SIJPRIS - Fakulteta za gradbeništvo - Univerza v Mariboru

SIJPRIS – geografski informacijski sistem za upravljanje javnega
potniškega prometa
dr. Andrej Tibaut, dr. Marjan Lep
Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Smetanova ulica 17, SI-2000 Maribor
andrej.tibaut@uni-mb.si,
lep@uni-mb.si
mag. Dušan Fajfar
IGEA d.o.o., Koprska ulica 94, SI-1000 Ljubljana
dusan.fajfar@igea.si
dr. Matej Gabrovec
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana
matej@zrc-sazu.si
Izvleček
SIJPRIS je geografski informacijski sistem, ki je bil po naročilu Direkcije Republike
Slovenije za ceste pripravljen za upravljanje gospodarske javne službe javnega
medkrajevnega avtobusnega prometa. Sistem omogoča z zakonom predvidene naloge
koncedenta, te so predvsem izdelava in vzdrževanje daljinarja, izdelava in vzdrževanje
voznorednega registra ter podpora pri poslovanju s koncesionarji. Tem osnovnim
administrativnim nalogam so dodane še naloge načrtovanja in analiziranja javnega
potniškega prometa. Spletni pregledovalnik omogoča uporabnikom grafični prikaz vseh
podatkov v bazi prometnih podatkov. SIJPRIS je zasnovan tako, da bo vanj v prihodnosti
možno vključiti tudi druge oblike javnega potniškega prometa.
Ključne besede
Javni potniški promet, geografski informacijski sistem, spletni pregledovalnik
Abstract
SIJPRIS – Geographical Information System for the Management of Public Passenger
Transport
SIJPRIS is geographical information system, made to the order of the Slovenian Road Agency
for the management of the economic public service of the public inter-urban bus transport.
The system makes possible the implementation of conceder's tasks stipulated by law, which
consist primarily of the making and maintanance of fare scales, the making and maintenance
of time-schedule register and the support to running business with concessionars. Added to
these basic administrative tasks are also the tasks of planning and analysing public passenger
transport. The web browser provides the users with graphic presentation of all the information
from the transport database. SIJPRIS is designed in such a way that in the future it will be
possible to include other forms of public passenger transport in it as well.
Keywords
Public Passenger Tranport, Geographical Information System, Web Map Service

1 Uvod
V Sloveniji do leta 2000 ni bilo poenotenega zbiranja ključnih podatkov o javnem potniškem
prometu. V letu 2000 je Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljevanju DRSC)
pričela uporabljati programski sistem AVRIS, ki je omogočal pripravljanje, usklajevanje in
registracijo avtobusnih voznih redov, a brez atributov o legi postajališč (Lep, Tibaut 1999). V
letu 2004 so bili podatkovni model in orodja nadgrajeni tako, da so omogočali sistematično
zbiranje podatkov o legi postajnih vstopnih točk in posledično tudi prikazovanje avtobusnih
linij (Lep s sodelavci, 2004). Te so bile prikazane kot lomljenka, saj tako imenovano
polaganje linij na infrastrukturo oziroma povezava z banko cestnih podatkov v praksi ni bila
realizirana.
Z novimi nalogami, ki jih je upravljavcu javnega avtobusnega prometa naložila zakonodaja,
pa tudi zaradi tehnološke zastarelosti AVRIS-a, je bil izdelan prenovljen informacijski sistem,
poimenovan SIJPRIS (Tibaut s sodelavci, 2009). Med tehnološkimi razlogi so bili v ospredju
delovanje v spletnem okolju ter zahteva po zanesljivejšem in robustnejšem sistemu za
upravljanje z relacijskimi podatkovnimi bazami. Potrebe po vsebinski poglobitvi pa so bile
predvsem:
• prehod na bolj natančno obravnavanje postajnih točk,
• prehod na bolj natančno opisovanje itinerarjev, vključno z natančnejšimi
izmerami dolžin,
• uvajanje pojma linija kot uporabnikom bolj logičnega pojava zelo sorodnih
voznih redov,
• uvajanje pojma linija kot osnovno obračunsko enoto za bolj realistično
spremljanje prihodkov, prepeljanih potnikov in stroškov,
• vpeljevanje dinamičnega spremljanja in arhiviranja vseh postopkov pri
upravljanju z voznorednim registrom ter
• uporabniku prijazno grafično prikazovanje ponudbe in povpraševanja.
Predmet obravnave sistema SIJPRIS je javni linijski avtobusni prevoz potnikov. Po Zakonu o
prevozih v cestnem prometu (Zakon o prevozih…2006) ima le-ta več pojavnih oblik
(medkrajevni redni, posebni, občasni, mestni, mednarodni...). Predmet obravnave sistema
SIJPRIS je gospodarska javna služba medkrajevnega javnega linijskega prevoza potnikov v
cestnem prometu. Namen sistema SIJPRIS je nuditi po zakonu zadolženemu upravitelju
sistema (DRSC) čim več podatkov in funkcij, s katerimi bo lahko upravljal sistem
gospodarske javne službe.
Sistem SIJPRIS pa je ob tem zgoraj zapisanem osnovnem poslanstvu zastavljen tako, da bo
upravitelj (DRSC) imel možnost razširiti vpogled tudi v vsebine, ki pomembno vplivajo na
njegovo osnovno dejavnost. To so predvsem:
• Posebni linijski prevozi potnikov v avtobusnem prometu,
• Ostale vrste javnega prevoza potnikov,
• Mednarodni prevozi potnikov v avtobusnem prometu,
• Poselitvena sestava obravnavanega območja s potenciali povpraševanja po
storitvah javnega potniškega prometa,
• Poslovanje koncesionarjev oziroma pogodbenikov.

