You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
V zadnjem desetletju pred vojno<br />
je bilo pri nas zelo razgibano alpinistično<br />
literarno življenje, poleg originalnih<br />
del je izšlo tudi precej prevodov.<br />
Po vojni pa delo Heckmairja nekako<br />
prebija led in upamo, da bomo<br />
dobili kmalu še več podobnih pa tudi<br />
drugačnih del v prevodu.<br />
Knjiga obsega 128 strani. Med<br />
tekstom je precej fotografij, ki pa so<br />
kljub za spoznanje boljšemu papirju<br />
še vedno zelo slabe in včasih pravi<br />
zmazki. Predgovor knjigi sta napisala<br />
Egmont d'Arcis ter Italijan Guido<br />
Tonella. Oba predgovora bi lahko<br />
brez večje škode izostala. Prvi je<br />
pomemben le v toliko, ker je napisan<br />
nalašč za slovenski prevod; ideologiji<br />
in zanesenjaštvu drugega pa bi se<br />
dalo marsikaj oporekati.<br />
Jezik v knjigi je slab. Če se kdo<br />
loti prevajanja tujega delo, ne zadostuje,<br />
če obvlada jezik, iz katerega<br />
prevaja; posredovati nam mora tuje<br />
delo tudi v lepi in pravilni slovenščini.<br />
Da neimenovanemu prevajalcu<br />
Heckmairjevega dela to ni uspelo,<br />
bomo skušali pokazati na nekaj primerih.<br />
Slovenski alpinisti se s tovariši<br />
domenijo in ne povezujejo za turo.<br />
Na strani 33 beremo: »Povezava s soplezalcem<br />
je bila razen od časa odvisna<br />
tudi od gmotnih prilik«. Ta,<br />
Slovencu skoraj nerazumljivi stavek,<br />
bi nekako razčlenili takole: S soplezalcem<br />
sem se dogovoril za turo; najin<br />
domenek pa je bil odvisen od časa<br />
in denarja. V stavku »Še tega se nama<br />
je manjkalo« (str. 51) je »se« popolnoma<br />
odveč; nadalje stene ne plezamo<br />
»v štirih« (str. 69) temveč »v<br />
četvero«. V steni dobro prime klin, če<br />
ga moreš zabiti in ne »zabijati« (str.<br />
84); »stena mi je priklepala nase«<br />
(str. 15); »najela sva si kabino pri<br />
upravniku, ki sva bila prijatelja« (str.<br />
49); plazovi lete s stene pod vrhom in<br />
ne s stene pri vrhu (str. 91); kakšni<br />
so »kot kavniki veliki kamni« (str. 17),<br />
nam ni jasno; itd., da naštejemo le<br />
nekaj napak. Tudi stilno prevod ni<br />
prilagojen duhu slovenskega jezika;<br />
ako bi nam bil na razpolago nemški<br />
original, bi bilo mogoče točneje določiti<br />
germanizme.<br />
V alpinističnih spisih uporabljamo<br />
Slovenci svojstven način izražanja; ta<br />
strokovni alpinistični jezik je v petdesetih<br />
letnikih Planinskega <strong>Vestnik</strong>a<br />
in v ostalih alpinističnih delih izpred<br />
vojne zelo dognan. Upravičeno bi<br />
pričakovali, da se bo prevajalec seznanil<br />
s tem načinom izražanja, a<br />
ravno tu so spodrsljaji zelo pogosti.<br />
V steni ne delamo »pentelj proti levi«<br />
(str. 16), temveč »prečke«, oziroma<br />
»prečimo proti levi«. Ako se spustimo<br />
po vrvi, imenujemo to »spust«, »spuščaj«<br />
(str. 33) se nam naredi na koži.<br />
Wilder Kaiser je gorovje in ne vrh<br />
(str. 56); plezamo v steni Karlsspitze<br />
in ne Karlsspitza (str. 58). Po narejenih<br />
stopinjah v ledišču ne moreta iti<br />
plezalca vštric (str. 73); temveč le<br />
istočasno. Nejasno nam je, kaj misli<br />
prevajalec pod »varovalkami«. Na<br />
strani 76 jih zabija, na strani 113 vpenja<br />
v vrv, na strani 86 pa beremo:<br />
»Varovalke so prijele«. Izraz je doslej<br />
v alpinistični literaturi še nepoznan<br />
in odvisen in ga bomo tudi v bodoče<br />
uporabljali verjetno le v zvezi z<br />
elektriko. Dereze navezujemo ali<br />
uporabljamo in ne »naprezamo« (str.<br />
117); skrajno težaven raztežaj imenujemo<br />
»raztezaj šeste stopnje« in ne<br />
»šesteren raztežaj« (str. 112); klinu se<br />
odlomi uho in ne prstan (str. 116). Po<br />
definiciji na strani 127 bi lahko imenovali<br />
ozebnik vsak ozek prehod, ki<br />
poledeni ali ga pa zapade sneg. Navedli<br />
smo le nekaj napak, napak<br />
v knjigi dosti več.<br />
Tudi tiskarskih napak je v knjigi<br />
precej. Tako beremo na str. 5 »stopimo<br />
v steno« namesto pravilno »vstopimo«,<br />
»plezalec s skrajno« in ne »s<br />
krajno izpiljeno plezalno tehniko«<br />
(str. 56); »seboj« brez veznika (str.<br />
100), da niti ne omenjamo primerov,<br />
kjer manjka v besedi posamezna čx - ka<br />
(str. 49, 75) ali pa celo del pomožnega<br />
glagola (str. 79).<br />
Problematična je za nas Slovence<br />
pisava tujih imen. Tako bomo v imenu<br />
Tre Cime di Lavaredo (str. 47) poslovenili<br />
vsaj števnik »tri«, če že ne<br />
bomo raje uporabljali nemškega imena<br />
Tri Zinne (lahko tudi fonetično:<br />
Tri Cine). Nemško ime nam sicer ni<br />
nič bolj pri srcu kot laško, je pa dosti<br />
krajše in se je zato pri nas tudi že<br />
bolj udomačilo. Nikakor pa se ne sme<br />
več pripetiti, da bomo videli obe imeni<br />
natisnjeni v bratski slogi pod fotografijo<br />
(priloga na strani 65) in to v<br />
slovenski knjigi.<br />
Izid knjige je vsekakor razveseljiv<br />
dogodek, vendar jezikovno nikakor ne<br />
odgovarja zahtevam naših bralcev.<br />
J. B.<br />
je
Change language