februar - Ljudmila

More documents

Recommendations

Info

Spominčica, <strong>februar</strong> 2010 Informacije 2 Glasilo Spominčica je namenjeno informiranju o demenci in drugih duševnih motnjah v starosti. Izhaja vsaka dva meseca. Izdajatelj in založnik Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje, Slovenija E: zzppd@mail.ljudmila.org, www.ljudmila.org/zzppd DŠ: 58674721 Uredniški odbor Branka Mikluž, Aleš Kogoj, Nataša Vakselj, Jana Dragar, Alenka Hribšek, Janja Letnikoska, Katarina B. Štrukelj, Zlata Živič, Damjana Orel Tisk Tiskarna Vovk Dejavnosti združenja potekajo v sodelovanju z in s finančno pomočjo Donacije lahko nakažete na račun št.: 02056-0051100513, NLB enota 4028, Ljubljana Fužine Vabimo vas k soustvarjanju glasila Spominčica. Prispevke za glasilo, ki naj ne bodo daljši od 4600 znakov s presledki, pošljite na naš naslov. Dobrodošle so tudi fotografije. Kadar so fotografije v elektronski obliki, morajo biti priložene kot samostojna datoteka. Uredništvo si pridržuje pravico do recenzije prispevka. Obvestila o dejavnostih, ki jih namenjate osebam z demenco in njihovim svojcem, sprejemamo na elektronski naslov združenja. Spominčica • slovensko združenje za pomoč pri demenci • Kontakt: e-pošta: zzppd@mail.ljudmila.org, spletna stran: www.ljudmila.org/zzppd/ • Svetovalni telefon in informacije: 01 52 83 995 vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00 ure. • Skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco v Ljubljani vsako prvo sredo v mesecu. • Izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco Ne pozabi me GO-Spominčica, društvo za pomoč pri demenci severnoprimorske regije • Kontakt: Gregorčičeva ulica 16, 5000 Nova Gorica, e-pošta: go.spomincica@ ssz-slo.si Telefon: 05 330 69 07, od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure. • Uradne ure: Dom upokojencev Nova Gorica, vsaka tretja sreda v mesecu od 15.30 do 16.30, izven urnika po predhodnem dogovoru. • Skupina za samopomoč: vsako tretjo sredo v mesecu v Domu upokojencev Nova Gorica ob 16.30; vsak drugi četrtek v mesecu v Ajdovščini ob 16.30 v prostorih Šenta, Bevkova 2. • Izobraževalni program za svojce Spomni se me... Spominčica Škofja Loka • Telefon: 041 698 749, vsak ponedeljek od 15. do 16. ure. • Domska skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco je vsak prvi torek v mesecu od 18. ure dalje v Centru slepih, slabovidnih in starejših, Stara Loka 31, Škofja Loka. Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur • Dom starejših Šentjur, Svetinova ulica 1, 3230 Šentjur, Telefon: 03 74 61 700 vsak prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, e-pošta: zlata.felc@gmail.com, Uradne ure: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, • Skupina za samopomoč: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. 00 uri, • Izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco: Pomagaj se mi spomniti, Pogled v svet oseb z demenco. Druge skupine za samopomoč bolnikom z demenco in njihovim svojcem Piran in Izola • Informacije: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Vojkovo nabrežje 4/A, Koper, telefon: 05 663 08 23 vsak delovni dan med 8. in 10. uro, kontaktna oseba: Nevenka Ražman, e-pošta: nevenka.razman@zzv-kp.si Metlika • Skupina za pomoč svojcem oseb z demenco Regratova lučka • Skupina se sestaja enkrat mesečno • vsako prvo sredo ob 14. uri v prostorih Doma počitka Metlika. Vodja skupine je Vlasta Petraš, telefon: 07 30 63145, e-pošta: vlasta.petras@ssz-slo.si Dravograd • Skupina za samopomoč v Domu starejših občanov. Krško, Brežice, Sevnica • Skupina za samopomoč v Posavju • Skupina se sestaja vsak drugi četrtek v mesecu ob 16.00, v prostorih DSO Krško. Skupino vodita Gizela Novak in Marta Kavšek. Kontaktna oseba: Marta Kavšek, telefon: 07 488 18 82, e-pošta: marta.kavsek@ssz-slo.si Tržič: Skupina za samopomoč svojcev oseb z demenco. Dom Petra Uzarja, Ročevnica 58, 4290 Tržič. Srečanja potekajo vsak 1. delovni torek v mesecu v Sejni sobi Doma Petra Uzarja in trajajo uro in pol. Kontaktna oseba Marjeta Šumič, telefon: 051 36 36 13.
