od 1. aprila 2013 - ponudba obrti

More documents

Recommendations

Info

{t. 4 Na{ poro~evalec April 2013 ZAKONODAJA sploh plasirati svoje proizvode in storitve na trgu potro{nikom, saj se ti lahko odlo~ijo zanje le, ~e so z njimi in z njihovimi lastnostmi seznanjeni. Zato so stro{ki propagande odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdav~eni po dolo~bah ZDDPO-2. Za izdatke v reklamne namene je predvsem zna~ilno, da nastanejo zato, ker èlijo dav~ni zavezanci z njimi predvsem pospe{iti prodajo ali opozoriti na dolo~ene lastnosti, zna~ilnosti, dogodek ali dejanja, povezane s poslovnimi dejavnostmi dav~nega zavezanca (Jerman, Odar: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb s komentarjem, GV Zalo`ba, 2008, str. 292). Izdatki za reklamne namene pa so dav~no priznani, ~e so odhodki iz tega naslova potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdav~eni po Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor ZDDPO-2. Ob morebitnem in{pekcijskem pregledu je tako treba dokazati, da ti odhodki nastajajo zaradi pridobivanja obdav~enih prihodkov, kot je to dolo~eno v 29. ~lenu ZDDPO-2. In{titut za ra~unovodstvo § Oddaja nepremi~nine v najem Pri oddajanju nepremi~nine fizi~ni osebi, ki je zaposlena pri najemodajalcu, je treba upo{tevati dolo~ila transfernih cen. Cena najemnine mora biti enaka tr`ni ceni najemnine, saj se v nasprotnem primeru za razliko obra ~u - nava boniteta. Vpra{anje bonitet opredeljuje 39. ~len ZDoh-2, v katerem je dolo~eno, da je boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu druìnskemu ~lanu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo, med drugim boniteta vklju~uje tudi nastanitev. ZDoh-2 dolo~a, da je osnova za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja, dohodek iz 37. ~lena, zmanj{an za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolàn pla~ati delojemalec. 37. ~len tega zakona opredeljuje, da dohodek iz delovnega razmerja vklju~uje pla~o, nadomestilo pla~e in vsako drugo pla~ilo za opravljeno delo, ki vklju~uje tudi provizije in druge ugodnosti, med njimi tudi boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega druìnskega ~lana. Vrednotenje bonitete in njenega v{tevanja v dav~no osnovo opredeljuje 43. ~len ZDoh-2, ki dolo~a, da se znesek bonitete praviloma dolo~a na podlagi primerljive tr`ne cene. ê primerljive tr`ne cene ni mogo~e dolo~iti, se znesek bonitete dolo~i na podlagi stro{ka, ki je nastal pri delojemalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, ~e ni s tem zakonom druga~e dolo~eno. Tako ugotovljena boniteta se zmanj{a za pla~ila, ki jih delojemalec pla~a delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem dolo~ene bonitete. Tretji odstavek natan~neje dolo~a najemnine, in sicer, ~e delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s pla~ilom najemnine ali brez najemnine in vrednost bonitete za nastanitev delojemalca ni mogo~e dolo~iti v vi{ini tr`ne vrednosti ali v vi{ini stro{kov delodajalca, se vrednost bonitete dolo~i mese~no v vi{ini 0,6 % tr`ne vrednosti premoènja, s katerim se zagotavlja nastanitev delojemalca na dan obra~una bonitete. Boniteta se vklju~i v dohodek iz delovnega razmerja, to pomeni, da pove~a osnovo za pla~ilo prispevkov za socialno