Januar - Planinski Vestnik

Joško Sottler :
NA PELISTRU*
omisija, katere član sem bil, je končala svoje delo na
zapadni obali Prespanskega jezera. Vročina, pomanjkanje
dobre pitne vode in še nekatere okolnosti so podpirale
naša prizadevanja, da pridemo čimprej na bolj
privlačno nasprotno (vzhodno) stran jezera ob vznožje
prostrane gmote ponosnega P e 1 i s t r a.
Ta »čimprej« pa ni bil samo od nas odvisen. Ladjica
»Prespa«, ki ne vrši rednega prometa na tem jezeru,
je bila drugod najeta in nas ni mogla natovoriti po želji. Šele v opoldanskih
urah šestega avgusta 1949 nas je potegnila iz Stenja preko
Asamatija v Nakolec; dve uri vožnje po razsežni jezerski gladini
(Prespansko jezero ima 288 km 2 površine) pa je bilo prebogato plačilo
za našo neučakanost.
Pred izkrcanjem v Nakolcu ponovni pogled proti jugu. Mika in
vabi nas Malo Prespansko jezero, kamor pa zdaj ne moremo.. .
Našo pozornost vzbuja prav posebej otok Achilios. Tam nekje, ob
otoku ali v njegovi bližini, naj bi bila prestolica Samuila, mogočnega
carja vseh Makedoncev. Ta vladar ni klonil pred vojsko sovražnega
Bizanca; vdati pa se je moral, potem ko je jezero zalilo prestolico. —
Pravijo, da je mogoče razvaline carskega mesta videti, kadar je voda
bistra. Mi smo bili za to predaleč, a tudi otok sam je zavijala tega
dne rahla meglena tančica.
V pristanišču Nakolca (ali naziv mar od nekdanjih kolib na
kolih?) tiči opuščena cerkev Sv. Nikolaja v vodi. Pod vodo je bivša
objezerska cesta in tudi drevesa, zasajena svoj čas ob tej cesti, so
skoraj do svojih kron v vodi. — Hidrolog pojasnjuje: gladina Prespanskega
jezera se je izza leta 1939 dvignila.
V Nakolcu použijemo — kar stoje — nekaj okrepčila, potem
dalje. Mudi se nam. Itinerer pravi, da moramo do večera tega dne
doseči Brajčico, kjer prenočimo, zgodaj zjutraj pa v višave — na
Pelister (Perister) ali makedonski Triglav (ima dejansko tudi tri
glave, od katerih najvišja dosega 2600 m).
Po zemljevidu izračunamo oddaljenost današnjega cilja. Teoretsko
dve uri, v praksi je bilo nekaj več.
Ob grški meji smo. Tudi fronta ni daleč; grmenje topov v presledkih
to potrjuje. Izza Nakolca dosežemo najprej mesto Ljubojno
izpod Dupenskega vršca; višje zgoraj, kjer prehaja dolina v tesen,
pa se nam smehlja Brajčino nasproti.
Vsa tri naselja, zlasti Nakolec in Ljubojno, so, bi dejal, ako ne
makedonski Meran, pa vsaj središče tega »Merana«. Kdor ni videl,
* Pisec je sodeloval v turističnoznanstveni komisiji za proučitev Ohridskega
in Prespanskega jezera z okolico. Povzpel se je ob tej priložnosti tudi na
Pelister.