Januar - Planinski Vestnik

Preden se pričnemo spuščati proti Velikemu jezeru, naletimo
na več kač - strupenjač; dve med njimi, eno izredno močno, ubijemo.
Treba biti pri tem previden in dovolj uren; žival je gibčna in nudi
žilav odpor, napada besno vse, kar se ji približa. — Pastir pripoveduje,
da prav često kače pičijo ovce: v gobec, nogo ali kamor koli.
Pik povzroči močno oteklino, a ne usmrti živali; k sreči so protistrupi
ogrožene živali jačji.
No, a odslej zmerno navzdol; skozi oble, s travo obraščene planote
dosežemo pol ure pred dvanajsto, tedaj po štiri in polurnem
pešačenju iz Brajčina, Veliko jezero na Pelistru (po karti iz leta 1925
v bližini kote 2218 m).
Veliko jezero na Pelistru je v udorini. Verjetno je bila njegova
gladina nekoč višja; danes moreš mestoma po strmem pobočju do
njegove gladine. — Usidramo se na planoti ob njegovi severovzhodni
obali. Do kosila v obliki piknika — tokrat zares v svojski naravi —
sledi ogled okolice, proučevanje favne in flore itd. — Veter krepkeje
potegne; megla se redči, počasi zagospodari sonce nad višavami. In
vendar segamo po rezervnih oblačilih ali se pokrivamo s koci. Nič
čudnega; Duško, naš meteorolog, poroča, da je komaj 11° C, medtem
ko je ob Prespanskem jezeru, kakih 1400 m nižje, najmanj 30 stopinj.
Veliko jezero je samo po imenu veliko; ocenil sem njegovo dolžino
s 150, širino z 90 m. Njegova globina pa znaša baje samo 8 m.
Voda je modrozelenkasta, prosojnost slaba, okus ima po milnici, je
pa sicer užitna. Jezerske favne s prostim očesom ni videti; tudi
plankton dr. Pere prinese le skromen, v bistvu neznaten plen na dan.
Okolico jezera — neposredno namreč — tvori planota, ki je
precej v zavetju. Francozom iz prve svetovne vojne je bila ta okolnost
— poleg vode — gotovo predvsem merodajna, da so zgradili to
skupino zaklonišč in drugih, še danes deloma ohranjenih objektov
njihove pozicijske vojne proti Bolgarom. — Da so bili tu resnično
»poilus d'Orient«, pričajo francoske konservne škatle, katerih rja še
ni uničila. —- Vršci, katerih pobočja teže proti planoti okoli Velikega
jezera, so zvečine gladki z zmerno napetostjo; zato kaže že pri površni
presoji in brez lokalnega ogleda, da so primerna za smučišča.
V okolje Velikega jezera spada planinska postojanka — po mojem
mnenju večji planinski hotel. Na njej ni interesirano samo turistično
področje Ohrid—Prespa; v tej smeri bi bilo pričakovati
več iniciative, pa tudi akcij od Bitole, tem prej, ker se s te strani
gradi celo cesta na Pelister. — Da je Pelister še vedno brez vsake
markacije ali skromnega kažipota, ne preseneča. Nekaj malega je
bilo pred vojno, a je obledelo in na obnovo oči vidno nikdo ni mislil.
— Ob severozahodni obali jezera je prostor, ki je po navadi pokrit
vse leto s snegom. V Času našega obiska snega ni bilo, videli pa smo
sledove ledenika, ki tudi Pelistru oz. Južni Makedoniji ni prizanesel.
Pa še pogled v daljno okolico. — Prespansko jezero se ne vidi od
Velikega jezera; prav tako zastirajo mesto Bitolo severovzhodni
obronki Pelistra; le veliko poslopje monopola v Bitoli se pojavi včasih
— kadar se umakne meglena plast — na horizontu. — Ob lepem.