varnost in akontacijo dohodnine. Slovenska dru`ba ima na Hrva{ - kem registrirano podru`nico, ki se ukvarja z oddajanjem lastnih poslovnih prostorov v najem. Prvi odstavek 4. ~lena »Zakona o porezu na dobit 15« definira poslovno enoto nerezidenta kot stalno poslovno enoto v primeru, da nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost na Hrva{kem. Nadalje pa v drugem odstavku 4. ~lena kot poslovno enoto nerezidenta opredeljuje tudi podru`nico. Tudi Sporazum v 6. ~lenu dolo~a, da se dohodek iz nepremi~nin, ki leìjo na Hrva{kem, lahko obdav~i tam. Glede na dejavnost, ki jo podru` - nica opravlja, jo opredelimo kot stalno poslovno enoto in tudi dobi~ek, ki ga ustvari na Hrva{ - kem, zapade pod obdav~itev tam. Vendar pa lahko slovenska dru`ba v Sloveniji uveljavlja odbitek tujega davka do 17%-stopnje. Ker je stopnja DDPO na Hrva{kem 20-%, se razlika med 20 % in 17 % ne more uveljavljati kot odbitek v tujini pla~anega davka (davek, pla~an na Hrva{kem, je izgubljen v celoti, ~e slovenska dru`ba nima pozitivne dav~ne osnove in posledi~no nima dav~ne obveznosti, ki bi si jo z davkom, pla~anim na Hrva{kem lahko znièvala). V skladu z 62. ~lenom ZDDPO-2 lahko rezident od obveznosti za pla~ilo davka po dav~nem obra - ~unu za posamezno dav~no obdobje od{teje znesek, enak davku, ki ustreza davku po tem zakonu, ki ga je pla~al od dohodkov iz virov 10
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor ZAKONODAJA zunaj Slovenije in ki je vklju~en v njegovo dav~no osnovo. Je pa treba pri odbitku tujega davka upo{tevati tudi dolo~ila 63. ~lena ZDDPO-2, v skladu s katerim odbitek iz 62. ~lena ne sme prese~i ni`jega od: • zneska tujega davka na tuji dohodek, ki je bil kon~en in dejansko pla~an; • zneska davka, ki bi ga bilo treba pla~ati po tem zakonu za tuje dohodke, ~e odbitek ne bi bil moèn. Vir: Infonep § Kak{en je DDV vidik opravljanja gradbenih storitev v Nem~iji Slovensko podjetje ima delavce na delu v Nem~iji, kjer opravljajo gradbene storitve. Za gradbeni material nem{ki dobavitelj zara - ~u nava DDV. Kako je s povra ~i - lom tega DDV? Ali slovensko podjetje lahko zahteva vra~ilo DDV pri slovenski dav~ni upravi? Kdaj in kako in ali se je treba za to dodatno registrirati? V Nem~iji pla~ujejo DDV tudi za nastanitev delavcev in od najema kombija za prevoz delavcev na delo. Kako je z vra~ilom tega DDV? V Nem - ~iji imajo najet avtomobil za prevoz na delo. Nem~ija jim DDV ne zara~unava. Ali to pomeni, da mo rajo obra~unati DDV v Slo ve - niji, vstopnega DDV pa ne smejo upo{tevati? Vra~ilo DDV zavezancem, ki nimajo sedeà v dràvi vra~ila, ureja zlasti direktiva 2008/9/ES. To pomeni, da so pravila, ki urejajo vra~ilo DDV, harmonizirana v vseh dràvah ~lanicah EU. Splo{no pravilo, ki ureja upravi~enost do vra~ila DDV, ki je bil zara~unan v drugi dràvi ~lanici, je, da se pravica do vra~ila prizna le tistim zavezancem, ki v obdobju vra~ila v dràvi vra~ila (v tem primeru je to Nem~ija) niso imeli sedeà svoje ekonomske dejavnosti ali stalne poslovne enote, iz katere so se opravljale poslovne transakcije, in pod dodatnim pogojem, da zavezanci v obdobju vra~ila niso dobavili nobenega blaga ali opravili storitev, za katere bi se lahko {telo, da je bilo dobavljeno ali so bile opravljene v