Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Revija</strong><br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong><br />
življenjski<br />
<strong>slog</strong><br />
številka 42, letnik 04, april 2010 | www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Osebno: Z novimi <strong>zdrav</strong>ili spreminjamo raka v kronično bolezen – dr. Janja Ocvirk, dr.<br />
med. / Aktualno: Seneni nahod / Kako deluje: Zgaga peče / Kako <strong>zdrav</strong>iti: Sladkorna<br />
bolezen / Medicinsko zrcalo: Stoma / Stresno: Ljubezenski problem ostaja glavni<br />
življenjski problem – dr. Zoran Milivojević, dr. med. / Otroci in mladostniki: Uši / V gibanju:<br />
Najpogostejše športne poškodbe / Za mizo: Premagajmo spomladansko utrujenost
Beta-(1,3/1,6)-D-glukan,<br />
obogaten z vitaminom C in cinkom,<br />
kapsule in sirup<br />
april 2010<br />
NAŠA LEKARNA<br />
3<br />
Važno,<br />
da smo<br />
<strong>zdrav</strong>i!<br />
Podpira naravno obrambo organizma<br />
Imunoglukan ® P4H vsebuje: beta-(1,3/1,6)-D-glukan, vitamin C in cink.<br />
Beta-glukan prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema.<br />
Vitamin C pomaga podpirati imunski sistem.<br />
Cink je pomemben <strong>za</strong> normalno delovanje in odpornost organizma.<br />
Imunoglukan ® P4H je varen, se ne absorbira in<br />
deluje lokalno v črevesju, <strong>za</strong>to ga je priporočljivo<br />
jemati na prazen želodec.<br />
Jemljite 1-3 kapsule na dan ali<br />
1 ml sirupa/5 kg telesne mase na dan.<br />
Kupite ga lahko v vseh <strong>lekarna</strong>h<br />
in specializiranih trgovinah.<br />
Opozorilo: Imunoglukan ® P4H ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi,<br />
ki prejemajo imunosupresivno <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana<br />
Čas majhnih<br />
in velikih narcisov<br />
»Ironično je, da smo pojem ljubezni tako <strong>za</strong>komplicirali, da se moramo<br />
dandanes obračati k primitivnim plemenom, da bi uvideli, kaj je ljubezen v<br />
svoji elementarni obliki, brez tistih <strong>za</strong>znamovanj, ki so jih v pojem ljubezni<br />
uvedli civili<strong>za</strong>cija in mediji,« nas v intervjuju opo<strong>za</strong>rja psihoterapevt dr.<br />
Zoran Milivojević, dr. med.<br />
In kam nas je še privedla (<strong>za</strong>hodnjaška) civili<strong>za</strong>cija? V narcisoidnost,<br />
komoditeto, brezčutnost do sočloveka in Zemlje, v ohlajanje nekaj<br />
tako čistega in elementarnega, kot je ljubezen, in to v času, ko se segreva<br />
naša Zemlja. Prosim, <strong>za</strong>ustavite ta planet, ker jaz izstopam s<br />
takega, kakršen je, distanciram se od teh »instant« vrednot <strong>za</strong>hodne civili<strong>za</strong>cije,<br />
kot jih sama imenujem. Vsi bi vse naenkrat in takoj, po možnosti<br />
brez vloženega truda in časa, brez čustev, denar seveda ni problem.<br />
Shujšati v treh korakih, s prehranskimi dodatki, in ne<br />
spremembo življenjskega <strong>slog</strong>a, najti partnerja (in ga tudi pustiti, ker se<br />
je sicer potrebno preveč truditi in prilagajati) v petih dneh, v nakupovalnih<br />
centrih, seveda, ne se spraševati o svojem čustvenem stanju, odvisnostih,<br />
ampak ga/jih takoj popraviti kot kakšen pokvarjen avto<br />
brez čustvene inteligence, <strong>za</strong> telo velja isto. Za dolgoletna partnerstva,<br />
ki peljejo po marsikakšnih cestah – ovinkastih, luknjastih, ravnih <strong>za</strong><br />
prijetno vožnjo, pa takih s klanci in padci – se seveda ne splača potruditi.<br />
Ko gre kaj narobe, pač rečejo adijo, najbrž po sms-ju.<br />
Da ne govorim o otrocih, to ni moderno, <strong>za</strong>htevajo preveč odrekanja<br />
in z njimi adijo, komoditeta, velja v sodobni <strong>za</strong>hodni civili<strong>za</strong>ciji. Če<br />
pa se ti moderni narcisi vseeno odločijo <strong>za</strong> otroka, vse prevečkrat njihova<br />
starševska ljubezen presega partnerstvo, kar ni <strong>zdrav</strong>o. Svojemu<br />
otroku ni<strong>za</strong>jo le pozitivne izkušnje in ga vzdržujejo v nekem umetnem<br />
kukonu, kjer ne obstaja besedica »ne«, kjer se nikoli ne dvigne glasu in<br />
kjer se dobi vse, kar si <strong>za</strong>želiš. Vse tone podarjenih igrač nadomeščajo<br />
skupen čas z otroki, ki so ga <strong>za</strong>menjali <strong>za</strong> službo. Strokovnjaki opo<strong>za</strong>rjajo,<br />
da današnje generacije staršev »proizvajamo« vsenavzočo ljubezen<br />
in srečo, ki pa je le navidezna. V resnici je socialna utopija. S tem<br />
otrokom ne dajemo dobre popotnice, saj nikoli ne bodo želeli <strong>za</strong>pustiti<br />
otroštva in tega komoditetnega sveta. Najlažje je otroke razvažati po<br />
vseh možnih dejavnostih, od telovadbe do tujih jezikov, namesto da bi<br />
ta čas prebili skupaj ob skakanju in kreativnem učenju novih besed …<br />
ali pa le skupnem »neprogramiranem« času, ko otroku preprosto pustimo,<br />
da je otrok. Zakaj pa ne?<br />
Starši, ki v vsem ustrežejo svojemu otroku, mu onemogočajo, da bi<br />
razvil sposobnost ljubiti/imeti rad drugega. In tako je krog sklenjen,<br />
saj taki otroci današnjega umetnega vsesrečnega <strong>za</strong>hodnega sveta nikoli<br />
ne bodo želeli vlagati v dolgotrajna razmerja in imeti otrok. Bolj<br />
revne družbe, <strong>za</strong> marsikoga nepravično necivilizirane, tiste na Vzhodu<br />
in Jugu, pa med tem časom »producirajo« otroke, ki so bodoči vladarji<br />
