December - Ljudmila

More documents

Recommendations

Info

Spominčica Informacije december 2006 2 Glasilo Spominčica je namenjeno informiranju o demenci in drugih duševnih motnjah v starosti. Izhaja vsaka dva meseca. Izdajatelj in založnik Spominèica SLOVENSKO ZDRU ENJE ZA POMOÈ PRI DEMENCI Studenec 48 1260 Ljubljana Polje zzppd@mail.ljudmila.org www.ljudmila.org/zzppd Uredniški odbor Branka Mikluž, Aleš Kogoj, Nataša Vakselj, Jana Dragar, Alenka Hribšek, Janja Letnikoska, Katarina B. Štrukelj, Katja Umbreht, Zlata Živič Tisk Tiskarna Čuk Dejavnosti združenja potekajo v sodelovanju z ter s finančno pomočjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Izdajo glasila so omogočili Spominčica - slovensko združenje za pomoč pri demenci Svetovalni telefon in informacije: 01 52 83 995 vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00 ure. Skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco v Ljubljani vsako prvo sredo v mesecu. Ne pozabi me: izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco. E-naslov: zzppd@mail.ljudmila.org Spletna stran: http://www.ljudmila.org/zzppd/ Forum: http://www.spomin.mojforum.si Društvo za pomoč pri demenci severnoprimorske regije GO- Spominčica Uradne ure: vsako tretjo sredo v mesecu med 16. in 17.30 uro v domu upokojencev Nova Gorica Skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco vsako tretjo sredo v mesecu. Izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco. E-naslov: go.spomincica@ssz-slo.si Spominčica Škofja Loka Informacije: 041- 698- 749, vsak ponedeljek od 15. do 16. ure. Domska skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco je vsak prvi torek v mesecu od 18. ure dalje v Centru slepih, slabovidnih in starejših, Stara Loka 31, Škofja Loka. Vabimo vas k soustvarjanju glasila Spominčica. Prispevke za glasilo, ki naj ne bodo daljši od 3600 znakov s presledki, pošljite na naslov združenja. Zaželjene so tudi fotografije. Kadar so fotografije v elektronski obliki morajo biti priložene kot samostojna datoteka. Uredništvo si pridržuje pravico do recenzije prispevka. Ostale skupine za samopomoč bolnikom z demenco in njihovim svojcem Piran in Izola Informacije: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Vojkovo nabrežje 4/A, Koper, telefon: 05 663 08 23 vsak delovni dan med 8. in 10. uro, kontaktna oseba: Nevenka Ražman, e-naslov: nevenka.razman@zzv-kp.si Metlika Skupina za pomoč svojcem oseb z demenco Regratova lučka. Skupina se sestaja enkrat mesečno - vsako prvo sredo ob 14. uri v prostorih Doma počitka Metlika. Vodja skupine je Vlasta Petraš, telefon: 07 30 63145, e-naslov: vlasta.petras@ssz-slo.si Dravograd V ustanavljanju je skupina za samopomoč v Domu starejših občanov. Krško, Brežice, Sevnica V ustanavljanju je skupina za samopomoč v Posavju. Ustanovni sestanek skupine je bil 7. 12. 2006. v DSO Krško. Naslednje srečanje bo v četrtek 11. 1. 2007 ob 16. uri v Domu starejših občanov Krško. Skupina še vedno zbira člane, zato se čimprej prijavite. Kontaktna oseba: Marta Kavšek, tel. 07 488 18 82. Želite, da bi bili tudi drugi seznanjeni z dejavnostmi, ki jih namenjate osebam z demenco in njihovim svojcem. Vaša obvestila sprejemamo na elektronski naslov združenja.