2 Splošna shema SIJPRIS-a
Pri snovanju novega oziroma prenovljenega sistema sta se odpirali dve osnovni vprašanji:
• ali in v koliki meri uporabiti standarde za modeliranje podatkov, ki so se med
tem pričeli sprejemati in objavljati (SIST… 2003) ter
• katere funkcionalnosti in na kateri ravni upravljanja naj sistem podpira?
• Slika 1: Ravni upravljanja sistema javnega potniškega prometa in funkcionalna področja (Jesty
s sodelavci, 2000)
V splošnem obstaja veliko pristopov k obravnavi tematike javnega prevoza potnikov. Ti so
odvisni predvsem od naloge primarnega uporabnika (v našem primeru DRSC). DRSC je
zadolžen predvsem za upravljanje s prevozi oziroma prevozniki, kjer so ključne naloge:
• naročati oziroma koncesionirati in potrjevati obseg prevozov ter
• upravljati s pogodbami, vključno z obračunavanjem in izplačevanjem
kompenzacij.
Da bi te naloge DRSC uspešno opravljala, mora biti sposobna do določene mere :
• načrtovati ponudbo, torej spremljati povpraševanje po prevozih,
• upravljati z avtobusno infrastrukturo (postajališči),
• spremljati obseg prepeljanih potnikov, kakor tudi prihodke iz dejavnosti
koncesij,
• posredovati določene podatke o izvajanju gospodarske javne službe
prometnemu inšpektoratu,
• posredovati določene podatke o ponudbi gospodarske javne službe
uporabnikom (potnikom).
V sistemu, kot ga imamo v Sloveniji, pa DRSC ne izvaja prodaje vozovnic in operativnega
načrtovanja prevozov (izdaje potnih nalogov za voznike in avtobuse).
Kot rezultat tega razmisleka in sistemskih omejitev je bil pripravljen splošni miselni vzorec
sistema SIJPRIS (slika 2).

• Slika 2: Miselni vzorec entitet sistema SIJPRIS
V sistemu SIJPRIS, pa tudi splošno v prometni stroki, za opisovanje ponudbe uporabljamo
izraz daljinar za opisovanje elementov poti (postaje, razdalje med njimi in časi voženj med
njimi) ter izraz vozni redi za opisovanje, kako se avtobusi pomikajo po času in prostoru.
Povpraševanje zapisujemo kot lastnosti posameznih generatorjev in atraktorjev prometa
(število prebivalcev, sestava prebivalcev, število delovnih mest itd.) ter kot potovalne matrike,
to je kot številčni opis potovanj med dvema prometnima conama.
Prihodke, kot elemente ekonomskega modela, v sistemu gospodarske javne službe
ugotavljamo posredno(!) na podlagi poročil koncesionarjev. Stroške, kot elemente
ekonomskega modela, v sistemu SIJPRIS razumemo kot normirane stroške na podlagi
opravljenih kilometrov prevozov.
3 Model ponudbe
V modelu obravnavamo infrastrukturo in vozne rede.
Infrastrukturo sestavljajo:
• postajne točke kot infrastrukturni pojav v realnem svetu,
• postaje kot abstrakten pojem, ki ga uporabljamo v voznorednih obrazcih,
informiranju in obveščanju potnikov,
• segmenti linijskih odsekov kot deli cestnega omrežja, ki omogočajo opisovanje
linijskih odsekov,
• linijski odseki kot infrastrukturni pojav v realnem svetu, ki omogočajo
opisovanje gibanja avtobusa po cestnem omrežju.