tega planeta. Zaradi majhnih in velikih narcisov ni Zemlja, katere svetovni<br />
dan bomo praznovali aprila, pod vprašajem. Pod vprašajem smo<br />
najprej mi, ljudje, predvsem na požrešnem Zahodu.<br />
Uvodnik<br />
Katja Krasko,<br />
glavna urednica<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je<br />
poljudno strokovni vodič<br />
<strong>za</strong> učinkovito in pravilno<br />
jemanje <strong>zdrav</strong>il.<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je revija<br />
<strong>za</strong> izboljšanje kakovosti<br />
<strong>zdrav</strong>ja in življenja.<br />
Foto: Urban Štebljaj<br />
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo <strong>za</strong><br />
uravnoteženo prehrano.<br />
www.imunoglukan.si
Osebno<br />
16<br />
Aktualno<br />
22<br />
Kako deluje<br />
30<br />
Stresno 50 V gibanju 76 Za mizo 84<br />
Dr. Janja Ocvirk, dr.<br />
med.: Z novimi <strong>zdrav</strong>ili<br />
spreminjamo raka v<br />
kronično bolezen<br />
»Nova biološka tarčna <strong>zdrav</strong>ila<br />
tudi pri <strong>zdrav</strong>ljenju raka želodca<br />
ponujajo novo upanje. Kar 15 do<br />
20 % bolnikom prinašajo bistveno<br />
boljše preživetje, seveda v<br />
kombinaciji s kemoterapijo«, pravi<br />
dr. Janja Ocvirk, dr. med.<br />
Seneni nahod – prva<br />
pomladna nadloga<br />
Najbolj značilni znaki senenega<br />
nahoda so kihanje, solzenje,<br />
pordele oči, izcedek iz nosu,<br />
žgečkanje v nosu in požiralniku,<br />
glavobol in razdražljivost. Le<br />
nekaj sto rastlin povzroča<br />
seneni nahod, simptomi pa<br />
trajajo, vse dokler je oseba<br />
izpostavljena cvetnemu prahu.<br />
Zgaga peče<br />
Ob praznikih nas po preobilnih<br />
obrokih ne le tišči v želodcu ali<br />
prsih, temveč večkrat<br />
občutimo tudi pekoč občutek v<br />
grlu – zgago. Zgaga ali refluks<br />
kisline je boleč in pekoč<br />
občutek v žlički in tik <strong>za</strong><br />
prsnico. Bolečina, pove<strong>za</strong>na z<br />
refluksom kisline, je posledica<br />
prisotnosti želodčne kisline v<br />
požiralniku.<br />
Dr. Zoran Milivojević,<br />
dr. med.: Ljubezenski<br />
problem ostaja glavni<br />
življenjski problem<br />
»Ljubezen ni isto kot trpljenje,<br />
ljubezen je nekaj povsem<br />
navadnega, nekaj, do česar ima<br />
vsak pravico – da ljubi in da je<br />
ljubljen. Ljubezen je kot <strong>zdrav</strong>je,«<br />
razlaga priznani psihoterapevt<br />
dr. Zoran Milivojević, dr. med.<br />
Najpogostejše športne<br />
poškodbe<br />
Čeprav ima redna telesna<br />
aktivnost številne pozitivne<br />
učinke na telo, lahko nepravilna<br />
telesna vadba pretirano<br />
obremeni mišice, vezi in sklepe,<br />
kar vodi do športnih poškodb in<br />
okvar. Najpogostejše športne<br />
poškodbe so izvin sklepa ter<br />
natrganje mišice in tetive.<br />
Premagajmo<br />
spomladansko<br />
utrujenost<br />
Moč nam spomladi <strong>za</strong>čne usihati<br />
in postajamo slabotni, ker hrane<br />
čez zimo nismo dovolj<br />
spremenili v energijo. Zaradi<br />
neustrezne hrane smo torej<br />
<strong>za</strong>čeli kvariti mehanizem naših<br />
celic. S spomladansko<br />
utrujenostjo se je <strong>za</strong>to najbolje<br />
spopasti s pravilno prehrano.<br />
VSEBINA<br />
Uvodnik<br />
Za <strong>za</strong>četek<br />
Po nasvet v lekarno<br />
Osebno<br />
Aktualno<br />
Kako deluje<br />
Kako <strong>zdrav</strong>iti<br />
Zdravilne rastline<br />
Znanje <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
Medicinsko zrcalo<br />
Stresno<br />
3 Čas majhnih in velikih narcisov<br />
6 Makroskop<br />
14 Kažipot svetovanj v naših <strong>lekarna</strong>h<br />
16 Dr. Janja Ocvirk, dr. med.:<br />
Z novimi <strong>zdrav</strong>ili spreminjamo raka v kronično bolezen<br />
22 Seneni nahod – prva pomladna nadloga<br />
28 S kolostrumom proti alergijam<br />
30 Zgaga peče<br />
36 Sladkorna bolezen, bolezen razvitega sveta<br />
42 Vprašajte strokovnjaka<br />
44 Zrcalce, zrcalce, povej, katera najlepša v deželi je tej!<br />
46 Stoma – izpeljano črevo<br />
50 Dr. Zoran Milivojević, dr. med.:<br />
Ljubezenski problem ostaja glavni življenjski problem<br />
Otroci in mladostniki<br />
Wellness kotiček<br />
Odkrito o skritem<br />
Sanjska kolumna<br />
Portret farmacevta<br />
V gibanju<br />
Za mizo<br />
58 Uši – drobne ljubiteljice skuštranih glav<br />
62 Maščobna kislina – DHA – gradnik razuma<br />
66 Wellness Orhidelia<br />
68 S pomočjo vaj ublažite težave z inkontinenco<br />
72 Knjigi na pot: Tomaž Humar, Ni nemogočih poti<br />
74 Irena Pirnat Pflaum, mag. farm.<br />
76 Najpogostejše športne poškodbe<br />
84 Premagajmo spomladansko utrujenost<br />
90 Češnjeva strjenka s pomarančno omako<br />
92 Divja rižota<br />
Nagradna igra 96 Sudoku<br />
Otroški kotiček 97 Nagradna igra Mupi<br />
Naša <strong>lekarna</strong> svetuje 98
6 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 7<br />
Makroskop<br />
Supradyn Vital 50+<br />
Supradyn Vital 50+ je multivitaminski<br />
in multimineralni pripravek, <strong>za</strong>snovan<br />
posebej <strong>za</strong> edinstvene potrebe telesa in<br />
uma v starosti po 50. letu, in namenjen<br />
spodbujanju njihove energije. Supradyn<br />
Vital 50+ poleg 12 vitaminov ter 10<br />
mineralov in elementov v sledeh vsebuje<br />
tudi visokoaktiven izvleček ginsenga, ki<br />
pospešuje cirkulacijo kisika po telesu in<br />