dràvi vra~ila (Nem ~i - ji), razen dolo~enih prevoznih in pomo`nih storitev ter storitev, ki so predmet DDV v dràvi ~lanici vra~ila po sistemu obrnjene dav~ne obveznosti. V tem konkretnem primeru je vpra{anje upravi~enosti do vra~ila DDV odvisno od tega, ali se v skladu z lokalno zakonodajo v Nem~iji {teje, da je opravljanje gradbenih storitev s strani tujega podjetja, pri ~emer se nepremi~nina nahaja v Nem~iji, predmet obrnjene dav~ne obveznosti ali ne. To pa je lahko mogo~e samo v primeru, da je stranka (prejemnik storitve) dav~ni zavezanec v Nem~iji. Predlagam vam, da se obrnete na lokalnega svetovalca v Nem~iji, ki naj vam svetuje, ali je storitev, ki jo opravljate, predmet DDV v Nem~iji po sistemu obrnjene dav~ne obveznosti ali pa ste se dol`ni identificirati za DDV v tej dràvi in obra~unati lokalni DDV sami. Pri tem boste morali dati svetovalcu na voljo potrebne podatke, zlasti pa podatek o tem, kak{en je status prejemnika va{e gradbene storitve. Po podatkih, s katerimi razpolagam, je precej verjetno, da je va{a storitev predmet obrnjene dav~ne obveznosti, seveda pod pogojem, da je prejemnik storitve dav~ni zavezanec. ê v konkretnem primeru nem{ki svetovalec presodi, da so va{e storitve predmet DDV v Nem~iji po sistemu obrnjene dav~ne obveznosti, ste po mojem mnenju upravi~eni do vra~ila DDV (sicer pa se morate identificirati za DDV v Nem~iji in lahko uveljavljate vstopni DDV na podlagi dav~ - nega obra~una). Zahtevek za vra~ilo DDV se vloì pri slovenskem dav~nem organu preko sistema eDavki. Skrajni rok za vloìtev zahtevka je 30. september naslednjega leta po letu, v katerem je bil davek obra~unan. Dodatne registracije za to ne potrebujete, saj je obrazec na voljo preko sistema eDavki. Po podatkih, s katerimi razpolagam, bi morali biti upravi~eni do vra~ila DDV od vseh vrst stro{kov, ki ste jih navedli (gradbeni material, nastanitev delavcev in prevoz delavcev na delo), seveda pod pogojem, da izpolnjujete splo{ne zahteve za upravi~enost do vra~ila DDV. Omenjate, da je slovenski zavezanec v Nem~iji najel vozilo (avtomobil). Kot navajate, storitev ni predmet DDV v Nem~iji in vas zanima, ali je storitev predmet DDV v Sloveniji. Menim, da je storitev najverjetneje predmet DDV v Sloveniji. Dolgo ro - ~en najem prevoznih sredstev je namre~ predmet DDV po splo{nem pravilu, torej pri prejemniku, ~e je ta dav~ni zavezanec. To pomeni, da mora slovenski dav~ni zavezanec obra~unati DDV od storitve najema avtomobila v Nem~iji. Ob tem naj pripomnimo, da mora pri odbitku zavezanec upo{tevati 66. ~len ZDDV-1, ki prepoveduje odbitek DDV od (med drugim) osebnih avtomobilov, torej tudi od stro{kov najema vozila, in to ne glede na to, da za najem vozila obstaja poslovni razlog. 11
Page 1: NA[ [t.: 4, april, 2013 POROÊVALEC
Page 4 and 5: {t. 4 Na{ poro~evalec April 2013 IZ
Page 6 and 7: {t. 4 Na{ poro~evalec April 2013 ZA
Page 22 and 23: {t. 4 Na{ poro~evalec April 2013 PO
Page 24 and 25: {t. 4 Na{ poro~evalec April 2013 PO
Page 26 and 27: {t. 4 Na{ poro~evalec April 2013 SE
Page 28 and 29: {t. 4 Na{ poro~evalec April 2013 SE
Page 30 and 31: {t. PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST R

od 1. aprila 2013 - ponudba obrti

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?