december 2006 Kako naprej... Iz življenja Spominčica Moja mama ima in se zdravi za Alzheimerjevo demenco. Začelo se je nekako pred petimi leti, ko svojim očem in občutkom nisem hotela priznati, da jo je to doletelo. Bolezen postopoma, vendar vztrajno napreduje kljub zdravljenju. Mama živi z očetom, nedaleč od mojega doma. V zakonu se nikoli nista dobro razumela. Leta in leta je oče hodil sam na izlete. Mama je bila bolj družinska in ni bila zaposlena. Vedno je imela občutek manjvrednosti, ker ni prinašala denarja k hiši in je bila odvisna od moža. Kriznih trenutkov v njunem zakonu je bilo veliko. Negativno so vplivali name in na brata. Tako še danes ne sočustvujem z očetom, ker ga delno krivim, da je mama padla v depresijo, ki jo spremlja ob tej bolezni Oba imata 85 let. Oče je še vedno v dobrem fizičnem in duševnem stanju. Ima pa to slabo lastnost, da nima potrpljenja do mame. Gospodinjska opravila kot so kuhanje, pranje, likanje in podobno opravlja on. Mama ni več sposobna kuhati, ji tudi ne dovoli, da ne bi zažgala hrane, ker sproti pozabi, kaj je začela delati. Ker oče nima potrpljenja in ne zna uporabljati blagih besed in dejanj pride do prepirov, ki vodijo mamo v ljubosumje in obtoževanje očeta, zakaj jo je v mladih letih pripeljal na podeželje, ko bi lahko kot spoštovana gospa živela in bila zaposlena v mestu. To očeta še bolj ujezi, zato jo zmerja z žaljivkami, ki jo še bolj prizadenejo. Ob takih prilikah mama noče ali pa zaradi dodatnega stresa ne more jesti. Želi biti sama in mu predlaga ločitev, naj gre k tisti njegovi "babi" (ki ne obstaja), da ne bo sedel na dveh stolčkih. Jaz poskušam z dogovarjanjem in dokazovanjem pomiriti dogajanje, vložiti veliko energije, da ne prizadenem ne enega ne drugega. Če zagovarjam očeta je mama jezna name, češ da mu sedaj tudi jaz dajem potuho, zato je tako nasilen do nje. Če bi se na njega jezila, bi bila ona zadovoljna. To tudi večkrat storim, vendar obzirno, z dopovedovanjem, da jo mora sprejemati kot bolnico, ki ji možgani ne delajo prav. Dopovedujem mu, da rabi mama toplo besedo, da se ne bo čutila zavrženo. Včasih sem jo za nekaj dni vzela k nam domov. Pa je že po nekaj dnevih začela spraševati, ali jo bo oče sploh še hotel vzeti nazaj. Če je nisem več znala zamotiti z delom, si je mislila da je odveč in v napoto. Peljala sem jo nazaj domov in nekaj časa je bilo za silo v redu. Če predlagamo, da bi šla v dom upokojencev je grozno užaljena. Takoj očita, da zopet dajemo očetu potuho, da bo potem lahko pripeljal ljubico v hišo. V določenih trenutkih se hoče ločiti in ob vprašanju, kdo bo potem kuhal in skrbel zanjo, odgovori, da je sposobna vse narediti sama. V takšnih težkih trenutkih se začne tresti, jokati, želi si umreti in komaj jo pomirim. Kadar sta pri volji gresta ob lepem vremenu tudi na sprehod, vendar ju moram kar naprej spodbujati k temu. Pozimi se razumeta še slabše kot poleti, ker sta veliko v stanovanju. Prinesla sem jima razne igre: Človek ne jezi se, Domino, Vseved, z namenom, da se ne bi dolgočasila, mislila na neumnosti, da bi si raje krepila možgane. Vendar se le redko igrata. Vedno bi morala biti tudi sama z njima... Jaz pa pogosto ne zmorem več, utrujena sem od pregovarjanja, zato se znova in znova sprašujem, kako naj pripravim očeta, da bi ravnal z njo človeško, da bi razumel, da je bolna..., in kako sploh naprej... N. N. Vaša razmišljanja in izkušnje z življenjem ob bolniku z demenco so lahko dragocena pomoč drugim. Vabimo vas, da jih opišete in pošljete na naslov: Spominčica, Studenec 48, 1260 Ljubljana 3
Page 1: Spominèica Glasilo Slovenskega zdr
Page 5 and 6: december 2006 Dobro je vedeti Spomi
Page 7 and 8: december 2006 Predstavljamo vam XXX

December - Ljudmila

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?