Segmenti linijskih odsekov ter linijski odseki omogočajo tako imenovano polaganje na
infrastrukturo, kar je v bistvu eksplicitni ali implicitni zapis, po katerih cestnih odsekih se
pride od postajne točke A do postajne točke B. S tem, ko linijski odsek položimo na cestno
infrastrukturo, je določena njegova lastnost dolžina.
Vozni red sestavljajo:
• Itinerar kot usmerjeno zaporedje postajnih točk. Itinerar sestavimo na podlagi
daljinarja tako, da generiramo sklenjeno zaporedje linijskih odsekov.
• Linija, kot skupina itinerarjev, ki jih uporabniki oziroma potniki dojemajo kot
sorodne, prevoznik oziroma upravitelj pa jih obravnavajo kot obračunsko enoto.
Pripadnost nekega itinerarja k neki liniji ni ostro oziroma algoritemsko enolično
določljiva.
• Vožnje, kjer so itinerarjem pripisani časi prihodov in odhodov na posamezne
postajne točke, obratovalni režimi, izvajalci itd.
Čas vožnje ni geometrijska ali geografska lastnost in je torej – četudi je lastnost linijskega
odseka - del voznorednih in ne daljinarskih podatkov!
4 Model povpraševanja
Model povpraševanja ima v SIJPRIS-u svojstven položaj. Ni namenjen prvenstveno
neposrednemu upravljanju avtobusnega medkrajevnega linijskega prometa, ampak bolj
strateškemu načrtovanju omrežja javnega potniškega prometa. Zanima nas povpraševanje po
prevoznih storitvah na določeni poti, pri čemer zajamemo vse prebivalce, ki zaradi različnih
namenov redno ali občasno potujejo iz točke A v B. Za potrebe načrtovanja javnega
potniškega prometa, kjer imamo za cilj pridobitev novih potnikov oziroma spreminjanje
izbora prometnega sredstva v prid javnemu prevozu, moramo poznati celotno povpraševanje
po prevoznih storitvah, ne le število današnjih uporabnikov javnega potniškega prometa. V ta
namen je potrebno zbirati različne statistične podatke in jih vključiti v podatkovno bazo
SIJPRIS. Na podlagi podatkov o povpraševanju je Vlada Republike Slovenija določila
standarde dostopnosti v Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski
prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe (2009). Ti
standardi so bili pripravljeni na podlagi raziskovalne naloge (Gabrovec, Kotar in Bole 2006),
ki je bila pripravljena po naročilu Ministrstva za promet. Povpraševanje je dinamičen pojav,
zato je tudi v SIJPRIS-u predvideno letno osveževanje podatkov. Podatki povpraševanja so
pripravljeni v treh preglednicah. Podatki prvih dveh preglednic omogočajo izračun standardov
dostopnosti v skladu z vladno uredbo (Uredba o načinu..2009). V njih so zbrani podatki o
atraktorjih in generatorjih potovanj po naseljih ter potovalne matrike med občinami. Pri tem
so bili uporabljeni podatki različnih registrov, ki jih vzdržuje Statistični urad Republike
Slovenije (Statistični urad… 2008, 2009a, b). Na sliki 3 so prikazani prebivalci s stalnim
bivališčem v občini Kočevje glede na kraj dela oziroma šolanja.
• Slika 3: Povpraševanje – mobilnost med občinami (Vir podatkov: Statistični urad RS)