spodbuja sposobnost telesa <strong>za</strong> pretvorbo<br />
hranil v naravno, uporabno energijo.<br />
Europa Donna poziva k podpisu peticije <strong>za</strong> spremembo določila o<br />
omejevanju gibanja v času bolniškega staleža bolnikov z rakom<br />
Na skupščini Europa Donne so članice upravnega odbora Europa Donne pozvale k<br />
podpisu peticije <strong>za</strong> spremembo določila o omejevanju gibanja v času bolniškega staleža<br />
bolnikov z rakom. Za odhod izven kraja bivanja je namreč vsakič znova potrebna<br />
odobritev osebnega <strong>zdrav</strong>nika. Sodoben način <strong>zdrav</strong>ljenja s celostnim pristopom<br />
namenja takojšnji psihosocialni rehabilitaciji bolnika velik poudarek. Sem pa <strong>za</strong>gotovo<br />
spada tudi psihofizična rehabilitacija, lahko tudi izven kraja bivanja, če tega izrecno ne<br />
odsvetuje specialist onkolog. Mojca Senčar, predsednica Slovenskega združenja <strong>za</strong><br />
boj proti raku dojk Europa Donna, je ob tej priložnosti poudarila: »Prepričana sem, da<br />
noben izmed bolnikov, ki se <strong>zdrav</strong>i <strong>za</strong>radi raka, ne izkorišča bolniškega staleža <strong>za</strong> nič<br />
drugega kot <strong>za</strong> to, da se čim prej po<strong>zdrav</strong>i in vrne v svoje delovno in socialno okolje!«<br />
Članice upravnega odbora Europa Donne so ob tej priložnosti pozvale odgovorne, da<br />
v dobro bolnikov z rakom spremenijo <strong>za</strong>starelo, do bolnikov neprijazno in strokovno<br />
oporečno navodilo o prepovedi gibanja v času bolniškega staleža, vse podpornike<br />
Europa Donne pa vabijo, da se pridružijo peticiji. Peticijo lahko podporniki podpišejo po<br />
pošti, e-pošti ali osebno v pisarni Europa Donne.<br />
D-Stress – stres vsakdanjika hitro prinese tudi stres v ljubezni<br />
Raziskava v odnosu med stresom in ljubeznijo,<br />
erotiko, nežnostjo in seksualnim <strong>za</strong>dovoljstvom je<br />
poka<strong>za</strong>la, da je stres smrt <strong>za</strong> nežnost. Zavira ljubezen,<br />
erotiko in željo po seksu ter s tem povzroča nov stres.<br />
Kardiologi ugotavljajo, da sta najhujša vira stresa <strong>za</strong><br />
moško srčno mišico v delovnem okolju in na cesti, <strong>za</strong><br />
žensko pa v družini in v ljubezenski zvezi. Raziskave<br />
tudi kažejo, da je prekomeren stres največji sovražnik<br />
srca. Moški torej največji stres doživljajo na delovnem<br />
mestu, kar 43,6 odstotka je takih, in v prometu, kjer<br />
jih je v stresu kar 22,3 odstotka. Ženske se odzivajo<br />
drugače. Kar 40 odstotkov jih doživlja stres, kadar<br />
so doma, v krogu družine. Zanimiv pa je tudi podatek, da je v ljubezenski zvezi v<br />
stresu skoraj 24 odstotkov žensk. Stres delovnega okolja se tako pogosto prenaša<br />
z moškega na žensko in obratno, kar pa lahko učinkovito preprečimo z jemanjem<br />
prehranskega dopolnila D-Stress.<br />
Diabetična nogavica Reflexa ®<br />
Bolniki s sladkorno boleznijo <strong>za</strong>radi<br />
okvare živcev izgubljajo občutek <strong>za</strong><br />
bolečino, temperaturo in dotik. Najbolj<br />
dovzetna na spremembe oziroma<br />
poškodbe je noga. Diabetična nogavica<br />
Reflexa ® s terapevtskim učinkom je<br />
ena izmed uspešnih novosti med izdelki<br />
na področju preventive diabetičnega<br />
stopala. Nogavice Reflexa ® vsebujejo<br />
revolucionarno sintetično prejo,<br />
imenovano Celliant . Z večanjem<br />
vsebnosti kisika v telesu Celliant <br />
klinično doka<strong>za</strong>no zmanjšuje bolečino,<br />
omogoča hitrejše <strong>zdrav</strong>ljenje, izboljšuje<br />
športne zmogljivosti in pomaga pri<br />
uravnavanju telesne temperature. Poleg<br />
materiala Celliant je pomembno omeniti<br />
tudi tkanje. Notranji del ima strojno šivan<br />
ploski šiv, ki preprečuje draženje prstov.<br />
Posebno dvojno tkanje nad gležnjem<br />
preprečuje močnejši pritisk tkanine na<br />
kožo in <strong>za</strong>gotavlja odlično stabilnost<br />
nogavice na stopalu po celotni površini.<br />
Od letošnje pomladi bodo v <strong>lekarna</strong>h in<br />
specializiranih trgovinah na voljo tudi<br />
tanjše Reflexa ® diabetične nogavice,<br />
namenjene toplejšim dnem.<br />
Kontracepcijske tablete Qlaira ® z naravnim estrogenom po novem<br />
brezplačne<br />
Na pozitivni listi ZZZS, ki je stopila v veljavo konec marca, so po novem kontracepcijske<br />
tablete Qlaira ® – prve kontracepcijske tablete z naravnim estrogenom (estradiolom).<br />
Tablete Qlaira ® predstavljajo nov razred v peroralni kontracepciji, ker vsebujejo<br />
estradiol – tak estrogen, kot ga žensko telo proizvaja samo. Raziskave trga so<br />
poka<strong>za</strong>le, da si vedno več žensk želi prav takšnih tablet, vendar so bile do sedaj<br />
samoplačniške. Kontracepcijske tablete Qlaira ® so namenjene ženskam, ki želijo<br />
<strong>za</strong>nesljivo kontracepcijo s telesu<br />
lastnim hormonom, estradiolom.<br />
Kontracepcijske tablete Qlaira ®<br />
vsebujejo poleg estradiola tudi<br />
dienogest, znan in <strong>za</strong>nesljiv<br />
progestagen v kombiniranih peroralnih<br />
kontraceptivih, ki omogoča dobro<br />
kontrolo menstruacijskega ciklusa.<br />
revija <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong> življenjski <strong>slog</strong><br />
April 2010, letnik 4, št. 42<br />
Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
Naklada: 41.000 izvodov<br />
