tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih držav; če gre za regulirane 

poklice, pa tudi sklic na ustrezno direktivo EU, 

4) Točka 4. 5. h.: 

a. statut visokošolskega zavoda, 

b. predstavitveni zbornik, 

c. študentova prošnja/prijava, 

d. sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih in 

e. študijska pogodba. 

5) Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci: 

a. Izpolnjen Obrazec št. 4, 

b. Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv, 

c. Bibliografije (reference izvajalcev) 

d. Izjave o sodelovanju pri programu 

6) Prostori in oprema 

a. Izpis iz zemljiške knjige, 

b. Najemna pogodba. 

7) Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja, 

8) Mnenje panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva, združenj delodajalcev 

9) Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti 

10) Učni načrti 

56

PREDŠOLSKA VZGOJA - Pedagoška fakulteta - Univerza v Mariboru

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?