06.07.2014 Views

februar - Ljudmila

februar - Ljudmila

februar - Ljudmila

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Spominčica, <strong>februar</strong> 2010<br />

Aktualno<br />

6<br />

ZGODNJE ODKRIVANJE DEMENC<br />

Katarina B. Štrukelj<br />

Ljudje živimo vedno dlje, starost postaja realnost.<br />

Življenjska doba se daljša in vedno več nas<br />

ima priložnost uživati tudi to življenjsko obdobje.<br />

Kakšno pa le to je za vsakega posameznika,<br />

je odvisno od številnih dejavnikov – nespremenljivih<br />

in spremenljivih, od vsega kar smo v to obdobje<br />

prinesli iz prejšnjih. Pomembno je kako<br />

smo skrbeli za svoje zdravje, koliko smo bili aktivni,<br />

kakšne socialne povezave smo skozi leta<br />

zgradili. Starost je tako seveda lahko ustvarjalna,<br />

kreativna, zadovoljna, hkrati pa je to tudi obdobje<br />

v katerem se pogosteje srečamo tudi z različnimi<br />

boleznimi. Med njimi vse bolj pomembna<br />

postaja tudi demenca, ki je že med prvimi<br />

šestimi najpogostejšimi boleznimi v starosti, vse<br />

ostale najpogostejše bolezni pa so z njo neposredno<br />

povezane. Ocenjujemo, da bo v Evropi<br />

kmalu 8 – 10 milijonov bolnikov z demenco in<br />

25 – 40 milijonov njihovih skrbnikov.<br />

Demence so bolezni, ki predvsem prizadanejo<br />

spoznavne sposobnosti. Pod te štejemo spomin,<br />

sposobnost razumevanja, računanja, učenja, govornega<br />

izražanja, orientacije... Hkrati se pojavljajo<br />

številne pridružene vedenjske in psihične<br />

težave, ki so pogosto tiste, ki bolnika pripeljejo<br />

prvič k zdravniku. So pa le te tudi tiste, ki pogosto<br />

še bolj kot sama prizadetost spoznavnih<br />

sposobnosti ovirajo samostojnost bolnika in<br />

zmanjšujejo kvaliteto vsakdanjega življenja tako<br />

samega bolnika kot njegovih svojcev oziroma<br />

skrbnikov. Brezvoljnost, pomanjkanje energije<br />

in interesov, huda žalost, številne bolečine, nespečnost<br />

močno posežejo v bolnikov vsakdan<br />

in v njegovo zmožnost skrbi zase. Prav tako tavanje,<br />

močna vznemirjenost, neprepoznavanje<br />

okolice ali svojcev močno otežijo skrb za bolnika<br />

in še dodatno obremenijo svojce. Pogosto<br />

so ti pridruženi simptomi prvi, ki se pojavijo v<br />

poteku bolezni in moramo biti ob njih pozorni<br />

na možen začetek demence.<br />

Prav tako demenca ni ena sama bolezen. Najpogostejša<br />

med njimi je Alzheimerjeva bolezen,<br />

sledijo pa ji demenca pri Parkinsonovi bolezni,<br />

demenca z Lewyevimi telesci, frontotemporalna<br />

demenca in vaskularna demenca. Med sabo se<br />

razlikujejo predvsem po prevladujočih simptomih,<br />

po poteku same bolezni, po pridruženih<br />

simptomih in tudi po zdravljenju. Njihovo<br />

razlikovanje oziroma ustrezno diagnosticiranje<br />

tako ni samo akademskega značaja ampak omogoča<br />

izbiro najustreznejšega zdravljenja, tako z<br />

zdravili kot tudi s psihosocialno pomočjo bolniku<br />

in svojcem.<br />

Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da je okrog<br />

10% demenc popravljivih. Le te imajo vzrok<br />

v različnih sistemskih boleznih, v motnji hormonskega<br />

sistema, prizadetosti možganov zaradi<br />

tumorja, lahko so posledica delovanja nekaterih<br />

zdravil. Reverzibilne so predvsem v začetku<br />

njihovega nastanka, ko pa okvara traja dalj časa<br />

postanejo nepopravljive, dokončne.<br />

Kljub vse večjemu znanju o demencah je še<br />

vedno prepoznanih le polovica do četrtina in<br />

nato zdravljena polovica le teh. Preden bolniki<br />

pridejo prvič v stik z zdravnikom trajajo<br />

njihove težave v povprečju dve do tri leta.<br />

Tako imamo še vedno veliko možnosti za izboljšanje<br />

svojega dela. Le z zgodnjim prepoznavanjem<br />

in opredelitvijo bolezni lahko zagotovimo<br />

najbolj ustrezno zdravljenje. Skupaj z bolnikom<br />

in svojci lahko načrtujemo obravnavo in tako<br />

olajšamo življenje z boleznijo, ki zahteva stalno<br />

prilagajanje v vsakdanjih aktivnostih tako<br />

bolnika kot tudi njegovih bližnjih. Demenca ja<br />

še vedno kronična napredujoča bolezen, ki jo z<br />

ustreznim zdravljenjem danes znamo nekoliko<br />

upočasniti, zelo dobro pa zmoremo zdraviti oziroma<br />

obvladovati pridružene simptome in motnje.<br />

S tem lahko bistveno vplivamo na vsakodnevno<br />

funkcioniranje in kvaliteto življenja. g

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!