December - Ljudmila

Dobro je vedeti
Spominčica december 2006
Vloga vitaminov pri motnjah spomina
4
Spomin nam omogoča vsakodnevno življenje.
Kako zelo pomemben je, se zavemo, ko nam ne
služi več. Kako pomembni so vitamini za življenje
pa nam odkriva že njihovo ime (vita pomeni
življenje). Brez njih življenje v resnici ni mogoče.
Pomanjkanje vitaminov povzroča različne bolezni
in težave, lahko tudi prehodne ali trajne
spominske motnje. Ker človeško telo vitaminov
večinoma ne more proizvajati je pomembno, da
jih zaužijemo v zadostnih količinah s primerno
prehrano.
Tiamin (B1)
V razvitih deželah je pomanjkanje tiamina najpogostejše
pri ljudeh, ki dolgotrajno prekomerno
uživajo alkohol, zlasti zaradi neprimerne prehrane
takih oseb. Posledica pomanjkanja tiamina je
bolezen beri-beri, ki prizadene srce in ožilje ter
živčevje. Prizadeti so lahko tako živci (periferna
nevropatija) kot tudi možgani (Wernikova encefalopatija
in amnezični oziroma Korsakov sindrom).
Bolniki z amnezičnim sindromom imajo težave
samo s spominom, medtem ko so ostale višje
možganske funkcije dobro ohranjene. Taki bolniki
zato lahko rešujejo tudi zahtevnejše računske in
druge naloge. Praviloma je prizadet samo dolgoročni
spomin, ki omogoča pomnjenje dogodkov
izpred nekaj ur ali let. Ker je kratkoročni spomin
ohranjen bodo brez težav takoj ponovili nekaj
imen predmetov, ki smo jih našteli, če jih medtem
nismo zmotili z drugo dejavnostjo. Že nekaj minut
kasneje pa jih povsem pozabijo, ob tem pa se brez
večjih težav spomnijo dogodkov izpred let, ko so
še bili zdravi. Ob pravočasnem zdravljenju lahko
amnezični sindrom povsem izgine, ali se vsaj
delno izboljša, v nasprotnem primeru pa ostanejo
motnje spomina trajne.
Dnevne potrebe tiamina so odvisne od zaužite
dnevne količine ogljikovih hidratov v razmerju s
celotno kalorično vrednostjo obrokov. Na splošno
naj bi se dnevna potreba po vitaminu B1 gibala od
0,4 do 1,7 miligrama pri otroku in 1,2 do 2
miligrama pri odraslem. V majhnih količinah ga
lahko proizvedejo bakterije v črevesju, zato se
povečajo potrebe pri dolgotrajnih driskah pa tudi
ob uživanju prevelike količine alkohola. V velikih
količinah se nahaja v pivskem kvasu. Nahaja se
tudi v pšeničnih in sojinih kalčkih, v ovsenih
kosmičih, piščancu, prašičjih ledvicah, jajcih,
jetrih in srcu. Nekaj ga je še v ostrigah, tuni, lososu,
suhem sadju, suhem fižolu, suhem in svežem
grahu, leči, polnozrnatem kruhu in ajdi.
Niacin (B3)
Pelagra je bolezen, ki je posledica dolgotrajnega
pomanjkanje niacina. Običajno se pokaže s
kožnimi spremembami na delih, ki so izpostavljeni
soncu, z motnjami prebave (driska) in duševnimi
spremembami. Slednje so lahko sprva nevpadljive
in se kažejo kot utrujenost, nespečnost, duševna
upočasnjenost in otopelost, zmedenost, halucinacije
(prisluhi, prividi), pojavijo pa se lahko tudi
hude spominske motnje.
V naših razmerah je pelagra zelo redka. Ob običajni
prehrani ni velike nevarnosti pomanjkanja
tega vitamina. Včasih je bila pogostejša pri ljudeh,
pri katerih je prehrana temeljila predvsem na
koruzi. Človeško telo ga lahko proizvede tudi iz
aminokisline triptofan in nikotinske kisline, kar
običajno zadošča za 65 odstotkov dnevnih potreb
organizma. Dnevne potrebe vitamina so za otroke
6 do 17 miligramov, za mladostnike 15 do 40
miligramov (prav toliko tudi za noseče ali doječe
ženske), odrasla oseba pa potrebuje dnevno 13 do
20 miligramov.
V večjih količinah se nahaja v mesu, posebno v
notranjih organih: v jetrih, ledvicah, kjer je niacina
od 3 do 20 miligramov v 100 gramih živila, v
ribah (npr. polenovkah, skušah in posebno tunah)
pa od 2 do 10 miligramov. Največji vitaminski vir
pa so še vedno žitni kalčki in pivski kvas, v katerih
je tega vitamina od 5 do 150 miligramov v 100
gramih. Žal pa je v žitaricah vitamin pogosto vezan
v taki obliki, da ga telo ne more v celoti izkoristiti.
Če si privoščimo arašide, lečo ali pršut, bomo
prav tako zaužili precejšnjo količino niacina.
Vse stvari so težke, preden postanejo lahke.
Angleški pregovor