Vrednost izvoda: 3,67 €<br />
Letna naročnina: 41,10 €<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Uredništvo<br />
Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov.<br />
Odgovorna urednica:<br />
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />
Strokovna sodelavca uredništva:<br />
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in<br />
Rok Petrič, mag. farm.<br />
Uredniški odbor<br />
dr. Martina Brank, mag. farm.<br />
dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez Špringer, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh.<br />
prim. Peter Kapš, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. <strong>zdrav</strong>. vzgoje<br />
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />
Ervin Strbad, dr. med.<br />
Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš<br />
Zupančič, Inverso<br />
Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo<br />
Lektura: Darinka Verdonik<br />
Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto<br />
Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno<br />
vsega uredništva.<br />
Tisk:<br />
Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana<br />
Oglasno trženje:<br />
Entrapharm, d.o.o.,<br />
Jure Pučko, univ. dipl. ekon.<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342<br />
E: marketing@entrapharm.com<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji. Vse pravice<br />
pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče<br />
ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.<br />
Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in <strong>zdrav</strong>il, ki se<br />
izdajajo na <strong>zdrav</strong>niški recept, velja opozorilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je:<br />
Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je opo<strong>za</strong>rja, da besedilo obravnava <strong>zdrav</strong>ilo, ki se<br />
sme izdajati le na <strong>zdrav</strong>niški recept. O primernosti <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni <strong>zdrav</strong>nik. Dodatne<br />
informacije dobite pri svojem <strong>zdrav</strong>niku ali farmacevtu.<br />
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o <strong>zdrav</strong>ljenju, so namenjeni izključno<br />
splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska<br />
pri <strong>zdrav</strong>niku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete<br />
<strong>zdrav</strong>niško pomoč, se obrnite na osebnega <strong>zdrav</strong>nika ali farmacevta,<br />
ki sta edina poklicana <strong>za</strong> pravilno presojo in <strong>zdrav</strong>stvene nasvete glede<br />
vaše bolezni oziroma vaših težav ter <strong>za</strong> izbiro in način jemanja <strong>zdrav</strong>il.
8 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 9<br />
Javno<strong>zdrav</strong>stveni preventivni projekt <strong>za</strong> zgodnje<br />
odkrivanje melanoma – dan boja proti melanomu 2010<br />
Odličen rezultat Jureta Daića na državnem<br />
prvenstvu MAD CUP 2010<br />
Aspirin praznuje 111 let<br />
Petra<br />
Strokovna sodelavka<br />
Na sliki: prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist<br />
dermatovenerolog<br />
Združenje slovenskih dermatovenerologov in Laboratorij La<br />
Roche-Posay letos že tretjič organizirata javno<strong>zdrav</strong>stveni<br />
preventivni projekt <strong>za</strong> zgodnje odkrivanje melanoma pod imenom<br />
dan boja proti melanomu. Projekt je del večletne evropske<br />
preventivne pobude v organi<strong>za</strong>ciji Evropske akademije <strong>za</strong><br />
dermatologijo in venerologijo (EADV) pod imenom Euromelanoma<br />
Day. Vodilo letošnjega projekta je »Znamenje ali maligni<br />
melanom? Na katere znake moramo biti pozorni?«. V ta namen<br />
bodo v soboto, 17. aprila 2010, organizirani brezplačni preventivni<br />
pregledi pigmentnih znamenj v dermatoloških centrih in<br />
ambulantah po vsej Sloveniji. Naročanje na preventivne preglede<br />
bo potekalo izključno prek brezplačne modre telefonske številke<br />
080 26 44 od ponedeljka, 22. marca, do petka, 16. aprila, oz.<br />
do <strong>za</strong>polnitve vseh prostih terminov. Naročanje bo potekalo ob<br />
delavnikih od 9. do 17. ure. Za o<strong>za</strong>veščanje, izobraževanje in<br />
informiranje javnosti bo na voljo tudi posebna spletna stran o<br />
projektu www.melanoma-day.com/si.<br />
V Evropi več kot 50.000 ljudi letno zboli <strong>za</strong> agresivno obliko<br />
kožnega raka, to je malignim melanomom. Evropska akademija<br />
<strong>za</strong> dermatologijo in venerologijo že od<br />
leta 2000 opo<strong>za</strong>rja na to problematiko skozi javno<strong>zdrav</strong>stveno<br />
preventivno pobudo Euromelanoma Day. Na ta dan lahko<br />
ljudje v evropskih državah, ki sodelujejo v projektu, obiščejo<br />
dermatologa <strong>za</strong> brezplačen preventivni pregled pigmentnih<br />
znamenj. Število držav, ki sodelujejo v projektu, se je povečalo z<br />
manj kot 10 prvo leto na 31 v letu 2010.<br />
Na sliki: globinski potapljač Jure Daić<br />
Športno društvo H 2 O team Maribor je v kopališču Pristan<br />
letos že šestič organiziralo mednarodno tekmovanje in državno<br />
prvenstvo v bazenskih disciplinah potapljanja na vdih MAD CUP<br />
2010. V Mariboru so se ponovno zbrali najboljši potapljači na<br />
vdih na svetu, ki so tekmovali v treh disciplinah: dinamika brez<br />
