December - Ljudmila

Aktualno
Spominčica december 2006
Vpliv živali na počutje oseb z demenco
6
Živali pri ljudeh preganjajo osamljenost in blažijo
potrtost. Stik z mehko dlako vzbudi čustvo
ljubezni ter deluje nežno in pomirjajoče. Hišni
ljubljenčki ljudem vlivajo novo energijo in mnogi
šele v sožitju z njimi najdejo tisto, kar pogrešajo -
ljubezen, notranji mir, nežnost, občutek, da so
razumljeni. Trenutki, ko smo s svojimi ljubljenčki,
nam preoblikujejo dneve tako, da smo manj obremenjeni
s problemi s katerimi se srečujemo. Ko se
sprehajamo in občudujemo naravo vidimo, da je
miza v naravi pogrnjena vsak dan, za vsa živa
bitja.
Prav živali kot so zajec, morski prašiček, ribe,
želve in druge imajo na oddelku za bolnike z
demenco v Domu starejših občanov Šiška posebno
vlogo. Težko si zamišljamo, da bi bili brez njih.
Zajček nam je tako že nekajkrat pomagal
vzpostaviti odnos z obolelim. V primeru neke
nemirne gospe sta prav zajec in morski prašiček
tista, ki umirita njen nemir in beganje. Po uro in
več je z njima, ju pestuje, nagovarja, boža. In
potem, ko živalice niso več z njo je še vedno umirjena
in zadovoljna.
Zajček se večkrat giblje izven kletke in je prav
prijeten gost med nami. Oskrbovanci prav oživijo
v skrbi, da ne bi ušel. Njegovo gibanje spremljajo z
očmi, se sklanjajo, ker ga želijo pobožati in nagovoriti.
Ob tem so videti umirjeni, sproščeni in
zadovoljni. Naš nežni in ljubki spremljevalec je
tudi morski prašiček, ki kaže naklonjenost do
oskrbovancev z oglašanjem vsakič, ko mu kdo
ponudi priboljšek ali pokuka v kletko. In takih prijateljev
ima kar veliko. Ker ima mehko in lesketajočo
dlako tudi njega radi držijo v naročju.
Nemalokrat ga iščemo v rokavih in žepih, kamor
se rad skrije. Seveda ne smemo pozabiti tudi na
naše prečudovite akvarije. Oskrbovanci se ustavljajo
pred njimi in z zanimanjem opazujejo ribice.
Pri tem morajo biti zbrani in pozorni, enakomerno
gibanje rib pa jih umirja.
Prav gotovo so vse te živali del bivanja in druženja
na našem oddelku. Skupaj z njimi si prizadevamo,
da bi se oskrbovanci čim bolje počutili in da bi jim
bilo pri nas lepo.
Marija Stipančevič
Terapija s pomočjo živali je v svetu že dolgo poznana
metoda zdravljenja, vendar je obširnejši,
dokumentiran in organiziran terapevtski pristop
relativno nov in sega v devetdeseta leta prejšnjega
stoletja. Terapija se uspešno uporablja pri bolnikih
s srčnimimi obolenji, pri starostnikih z demenco,
čustveno motenih osebah, bolnikih z rakavim
obolenjem, pri zdravljenju psihiatričnih bolnikov
in še mnogih drugih.
Pri terapiji z živalmi se vzpostavi vez med bolnikom
in živaljo, ob sodelovanju z lastnikom ali
trenerjem živali, kar pomaga bolniku k boljšemu
in hitrejšemu doseganju terapevtskih ciljev, ki se
glede na obravnavano skupino bolnikov med seboj
razlikujejo. Ugotovili so, da živali pozitivno vplivajo
na vedenjske vzorce, izboljšujejo komunikacijo
med bolniki, povečujejo zanimanje za vsakodnevne
aktivnosti, povečujejo sproščenost in zmanjšujejo
napetost, znižujejo krvni tlak, pomagajo pri
spominskih motnjah, izboljšujejo pozornost, pripomorejo
k boljšemu razumevanju med prebivalci
domov starejših občanov, predvsem pa izboljšujejo
razpoloženje.
Uporabljajo se lahko različne živali od akvarijskih
ribic, hrčkov, zajčkov, mačk, psov, v nekaterih primerih
opisujejo tudi zdravljenje s pomočjo konjev.
Terapevtski režimi so lahko dolgotrajni, ko bolnik
posvoji žival ali kratkotrajni, z določenimi
aktivnostmi, ki potekajo ob prisotnosti strokovnega
osebja.
Aktivnosti lahko potekajo v domačem okolju, v
bolnišnicah ali v drugih ustanovah, kamor živali
pripeljejo, v nekaterih ustanovah pa so živali, kot
so ribice, ptiči, zajčki in druge, stalno naseljene.
Ne smemo pa pozabiti tudi na nekatere možne
negativne posledice uporabe živali v terapevtske
namene, ki so zlasti povezane z morebitnimi
alergijami in nečistočo.
Raziskave v domovih starejših občanov kažejo, da
člani osebja menijo, da koristnost terapevtskih
programov z uporabo živali bistveno presega
dodatno delo, ki ga morajo opraviti.
Lea Žmuc Veranič