Tretja preglednica omogoča še bolj podrobno načrtovanje javnega potniškega prometa, saj so
v njej zbrani podatki o številu stalnih in začasnih prebivalcev po posameznih hišnih številkah
(Ministrstvo za notranje… 2009). Na podlagi teh podatkov bo mogoče izračunati število
prebivalcev, ki živijo v določeni oddaljenosti od postajališč javnega potniškega prometa
(Gabrovec, Bole 2006). Tako bo mogoče načrtovati spremembe omrežja javnega potniškega
prometa in preverjati politične cilje o deležih prebivalcev z ustrezno dostopnostjo do javnega
potniškega prometa.
5 Procesi
Pri informatizaciji področja javnega potniškega prometa so ključni procesi povezani s
postajami, linijskimi odseki, voznorednimi režimi in linijami. V preglednici 1 so prikazani vsi
procesi, ki jih eksplicitno podpira informacijski sistem SIJPRIS.
Preglednica 1: Procesi, ki jih podpira SIJPRIS.
PONUDBA
PROCESI DALJINARJA PROCESI
PONUDBE
PROCESI
POVPRAŠEVANJA
PROCESI
EKONOMSKEGA
MODELA
Nova postaja Nova linija Novo koncesijsko
poročilo
Sprememba postaje Sprememba linije Sprememba
koncesijskega
poročila
Ukinitev postaje Ukinitev linije
Nov linijski odsek Nov režim
Sprememba linijskega odseka Sprememba režima
Ukinitev linijskega odseka Ukinitev režima

Modeliranje poslovnega procesa je zajem urejenega zaporedja aktivnosti realnega sveta. Z
izvajanjem zaporedja aktivnosti proces dosega svoje cilje. V našem primeru smo analizirali
procese javnega potniškega prometa in izdelali procesne modele v notaciji BPMN (Bussines
Process Modelling Notation). Rezultati so diagrami poteka z dodatnimi informacijami, ki
omogočajo analizo, simulacijo, izvajanje in olajšajo komunikacijo s končnimi uporabniki.
Za modeliranje procesov smo uporabili orodje Business Process Visual Architect (Medmrežje
2). Po zgledu procesnega diagrama (slika 4) za predlog nove postaje v daljinarju, smo obdelali
tudi preostale procese.
• Slika 4: Proces vnosa nove postaje v notacije BPNM
6 Informacijski sistem SIJPRIS
Informacijski sistem SIJPRIS (Slika 5, Medmrežje 1) je trinivojska programska arhitektura, ki
vsebuje naslednje medsebojno povezane podsisteme:
• Baza Prometnih Podatkov (BPP, Oracle in ESRI ArcSDE) je strežniška
podatkovna baza za javni potniški promet, ki jo uporabljajo SIJPRIS.VozniRedi,
SIJPRIS.WebGIS, BUSO in SIJPRIS.Centrala.
• SIJPRIS.VozniRedi je program (namizna aplikacija, Java) za podporo
upravljanja z daljinarjem, voznorednim sistemom in ekonomskim modelom.
SIJPRIS.VozniRedi uporablja lokalno kopijo baze prometnih podatkov (Apache
Derby), ki se sinhronizira z BPP.
• SIJPRIS.WebGIS: program (spletni GIS, Geoserver) za grafični pregled
podatkov.
• BUSO: Program (ArcGIS z lokalno bazo MS SQL) za vzdrževanje daljinarja
(rezultat projekta, ki ga je za DRSC izvajala Fakulteta za strojništvo Univerze v
Ljubljani).
• SIJPRIS.Centrala: aplikacijski strežnik (Oracle WebLogic) s servisi (spletna
storitev, Java EE) za podporo izmenjave podatkov (v zapisu XML) med posameznimi
informacijskimi podsistemi.

• Slika 5: Podsistemi SIJPRIS.
6.1 Baza prometnih podatkov (BPP)
BPP odlikujejo naslednje značilnosti:
• Koncept nosilnih tabel: Postaje (vključuje postajne točke), Linijski odseki
(vključuje linijske odseke in linijske segmente), Režimi (vključuje koledarje), Linije
(vključuje itinerarje, variante itinerarjev, linijske odseke itinerarjev, vožnje, izvajalce
voženj in postajne točke voženj);
• koncept krepkih relacij: preko krepkih povezav se povezujejo objekti iz
preglednic, ki pripadajo istim nosilnim objektom. Na tak način zagotovimo enolično
povezavo med kopijami zapisov v različnih preglednicah, ki nastajajo ob različnih
fazah procesa sprememb, ki so podrejene nosilnim tabelam;
• koncept šibkih relacij: preko šibkih povezav se povezujejo objekti iz
preglednic, ki so iz različnih dreves (vsebinsko-hierarhično povezane tabele) in
pripadajo nosilnim objektom;
• podpora procesom JPP: shema podatkovne baze omogoča spremljanje
posameznega zapisa v vseh stanjih (predlog, odločanje, registracija, zavrnitev,
ukinitev) vsebinsko definiranih procesov za nosilne tabele;
• koncept podpore spremljanja zgodovine objektov: shema podatkovne baze
omogoča ohranitev in pregled zgodovinskih vrednosti objektov na poljuben datum
(časovni preseki), za nosilne tabele (Richard T. Snodgrass, 1999).
Shemo BPP sestavlja okrog 80 relacijskih tabel.
6.2 SIJPRIS.VozniRedi
SIJPRIS.VozniRedi (slika 6) je ključnega pomena za delovanje SIJPRIS-a, saj
koncesionarjem omogoča vnos podatkov v celoten sistem, upravitelju pa nadzor procesov in
podporo za izvajanje analiz.
• Slika 6: Seznam linij v programu SIJPRIS.VozniRedi.