plavuti, statika in dinamika s plavutmi. Naš najboljši globinski<br />
potapljač Jure Daić je na državnem prvenstvu osvojil tri druga<br />
mesta in tretje mesto v skupnem seštevku tekmovanja. To je<br />
odličen rezultat, saj je Jure Daić sredi priprav na globinska<br />
tekmovanja. Jure Daić <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o kondicijo skrbi tudi z rednim<br />
uživanjem prehranskega dopolnila Imunoglukan P4H, ki<br />
s svojim delovanjem podpira naravno obrambo organizma.<br />
Prehransko dopolnilo Imunoglukan P4H vsebuje čisti beta-<br />
(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, ki v<br />
črevesju spodbuja delovanje naših imunskih celic in nam tako<br />
pomaga k večji telesni odpornosti. Ponosni sponzor Jureta<br />
Daića je družba Medis, d.o.o.<br />
CY<br />
6. marca je minilo natanko 111 let, odkar so v Cesarskem<br />
patentnem uradu v Berlinu registrirali Bayerjevo blagovno<br />
znamko Aspirin. Že leto kasneje, leta 1900, so Aspirin<br />
K<br />
<strong>za</strong>radi ponaredkov – na <strong>za</strong>četku so ga prodajali v prahu –<br />
pričeli izdelovati in prodajati v danes značilni obliki tablet.<br />
Acetilsalicilna kislina – <strong>zdrav</strong>ilna učinkovina v Aspirinu – je svoj<br />
zmagoslavni pohod <strong>za</strong>čela pred 112 leti, 10. oktobra 1887.<br />
Mladi znanstvenik dr. Felix Hoffmann je v enem od Bayerjevih<br />
laboratorijev v Wuppertalu v Nemčiji uspešno sintetiziral<br />
kemijsko čisto in stabilno obliko acetilsalicilne kisline. Aspirin<br />
so leta 1899 <strong>za</strong>čeli prodajali kot sredstvo proti bolečinam in<br />
o njegovih ugodnih učinkih na srčno-žilni sistem so poročali<br />
šele več kot pol stoletja kasneje. Po več kot sto letih obstoja<br />
je še vedno učinkovit analgetik in antipiretik. Možne nove<br />
uporabe <strong>zdrav</strong>ila Aspirin – od zniževanja srčnega pritiska do<br />
preprečevanja rakastih obolenj – ostajajo predmet raziskav.<br />
C<br />
M<br />
Y<br />
CM<br />
MY<br />
CMY<br />
Zanjo, ki ceni estetiko in<br />
rada ureja vec stvari hkrati …<br />
Plačajte z Moneto – priročno in enostavno<br />
Parkirnino, taksi ali frizerja plačajte kar s svojim mobitelom,<br />
nakup pa poravnajte šele naslednji mesec. Z Moneto<br />
napolnite Mobiračun, poleg izbranega zneska bo Mobiuporabnik<br />
prejel še 3-odstotni bonus. Polnitev z ukaznim nizom<br />
ali prek mobilnega Planeta je enostavna! www.moneta.si<br />
Z E-računom prihranite čas in denar<br />
Mobitelovi brezplačni in okolju prijazni e-računi bodo<br />
sčasoma nadomestili klasične papirne račune, saj<br />
omogočajo dober pregled nad računi in enostaven arhiv.<br />
Naročnice, ki ste uporabnice spletnih bank Abanke Vipa in<br />
NLB, jih enostavno poravnajte z enim klikom v spletni<br />
banki. Lahko pa naročite prejemanje računov prek e-pošte.<br />
www.mobitel.si/e-racun<br />
Izkoristite prednosti Točk pove<strong>za</strong>nosti<br />
Člani in članice Mobitelovega programa zvestobe z zbranimi<br />
točkami brez dodatnih obveznosti koristite popust pri<br />
nakupu mobitela, bonus pogovore v Mobitelovem<br />
omrežju ali SMS-/MMS-e, popust na računu oziroma <strong>za</strong><br />
polnjenje Mobiračuna. Pristopnico <strong>za</strong> včlanitev najdete na<br />
www.mobitel.si/tocke-pove<strong>za</strong>nosti.<br />
Bodite informirane<br />
Pošljite SMS z vsebino P VREME na 1919 in na mobilnem<br />
Planetu preverite 5-dnevno vremensko napoved <strong>za</strong><br />
slovenska, hrvaška in evropska mesta. Na Planetu<br />
brezplačno preberite tudi sveže novice doma in po svetu,<br />
ali pa se razvedrite z <strong>za</strong>nimivostmi.<br />
Za več informacij obiščite Mobitelovo prodajno mesto,<br />
www.mobitel.si ali pokličite brezplačno številko 041 700 700.
10 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 11<br />
5. tek <strong>za</strong> misli in srce<br />
Že tradicionalen 5. tek Misli na srce, ki ga v okviru projekta Misli na srce organizira<br />
Društvo študentov medicine Slovenije (DŠMS) s podporo Študentske organi<strong>za</strong>cije<br />
Univerze v Ljubljani (ŠOU), Študentske organi<strong>za</strong>cije Medicinske fakultete (ŠOMF),<br />
farmacevtskega podjetja Lek in podjetja Unilever, se bo letos odvijal 14. aprila od<br />
15. do 20. ure v ljubljanskem parku Tivoli. Za tekače bodo na voljo proge, dolge<br />
2 km (start ob 16.00), 4 km (start ob 18.30) in 10 km (start ob 17.00). Otrokom do<br />
8 let bo namenjen otroški tek na 500 m (start ob 16.30). Na prizorišču bo sočasno<br />
potekala predstavitev problematike srčno-žilnih bolezni z možnostjo brezplačnega<br />
merjenja krvnega holesterola, sladkorja in tlaka ter količine ogljikovega oksida (CO)<br />
v izdihanem zraku. Slednje bodo izvajali člani kampanje HELP. V okviru projekta<br />
Za življenje (www.<strong>za</strong>zivljenje.org) bodo obiskovalci lahko obnovili znanje oživljanja<br />
na lutki in se naučili uporabljati avtomatski defibrilator. V sodelovanju s projektom<br />
Medimedo bomo pripravili otroški kotiček, kjer bomo otrokom skozi igro poskušali<br />
približati <strong>zdrav</strong> način življenja. Startnine ni, tudi vse spremljevalne dejavnosti so<br />
brezplačne. Vzporedno bo potekal <strong>za</strong>bavno-izobraževalni program.<br />
Program brezplačnih alergoloških testiranj<br />
V aprilu 2010 bodo na pobudo Univerzitetne klinike <strong>za</strong> pljučne<br />
