instrument za predpristopno pomoÄ instrument pretpristupne ... - Istra
instrument za predpristopno pomoÄ instrument pretpristupne ... - Istra
instrument za predpristopno pomoÄ instrument pretpristupne ... - Istra
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Od nekdaj zelo slikovito, danes pa tudi umetniško srednjeveško<br />
mestece ponosno nosi zgodovino, ki izvira iz vsakega njegovega kotička.<br />
Obdržal je konstrukcijo in obliko nekdanjega načina življenja, kar nam njegov<br />
vsakdan približuje stoletja na<strong>za</strong>j.<br />
Pri tem pa ne smemo po<strong>za</strong>biti, da so naravne lepote, ki nas danes navdušujejo,<br />
ob pomanjkanju tehnologije in dosedanjih dognanj v preteklosti<br />
puščale še močnejši vtis tako na prebivalce kot na popotnike. Izvabljale so<br />
strahospoštovanje in občudovanje ter dvigale vrednost okolišu.<br />
Mesto, ki je bilo nekoč znano kot kaštel, je bilo obdano z debelim obzidjem<br />
in imelo dvoje vrat, od katerih so ohranjena Velika vrata imela dvižni<br />
most. Iz veličastnega belvederja na obzidju se pogled razprostira do samega<br />
obzorja.<br />
Grožnjanska zgodovina se <strong>za</strong>čenja z naseljevanjem Histrov v notranjosti<br />
Istre in gradnjo tipičnega gradišča. Rimljani so ga osvojili in spremenili<br />
v utrdbo, o čemer pričajo napisi, kovanci in mo<strong>za</strong>iki. Prva omemba utrjenega<br />
mesta sega v 11. stoletje, v darilni pogodbi oglejskemu patriarhu. V dinamičnem<br />
srednjem veku se je Grožnjan boril <strong>za</strong> svoj položaj. Pozicioniran nad<br />
reko Mirno, segajoč vse do Nove Vasi pri Brtonigli, je obsegal območje ob<br />
Flavijevski cesti, s pristaniščem Baštija na Mirni, preko katerega je imel odprt<br />
dostop do morja in trgovine. Na ta način je v čarobnem trikotniku med<br />
pristaniščem in Brtoniglo ustvaril dominantno vlogo, pri tem pa se opiral na<br />
svojo gospodarsko moč, vedno <strong>za</strong>vedajoč se sosedov in njihovih namenov.<br />
Lastništvo nad njim se je spreminjalo kot v večini mestec in posestih tedanje<br />
Istre: njegovi lastniki so ga <strong>za</strong>stavili, prodali, dali kot <strong>za</strong>gotovilo <strong>za</strong> vojno<br />
odškodnino, izgubili in pridobili na<strong>za</strong>j. Bil je tudi domovanje kapetanata<br />
in beneških podestatov, pod sodniško oblastjo Pietrapelose in Benetk ter<br />
vedno znova dokazoval svojo pomembnost, vse dokler ni v 17. stoletju po<br />
epidemiji kuge opustel. Vredno je poudariti, da je svoj statut in <strong>za</strong>konik<br />
imel že v 14. stoletju pod Benetkami.<br />
Zaradi obnove gospodarstva in poljedelstva so beneške oblasti izvajale<br />
koloni<strong>za</strong>cijo področja z italijanskimi obrtniškimi družinami iz Veneta in<br />
Furlanije ter slovanskimi družinami, katerim so kot stimulacijo nudile posebej<br />
ugodne pogoje. Ekonomski uspehi koloni<strong>za</strong>cije so se odražali tudi<br />
v razvoju mesteca: izpopolnjevala se je blagovna menjava in trgovina, krepil<br />
promet z blagom in realizirala populacijska rast.<br />
Podobo grožnjanske preteklosti dopolnjuje spomeniška vrednost mestnih<br />
vrat in cerkvice sv. Kozme in Damjana iz 16. stoletja z ohranjeno preslico<br />
brez zvona. Stolnica, ki je bila v 14. stoletju postavljena v središču mesta in<br />
posvečena Materi Božji, je danes cerkev svetega Vida, Modesta in Krescencije.<br />
Ob podestatski palači Spinotti je pomembna tudi beneška loža iz 16.<br />
stoletja, v kateri je <strong>za</strong>sedalo sodišče.<br />
30<br />
otisak vremena
Change language