Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik
Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik
Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ez njiju moji občutki do te dežele le splet iluzij<br />
o svetu v meni.<br />
Ob svoji vsakdanji hoji sem razmišljala o življenju.<br />
O življenju tamkajšnjih ljudi, ki je izredno<br />
trdo. Nekaj hrane si lahko pridelajo sami,<br />
npr. pšenico, koruzo, ajdo, jabolka. A kljub temu<br />
je preveč skromnih hišk, v katerih žene z<br />
majhnimi otroki čakajo na vrečo riža. Tja po poti<br />
iz doline do vasi bosi in z nemogoče oprtanimi<br />
koši potujejo možje in večji otroci. Ne ustavijo<br />
jih ne skale, ne deli reke, ki jih je treba prečkati,<br />
niti plaz, ki je potegnil kos poti neznano<br />
kam v dolino. Tudi male pijavke, ki se v vlažnih<br />
predelih prisesajo na stopala in srkajo kri, zanje<br />
niso problem. Tiha hoja z občasnimi počitki ob<br />
poti, da se telo okrepi in naspi ter pomiri ob dimu<br />
marihuane, prijazen nasmeh in njihova<br />
stalna pripravljenost priskočiti na pomoč – to so<br />
vtisi o nosačih, ki mi bodo ostali v spominu.<br />
Zmerno sem hodila kakih 8 ur na dan. Zaradi<br />
vlage sem na začetku imela nekaj težav s sušenjem<br />
perila in obutve. Osušila sem ju lahko le<br />
v bližini odprtega ognjišča. A vse to ni imelo posebnega<br />
smisla, saj sem vsako jutro imela smolo<br />
z monsunskim dežjem ali mokrimi deli poti,<br />
na katerih nisem mogla ostati suha. Na srečo se<br />
je pot s pridobivanjem višine tudi klimatsko<br />
spreminjala. Postajalo je vse bolj suho in vroče.<br />
Stara karavanska pot po dolini Marsiandi<br />
Manang<br />
Po šestih dneh hoda sem prišla do vasice Manang,<br />
ki leži na 3570 m. Utrujene noge, polne<br />
žuljev, sem z velikim užitkom osvobodila oklepov<br />
svojih planinskih čevljev. Za začetek čang<br />
(tamkajšnje pivo), nato pa kuhan krompir z zelenjavo.<br />
Sprehod naokoli, ki je rodil prečudovit<br />
razgled na nekaj sedemtisočakov (Anapurno<br />
III., Gangapurno, Tiličo).Vas je bila sicer še bolj<br />
prazna, saj se veliko premožnejših prebivalcev<br />
še vedno ni vrnilo iz dolin, v katerih živijo v obdobju<br />
monsunskega deževja. V bližini sem odkrila<br />
alpinistično šolo za Nepalce, ki jo podpira<br />
Planinska zveza Slovenije. Eno samo veliko presenečenje.<br />
Imela sem veliko srečo, saj je ravno<br />
tedaj potekal tečaj. »Čez dva dni prideta k nam<br />
tudi slovenska inštruktorja,« mi je povedal eden<br />
izmed tečajnikov. Povabili so me, naj si šolo pobliže<br />
ogledam. Njihovo gostoljubje in naklonje-
Change language