bolezni in alergijo Golnik in s sponzorsko pomočjo farmacevtske<br />
družbe Schering Plough CE AG že drugo leto <strong>za</strong>pored po vsej<br />
Sloveniji organizirana brezplačna alergološka testiranja, ki bodo<br />
potekala v izbranih pulmoloških in alergoloških ambulantah.<br />
Število testov je omejeno. Brezplačni testi alergije so namenjeni<br />
bolnikom z alergijskim rinitisom, ki še nimajo ugotovljenega<br />
alergena, ki jim povzroča težave, in so stari nad 14 let. Testi<br />
alergij bodo med drugim potekali tudi v Ljubljani, in sicer v<br />
Pnevmološki alergološki ambulanti Bolnišnice Golnik – KOPA v<br />
Ljubljani, 10. aprila 2010, od 9. do 14. ure. Vsakdo, ki bi se želel<br />
testirati, naj se <strong>za</strong> točna navodila obrne na osebnega <strong>zdrav</strong>nika.<br />
Ta ga bo ob ustrezni simptomatiki in zgodovini bolezni napotil<br />
na testiranje s posebno namensko napotnico.<br />
Tretji mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke ter peticija Manifest življenja<br />
Marca obeležujemo mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, ki ga z<br />
različnimi dejavnostmi spodbuja in promovira evropsko združenje Europacolon<br />
Zdravljenje raka danke<br />
skupaj s svojimi podružnicami. V Sloveniji <strong>za</strong> to boleznijo vsako leto na novo zboli<br />
Medtem ko se <strong>zdrav</strong>ljenje raka debelega črevesa praviloma<br />
več kot 1400 ljudi. Največ bolnikov je starejših od 50 <strong>za</strong>čne let, s kirurškim zbolevajo posegom, pa je pri tudi <strong>zdrav</strong>ljenju vse raka danke<br />
vrstni red <strong>zdrav</strong>ljenja odvisen predvsem od razširjenosti<br />
slovenija<br />
združenje <strong>za</strong> boj proti raku debelega<br />
bolezni. Tumorje danke, <strong>za</strong> katere operacijo ugotovijo,<br />
mlajši ljudje. Več kot 80% črevesa in bolnikov danke ima ob diagnozi da že preraščajo lokalno steno napredovano danke oziroma da imajo oziroma pri<strong>za</strong>dete<br />
bezgavke, pred operacijo <strong>zdrav</strong>ijo s kombinacijo obsevanja<br />
in kemoterapije. S tem tumor tudi zmanjšajo, kar v mnogih<br />
metastatsko obliko raka, kar pomeni, da so tumorske celice že pri<strong>za</strong>dele enega ali<br />
primerih omogoči ohranitev mišice <strong>za</strong>piralke in s tem<br />
normalno odvajanje blata.<br />
več oddaljenih P R I Sorganov. T O P NZdravljenje A I Z J bolnikov A V A tej fazi je veliko daljše, <strong>za</strong>htevnejše, <strong>za</strong><br />
Pred operacijo so potrebne naslednje preiskave:<br />
• UZ,<br />
bolnika napornejše, obenem pa popolna o<strong>zdrav</strong>itev<br />
•<br />
ni<br />
MRI,<br />
več možna. Posledično je tudi<br />
• rektoskopija,<br />
umrljivost Ime: višja. Po podatkih evropske raziskave EUROCARE • biopsija, je Slovenija po rezultatih<br />
• endoskopski UZ (ob potrjeni diagnozi rak).<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja Priimek: uvrščena na samo dno lestvice, po stopnji Pri operaciji umrljivosti raka danke pa odstranijo v zgornjo tudi tkivo ob danki, v<br />
katerem potekajo žile, ki prehranjujejo danko in mezgovnice<br />
z bezgavkami, v katere rak danke najprej <strong>za</strong>seva in<br />
polovico. Vse to ni posledica morebitne slabše oskrbe bolnikov, slabše diagnostike<br />
Naslov:<br />
ohranijo živce, ki oživčujejo organe male medenice.<br />
S tehniko totalne mezorektalne ekscizije ali TME naj bi<br />
in/ali nedostopnosti najsodobnejših metod in oblik <strong>zdrav</strong>ljenja, zmanjšali število lokalnih temveč ponovitev predvsem<br />
bolezni in ohranili<br />
Datum rojstva:<br />
seksualne funkcije in funkcijo sečnega mehurja.<br />
(pre)poznega odkrivanja raka.<br />
Stoma<br />
Telefonska številka:<br />
Europacolon je v letošnjem mednarodnem mesecu boja Z napredovanjem proti raku operativnih debelega tehnik je danes črevesa malo<br />
bolnikov, ki potrebujejo stomo oziroma umetno izpeljano<br />
E-naslov:<br />
črevo na trebušno steno. To je odvisno predvsem od<br />
in danke podprla tudi akcijo, ki poteka pod <strong>slog</strong>anom mesta Naj tumorja <strong>za</strong>krito in globine ne vraščanja. ostane Če tumor skrito. leži do dva<br />
centimetra nad <strong>za</strong>dnjikom, je stoma praviloma potrebna.<br />
Sem: (prosimo, obkrožite) a) bolnik/-ica b) svojec<br />
Kirurgi vedno skušajo ohraniti običajno pot izločanja blata,<br />
Akcija poteka v sodelovanju s farmacevtsko družbo Roche, ki je tudi njen pobudnik, ter<br />
pri čemer je najpomembnejša mišica <strong>za</strong>piralka. Če tumor<br />
<strong>za</strong>jema tudi njo, žal danes še ni nobene možnosti <strong>za</strong><br />
c) <strong>zdrav</strong>stveni delavec d) drugo<br />
poslovnim sistemom Spar Slovenija. V teku je tudi akcija ohranitev Manifest te poti in bolniku življenja, naredijo stomo. s pomočjo<br />
katere bi<br />
Kraj<br />
radi<br />
in datum:<br />
zbrali milijon podpisov v podporo boja proti raku debelega črevesa z<br />
željo, da bi Podpis: bili vsi evropski bolniki deležni kakovostne diagnostične obravnave in<br />
slovenija<br />
združenje <strong>za</strong> boj proti raku debelega<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja po istih evropskih standardih kakovosti. Cilj je tudi spodbuditi črevesa in danke vse evropske<br />
