Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
december 2006<br />
Dobro je vedeti<br />
Spominčica<br />
Folna kislina (B9)<br />
Kaže, da lahko tudi pomanjkanje folne kisline<br />
slabo vpliva na nekatere spominske sposobnosti že<br />
pri telesno zdravih starejših ljudeh. Morda je<br />
pomanjkanje folne kisline še bolj usodno za<br />
spominske sposobnosti kot pomanjkanje vitamina<br />
B12.<br />
Folna kislina se nahaja v številnih rastlinah in<br />
živilih živalskega izvora. Dnevne potrebe vitamina<br />
so do 300 mikrogramov pri otrocih in 400 mikrogramov<br />
pri odraslih.<br />
Kobalamin (B12)<br />
Posledica dolgotrajnega pomanjkanja vitamina<br />
B12 je slabokrvnost. Lahko pa se pokažejo tudi<br />
okvare živcev z mravljinci v dlaneh in podplatih,<br />
nestabilnostjo pri hoji, oslabelostjo nog in drugimi<br />
težavami. V skrajni obliki pa tudi z razdražljivostjo,<br />
motnjami razpoloženja, vida in zavesti ter z<br />
upadom, ne samo spominskih, temveč tudi ostalih<br />
umskih sposobnosti.<br />
Kobalmina človeško telo ne more proizvajati.<br />
Živali, posebno prežvekovalci pa ga lahko tudi<br />
sami izdelajo. V večjih količinah se kobalamin<br />
(kot večina vitaminov B skupine) nahaja v<br />
drobovini: govejih in svinjskih jetrih, ledvicah in<br />
srcu, slanikih in skušah, jajcih in mleku.<br />
Precejšnje količine kobalmina se nahajajo tudi v<br />
algah, morskih sadežih (predvsem v rakih) in<br />
morski vodi. Strogi vegetarijanci so izpostavljeni<br />
pomanjkanju kobalamina.<br />
Dnevne potrebe vitamina so odvisne od spola,<br />
starosti in fizične aktivnosti. Ker pa je velika zaloga<br />
kobalmina shranjena v jetrih, kratkotrajno<br />
pomanjkanje ne pušča posledic. Ocenjujejo da<br />
zaloge kobalamina v telesu zadoščajo za več kot<br />
leto dni. Dnevne potrebe znašajo od 0,3 mikrogramov<br />
(otroci) do 2,5 mikrograma pri mladostnikih<br />
in do 4 mikrograme pri nosečnicah.<br />
Vitamin E<br />
Ker deluje kot antioksidant in zmanjšuje škodljiv<br />
učinek prostih radikalov, ga priporočajo tudi kot<br />
dodatno zdravilo v zelo visokih odmerkih (2000<br />
miligramov dnevno) pri Alzheimerjevi bolezni, za<br />
katero so značilne, poleg upada ostalih umskih<br />
sposobnosti, tudi motnje spomina. Žal večina<br />
študij ni potrdila, da bi uživanje vitamina E lahko<br />
upočasnilo napredovanje Alzheimerjeve bolezni.<br />
Raziskovali so tudi možnosti podobnega delovanja<br />
vitamina C in sočasne uporabe vitamina E ter C.<br />
Uživanje kombinacije vitaminov E ter C bi morda<br />
lahko vplivalo na potek Alzheimerjeve bolezni,<br />
vendar pa so potrebne dodatne raziskave.<br />
V večjih količinah se nahaja vitamin E v kalčkih<br />
žitaric (pšenice, koruze in soje) in v njihovih oljih,<br />
v naravnem rižu, zelenih listih nekatere zelenjave<br />
npr. zelja, špinače, solate, v suhem oljnatem sadju<br />
ter v arašidnem in olivnem olju. Med proizvodi pa<br />
je maslo daleč najbogatejše po vsebnosti vitamina<br />
E, sledijo mu slanina, jetra in mlečne jedi.<br />
Dnevne potrebe vitamina znašajo 3 do 7<br />
miligramov pri otrocih in do 10 miligramov pri<br />
odraslih.<br />
Zaključek<br />
Kadar so motnje v delovanju spomina posledica<br />
pomanjkanja vitaminov jih lahko pogosto<br />
ublažimo z zdravljenjem z ustreznimi vitamini,<br />
pogosto tudi v obliki injekcij. Zadostna količina<br />
vitaminov nam omogoča normalno življenje in<br />
pravilno delovanje spomina. Žal pa uživanje večjih<br />
količin vitaminov kot so potrebne za vsakodnevno<br />
življenje pri zdravih ljudeh ne prispeva k boljšemu<br />
delovanju spomina. K temu lahko največ prispevamo<br />
sami z zdravim načinom življenja in s stalnim<br />
učenjem, najbolje vse življenje.<br />
Tina Krokter Kogoj<br />
Aleš Kogoj<br />
5
Change language