Osnovna funkcionalnost SIJPRIS.VozniRedi je naslednja:
• daljinar:
• pregled, urejanje in prikaz zgodovine postaj, postajnih točk in linijskih
odsekov, skladno z definiranimi procesi,
• pošiljanje zahtevka za daljinarsko obdelavo,
• preverba vpliva postaje na linijske odseke, preverba vpliva linijskega
odseka na linije.
• ponudba:
• pregled, urejanje in prikaz zgodovine linije, itinerarjev, voženj in
voznorednih režimov, skladno z definiranimi procesi,
• urejanje variant itinerarjev in zaporedja linijskih odsekov, ki sestavljajo
itinerar,
• dodeljevanje izvajalcev in koledarjev voznorednih režimov posamezni
vožnji,
• uporabniki:
• upravljanje z uporabniki (podjetja, osebe, uporabniki).

• koncesije:
• pregled in urejanje koncesij in aneksov ter priprava koncesijskih
poročil,
• komunikacija:
• sprejem in pošiljanje podatkov v SIJPRIS.Centralo in iz nje,
• orodja:
• iskanje linij skozi postaje in postajne točke (Slika 7),
• izračun dolžine opravljenih prevozov na liniji z upoštevanjem režima
voženj,
• verifikacija konsistentnosti daljinarskih in voznorednih podatkov,
• izvoz in uvoz podatkov za daljinar in ponudbo v zapisu XML (shema
TransportXML.org).
• Slika 7: Iskanje voženj med postajama Ljubljana in Kočevje na dan 15.12.2009
6.3 SIJPRIS.WebGIS
Spletni GIS pregledovalnik (SIJPRIS.WebGIS) skozi grafični prikaz uporabnikom omogoča
enostaven dostop do vseh podatkov baze prometnih podatkov: podatkov daljinarja, ponudbe
in povpraševanja v kombinaciji z drugimi prostorskimi podatki.
Jedro sistema predstavljajo sloji s podatki o prometni infrastrukturi (postaje, postajne točke,
linijski odseki in segmenti) ter podatki voznorednega dela (itinerarji). Vsi drugi podatki
ponudbe (linije, vožnje, režimi) so dostopni relacijsko preko prostorskih entitet. Vgrajen je
učinkovit atributni iskalnik, preko katerega poiščemo posamezne objekte. Željeno lokacijo

lahko poiščemo tudi preko standardnih GIS funkcij povečave, pomanjšave in premikov po
zemljevidu. S klikom na objekt na grafični podlagi dobimo atributne podatke (identifikacija
po izbranem sloju).
• Slika 8: Prikaz podatkov o postajnih točkah Turjak.
• Slika 9: Prikaz vožnje na izbranem itinerarju Kočevje – Ljubljana.

Poizvedovalni krog omogoča prikaz povezanih podatkov o postajah, postajnih točkah,
linijskih odsekih in segmentih, itinerarjih in linijah, voznih redih, koncesionarju, koncesijskih
poročilih itd.
• Slika 10: Pregledovalni krog SIJPRIS.WebGIS.
V sistemu so omogočene specifične poizvedbe, ki uporabniku olajšajo pregled stanja na
posamezni lokaciji:
• Prihodi in odhodi na postaji ali postajni točki,
• vožnje med dvema postajama ali postajnima točkama.