Projekt na podlagi javnega razpisa financiran s strani Ministrstva <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je, redna<br />
Pošlijte na: europacolon slovenija, združenje <strong>za</strong> boj proti raku debelega<br />
vlade, da črevesa bodo in danke, uvedle Povšetova presejalne 37, 1000 Ljubljana. programe <strong>za</strong> zgodnje dejavnost združenja. odkrivanje raka debelega<br />
Zloženko je pripravilo in izdalo Združenje Europacolon Slovenija, strokovni pregled<br />
črevesa<br />
Več<br />
in<br />
info:<br />
danke,<br />
041 574 560,<br />
ki<br />
041<br />
ga<br />
664<br />
Slovenija<br />
216 info@europacolon.si,<br />
prof. dr. Franc Jelenc in prof. dr. Mirko Omejc, tisk Razvedrilo d.o.o., januar 2010.<br />
med redkimi državami tudi že ima. Manifest življenja<br />
www.europacolon.si.<br />
lahko podpišete na spletnem naslovu www.europacolon.si.<br />
slovenija<br />
združenje <strong>za</strong> boj proti raku debelega<br />
črevesa in danke<br />
RAK DEBELEGA ČREVESA IN DANKE:<br />
Kirurško <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
Center <strong>za</strong> avtizem podaril priročnik Učenje mlajših<br />
otrok z motnjami avtističnega spektra<br />
Center <strong>za</strong> avtizem bo ob podpori Evropskega socialnega sklada<br />
ter Ministrstva <strong>za</strong> šolstvo in šport 344 vrtcem in 447 osnovnim<br />
šolam v Sloveniji podaril priročnik Učenje mlajših otrok z<br />
motnjami avtističnega spektra. S tem dogodkom Center <strong>za</strong><br />
avtizem tudi pričenja vrsto aktivnosti ob prihajajočem svetovnem<br />
dnevu <strong>za</strong>vedanja o avtizmu, ki bo 2. aprila 2010.<br />
Izdelki so na voljo v izbranih <strong>lekarna</strong>h<br />
in v Spletni lekarni Ljubljana<br />
www.<strong>lekarna</strong>ljubljana.si
12 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
NAŠA LEKARNA<br />
13<br />
S <strong>slog</strong>anom »Z dobrim spanjem do <strong>zdrav</strong>ja« obeležili svetovni dan spanja<br />
Letošnji svetovni dan spanja je Mednarodna zve<strong>za</strong> <strong>za</strong> medicino spanja (WASM) 19. marca obeležila s <strong>slog</strong>anom »Z dobrim spanjem<br />
do <strong>zdrav</strong>ja«. Prvič smo 18. marca praznovali tudi evropski dan narkolepsije, premalo prepoznane motnje spanja. Ob obeležitvi slednjih<br />
sta družba Medis in Slovenska skupina <strong>za</strong> spanje pod okriljem ESRS (European Sleep Research Society) pripravila tudi novinarsko<br />
konferenco. Tam sta predstavila tudi spletno stran www.<strong>za</strong>span.si o spanju in narkolepsiji.<br />
Bolnikov z narkolepsijo imamo pri nas prepoznanih okoli 40. V sodobni družbi motnje spanja, poznamo jih kar 85 vrst, pri<strong>za</strong>denejo<br />
tudi do tretjino ljudi. Najpogostejše so nespečnosti (insomnije), <strong>za</strong> katerimi trpi več kot 20 % celotne populacije, sledijo motnje dihanja<br />
med spanjem (10 % celotne populacije), do 10 % starejše populacije pa ima tudi sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov<br />
v spanju. Ne<strong>zdrav</strong>ljene motnje spanja, ki povzročajo neobvladljivo prekomerno dnevno <strong>za</strong>spanost, npr. narkolepsija, motnje dihanja<br />
v spanju, sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju, imajo lahko zelo hude posledice. Prav <strong>za</strong>spanost pri voznikih s<br />
pomanjkanjem spanja je vsako leto verjeten vzrok <strong>za</strong> več kot 100.000 nesreč, 71.000 poškodb in prek 1.500 smrti.<br />
»Vse prevečkrat bolniki dolga leta ostajajo neprepoznani in ne<strong>zdrav</strong>ljeni. V specialistično obravnavo jih dobimo zelo pozno, ko so<br />
ponavadi že prisotne hude posledice ne<strong>zdrav</strong>ljenih motenj spanja,« opisuje stanje doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., vodja<br />
Ambulante <strong>za</strong> motnje spanja na Inštitutu <strong>za</strong> klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.<br />
Po nasvet<br />
v lekarno<br />
Bepanthen ® – strokovnjak <strong>za</strong> kožo<br />
Kažipot svetovanj<br />
v naših <strong>lekarna</strong>h<br />
V aprilu boste lahko v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji srečali svetovalce, ki vam bodo podrobno predstavili mazili<br />
Bepanthen ® in Bepanthen ® Plus ter hladilno peno v pršilu Bepanthol ® .<br />
Vas <strong>za</strong>nima, katere težave <strong>zdrav</strong>i družina izdelkov Bepanthen ® ? Vas že skrbijo sončne opekline? Ali ste vedno<br />
pripravljeni na prvo pomoč pri sončnih opeklinah?<br />
Poiščite svetovalce, ki bodo odgovorili na vsa vaša vprašanja in imeli <strong>za</strong> vas pripravljena še mnoga presenečenja.<br />
Na sliki (z desne): Katja Krasko, urednica revije Naša <strong>lekarna</strong>, doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., vodja Ambulante <strong>za</strong> motnje<br />
spanja, Inštitut <strong>za</strong> klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana, asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., vodja ambulante<br />
<strong>za</strong> motnje spanja otrok, Klinični oddelek <strong>za</strong> otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana,<br />
Marko Baloh, ultrakolesar, asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., ZD Vič in Katedra <strong>za</strong> družinsko medicino MF v Ljubljani,<br />
in Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.<br />
Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.