Iz življenja Spominčica, <strong>februar</strong> 2010 MOJA IZKUŠNJA Z DEMENCO I. F. 3 Nekje sem prebrala, da demenca »ukrade« spomine, nato pa še vse ostalo. Takrat sem mislila, da se kaj takega nikoli ne bo zgodilo mojim najbližjim. Pa se je. Demenca mi je »ukradla« mamo. Ko je pred nekaj leti pozabila plesti, čeprav je to počela z velikim veseljem, sem pač mislila, da to pri osemdesetih letih ni prav nič posebnega. Na začetku res ni bilo. Ponovno sem jo poskušala naučiti, a brez uspeha. To je bil začetek nečesa, čemur kmalu nisem bila več kos. Mati je izgubljala denar, ključe, noči je prebedela tako, da je pospravljala oziroma razmetavala po stanovanju, obtoževala druge, da ji kradejo, se pogovarjala s tujci na televiziji in po telefonu klicala različne številke, ki si jih je sproti izmišljala. Kuhanje je opustila, jesti je pozabila, za osebno higieno ji ni bilo mar. Kljub vsakodnevnim obiskom sem prebedela marsikatero noč v strahu, kaj bo prinesel naslednji dan. Bo noč preživela doma ali bo kam šla? Bo kaj zažgala, se poškodovala? Se bo zgodilo še kaj hujšega? Stanovanje v katerem je živela, ji je bilo tuje in pogosto je odklepala tuja vrata, saj je mislila, da je tam doma. Ko gledaš svojega bližnjega in vidiš, kako je prestrašen, izgubljen, sam in nemočen, ko pozablja osnovne stvari in je vsak dan tako neskončno dolg, poln napetosti, nemoči, včasih pa tudi smešnih trenutkov, se moraš odločiti. Odločila sem se, da je njena varnost tisto, za kar moram najprej poskrbeti. Mamo sem odpeljala v Dom starejših občanov Krško. Sprejema, ki sem ga bila deležna skupaj z mamo, ne bom nikoli pozabila. Čutila sem nemoč in imela slabo vest, ki ti trga srce, saj se moraš kot svojec na nek način posloviti od bližnjega in dosedanjega načina življenja, ter začeti neko drugo življenjsko obdobje, kjer so vloge mati – hči, v smislu skrbi, zamenjane. Socialna delavka doma in vodilna sestra na oddelku z bolniki z demenco sta mi olajšali boleč trenutek z veliko mero prijaznosti, razumevanja in predvsem z veliko srčnosti. Sedaj je mati v domu že sedem mesecev. Na oddelku neprestano potekajo različne dejavnosti, veliko hodijo na sprehode, se pogovarjajo, pojejo, telovadijo, berejo, celo koruzo so ličkali in še veliko drugih stvari počnejo. Moja mati je srečna, čeprav živi v nekem svojem svetu, ki je zame včasih težko razumljiv, saj velikokrat ni povezan z resničnostjo. Pa vendar je najpomembnejše to, da je zadovoljna in da bo zadnja leta svojega življenja preživela v okolju, kjer je skrb za starejšega človeka na prvem mestu. Lahko vam zagotovim, da jim, v Domu starejših občanov Krško, to gre prav dobro od rok. Naj se na koncu povrnem k zapisani misli na začetku tega pisanja. Demenca verjetno res lahko »ukrade« vse, ne more pa ukrasti ljubezni svojcev in srčnosti osebja, ki s temi ljudmi delijo življenje. g ŠE VEDNO TE IMAM RADA K. B. Demenca, bolezen, ki se prihuljeno plazi in načenja moje srečno družinsko življenje. Mož in dva otroka, ki sta sončka mojega življenja, se mi občasno odmikata. Veliko časa smo preživeli skupaj, v naravi, doma, ob raznih praznovanjih. Nasmeh na obrazu mojega soproga postaja nenaraven, ne razveselim se več njegove dobre volje, ker čedalje bolj čutim, da je v ozadju njegova in naša skupna bolezen. Zanesljivost v vseh odločitvah se izgublja v nepomembnih stvareh. Manjka njegova jasna in odločna beseda. Na koga naj se zanesem, če ne na njega, ki je moj mož in moj sopotnik. Življenje postaja iz dneva v dan težje. Moja ljubeznivost ostaja brez odmeva… Vendar te imam še vedno rada, še vedno si moj mož in moj prijatelj. Stoj mi ob strani v dobrem in slabem. g Pa še res je… »Gospod zdravnik, moje desno koleno me strašno boli.« »Kaj pa pričakujete človek božji, saj imate 99 let.« »Ja, veste gospod zdravnik, moje levo koleno je tudi staro 99 let pa me prav nič ne boli.«
Page 1: Spominčica Glasilo Slovenskega zdr
Page 5 and 6: Dobro je vedeti Spominčica, februa
Page 7 and 8: Predstavljamo vam Spominčica, febr

februar - Ljudmila

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?