SIJPRIS.WebGIS nudi upravitelju tudi učinkovito orodje v fazi odločanja, saj poleg trenutno
veljavnega stanja omogoča tudi vizualizacijo vseh predlogov sprememb. Omogoča pa tudi
pregled celotne zgodovine sprememb in pregled stanja na izbrani datum.
Sistem ima tudi vrsto klasičnih GIS funkcij kot so:
• meritve dolžin in površin,
• prikaz merila in izpis trenutnih koordinat,
• izvozi izbranih podatkov v SHP obliko,
• učinkovito orodje za tiskanje grafičnih in atributnih podatkov,
• navigacijsko okno,
• dostop do legende in metapodatkov.
V sistem so vključeni tudi podatki povpraševanja, ki služijo kot osnova za oblikovanje
ponudbe in standardov dostopnosti.
Poleg prometnih podatkov je v SIJPRIS.WebGIS vključena tudi vrsta drugih prostorskih
slojev, ki uporabniku zagotavlja orientacijo v prostoru in dodatne prostorske podatke:
• kartografske podloge (topografske in pregledne karte, ortofoto)‏,
• podatki o cestah (državne, občinske), železnici(osi, železniške postaje) in
podatki iz Banke cestnih podatkov (BCP), vezani na ceste (objekti),
• podatki registra prostorskih enot (občine, naselja, hišne številke)
7 Sklep
SIJPRIS je informacijska rešitev, ki temelji na centralni podatkovni bazi Oracle in spletnih
servisih za izmenjavo podatkov, vsebuje orodja za vzdrževanje infrastrukturnih, voznorednih
in koncesijskih podatkov ter GIS sistem za prikazovanje podatkov ponudbe in povpraševanja.
S tem je vzpostavljeno informacijsko okolje, ki bo v bodoče omogočalo podporo upravljanju
medkrajevnih avtobusnih prevozov. Načrtovana integracija javnega potniškega prometa
(Gabrovec, Lep 2007) predvideva tudi njegovo enotno upravljanje. Zato je SIJPRIS zasnovan
tako, da bo vanj v prihodnosti možno vključiti tudi druge oblike javnega potniškega prometa,
sprva mestni avtobusni potniški promet, kasneje pa tudi železniški, žičniški in vodni. Tako bo
prihodnji upravitelj javnega potniškega prometa v Sloveniji razpolagal z ustreznim orodjem,
ki bo vir za informacijski portal javnega potniškega prometa z vključenim iskalnikom poti od
vrat do vrat.
Viri in literatura
Gabrovec, M., Lep, M. 2007: Trajnostna mobilnost in regionalni razvoj. Veliki razvojni
projekti in skladni regionalni razvoj. Ljubljana.
Gabrovec, M., Bole, D. 2006: Dostopnost do avtobusnih postajališč. Geografski vestnik 78-2.
Ljubljana.
Gabrovec, M., Kotar, M., Bole, D. 2006: Izdelava standardov dostopnosti do javnega
potniškega prometa in splošnih prevoznih pogojev za avtobusne prevoznike. Elaborat,
Agencija za promet. Ljubljana.
Jesty, P. s sodelavci 2000: European ITS Framework Architecture Models of Intelligent
Transport Systems. KAREN – Keystone Architecture Required for European Networks.
Lep, M., Tibaut, A. 1999: AVRIS, uporabniški priročnik. Elaborat, Fakulteta za gradbeništvo
Univerze v Mariboru, Maribor.
Lep, M. s sodelavci 2004: Avtobusni geografski informacijski sistem. Geografski
informacijski sistemi v Sloveniji 2003 – 2004. Ljubljana.
Ministrstvo za notranje zadeve, 2009: Centralni register prebivalstva. Ljubljana.
Statistični urad Republike Slovenije, 2008: SI-STAT podatkovni portal. Medmrežje:
http://www.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp (8.12.2008).

Statistični urad Republike Slovenije, 2009a: Statistični register delovnega aktivnega
prebivalstva. Ljubljana.
Statistični urad Republike Slovenije, 2009b: Študenti in dijaki v študijskem letu 2007/08 po
občini stalnega prebivališča in občini šole. Ljubljana.
Tibaut, A. s sodelavci 2009: SIJPRO – Priprava strokovnih podlag za izvajanje gospodarske
javne službe javnega potniškega prometa v Sloveniji, končno poročilo. Elaborat, Fakulteta za
gradbeništvo, Maribor.
Snodgrass, R. T. 1999: Developing Time-Oriented Database Applications in SQL. San
Francisco.
SIST ENV 12896:2003. Cestna transportna in prometna telematika – Javni prevoz, Referenčni
podatkovni model. Ljubljana.
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v
notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe. Uradni list RS 73/2009. Ljubljana.
Zakon o prevozih v cestnem prometu. Uradni list RS 131/2006. Ljubljana.
Medmrežje 1: http://www.sijpro.si (4.3.2010).
Medmrežje 2: http://www.visual-paradigm.com (4.3.2010).