14<br />
NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
15<br />
Po nasvet<br />
v lekarno<br />
Kažipot svetovanj<br />
v naših <strong>lekarna</strong>h<br />
Brezplačne preventivne meritve<br />
v Lekarni Ljubljana<br />
Svetovanja o uporabi kolekcije<br />
specialnih probiotičnih praškov<br />
WAYA ®<br />
Svetovanja o uporabi<br />
prehranskega dopolnila<br />
Ekolostrum in žvečljivih tablet<br />
Ekolostrum MUPI<br />
Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila<br />
Ekolostrum in Ekolostrum MUPI, izdelkov podjetja<br />
Medis, se nadaljujejo tudi v mesecu aprilu.<br />
Med svetovanji bodo kupce v <strong>lekarna</strong>h čakala številna<br />
presenečenja:<br />
· kar 25 % več kapsul Ekolostrum <strong>za</strong> isto ceno,<br />
· pri nakupu žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI bodo<br />
otroci nagrajeni s slikanico MUPI,<br />
· pri nakupu kapsul Ekolostrum in žvečljivih tablet<br />
Ekolostrum MUPI bo svetovalka otrokom podarila<br />
različna darila MUPI.<br />
Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na<br />
spletnih straneh www.ekolostrum.com in<br />
www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Svetovanja o uporabi <strong>zdrav</strong>ila alli<br />
Kaj je alli? Je dobra novica <strong>za</strong> ljudi, ki se <strong>za</strong>vedajo<br />
pomena zmerne prehrane pri zmanjševanju telesne<br />
mase, pogosto pa sem jim je zgodilo, da se njihov trud<br />
ni obrestoval. Če ste bili kdaj razočarani nad<br />
rezultatom na tehtnici, potem poskusite s tem bolj<br />
učinkovitim načinom <strong>za</strong> zmanjšanje telesne mase.<br />
alli vaš trud nagradi tako, da vam pomaga zmanjšati<br />
telesno maso <strong>za</strong> 50 % več, kot bi jo zmanjšali samo z<br />
dieto. Deluje tako, da preprečuje absorpcijo določene<br />
količine maščob. Za vsaka 2 kg, ki ju izgubite z <strong>zdrav</strong>o<br />
prehrano, z <strong>zdrav</strong>ilom alli lahko izgubite še dodaten 1 kg.<br />
Izkušeni svetovalci vam bodo v <strong>lekarna</strong>h predstavili<br />
<strong>zdrav</strong>ilo alli in svetovali o spremembi življenjskega<br />
<strong>slog</strong>a ter o <strong>zdrav</strong>i prehrani.<br />
Datumi svetovanj in izbrane lekarne v mesecu aprilu<br />
bodo objavljeni na spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Izvajalec promocij in<br />
svetovanj v <strong>lekarna</strong>h je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: 01 561 18 93, info@entrapharm.com, mojca.lah@entrapharm.com<br />
Termini v mesecu aprilu:<br />
Lekarna Grosuplje<br />
Meritve sladkorja v krvi,<br />
1. 4. 2010 od 9.–13. ure<br />
Lekarna Miklošič<br />
Meritve sladkorja in holesterola v krvi,<br />
2. 4. 2010 od 16.45–19.30 ure<br />
Lekarna Citypark<br />
Meritve sladkorja in holesterola v krvi,<br />
6. 4. 2010 od 13.–19. ure<br />
Lekarna Citypark<br />
Meritve sladkorja in trigliceridov,<br />
7. 4. 2010 od 13.–19. ure<br />
Lekarna pri šišenski knjižnici<br />
Meritve sladkorja in holesterola,<br />
7. 4. 2010 od 9.–12. ure<br />
Lekarna pri šišenski knjižnici<br />
Meritve sladkorja in holesterola,<br />
8. 4. 2010 od 16. –19. ure<br />
Lekarna Fužine<br />
Meritve sladkorja in holesterola<br />
7. 4. 2010 od 9.–12. ure<br />
Lekarna Vrhnika<br />
Meritve sladkorja in holesterola,<br />
7. 4. 2010 od 7.30–11. ure<br />
Lekarna Moste<br />
Meritve sladkorja in holesterola,<br />
14. 4. 2010 od 9.–12. ure<br />
Kolekcijo specialnih probiotičnih praškov WAYA ®<br />
odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki<br />
so posebej izbrane <strong>za</strong> pomoč pri specifičnih težavah<br />
(diareja na potovanju – WAYA ® AD, <strong>za</strong>prtje – WAYA ®<br />
IT, diareja ob jemanju antibiotikov – WAYA ® AB), saj<br />
vsaka <strong>za</strong>se <strong>za</strong>hteva posebno obravnavo. Vsebujejo<br />
kakovostne vitalne probiotične kulture, kar šest do<br />
devet različnih vrst in sevov, ki se optimalno<br />
dopolnjujejo. Primerni so <strong>za</strong> vso družino.<br />
V trgovskih centrih v Ljubljani, Mariboru in Celju<br />
poiščite svetovalce, ki vam bodo ob nakupu specialnih<br />
probiotičnih praškov WAYA ® podarili ličen ko<strong>za</strong>rček in<br />
žličko WAYA ® .<br />
Datumi svetovanj in izbrane lokacije bodo objavljeni na<br />
spletnih straneh www.waya.eu in<br />
www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.
16 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 17<br />
Osebno<br />
Z novimi <strong>zdrav</strong>ili<br />
spreminjamo raka<br />
v kronično bolezen<br />
Pogovarjala se je Katja Krasko<br />
Foto: Katja Krasko<br />
»V Sloveniji imajo bolniki na voljo vsa <strong>zdrav</strong>ljenja kot v<br />
preostalih državah eu. Tega, da česa ne bi dobili v skladu z<br />
evropskimi priporočili, pri karcinomu želodca pri nas ni.<br />
Upala bi si trditi, da so naši bolniki <strong>zdrav</strong>ljeni zelo dobro,<br />
saj se zbirajo na enem mestu, kjer upoštevamo sodobne<br />
principe onkološkega <strong>zdrav</strong>ljenja v skladu z mednarodnimi<br />
priporočili kakor tudi obvladovanje neželenih učinkov,«<br />
opisuje <strong>zdrav</strong>ljenje raka v Sloveniji doc. dr. Janja Ocvik,<br />
dr. med., specialistka internistka z Onkološkega inštituta<br />
v Ljubljani. Nova tarčna <strong>zdrav</strong>ila tudi pri <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
raka želodca, poudarja dr. Ocvirk, ponujajo novo<br />
upanje. Kar 15 do 20 % bolnikov prinašajo bistveno<br />
boljše preživetje, seveda v kombinaciji s kemoterapijo.<br />
»Slednja pa še vedno ostaja zlati standard sistemskega<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja,« pravi dr. Ocvirk.
18 OSEBNO | Z novimi <strong>zdrav</strong>ili spreminjamo raka v kronično bolezen<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 19<br />
Koliko novih bolnikov letno zboli <strong>za</strong><br />
rakom želodca v Sloveniji in kakšna je<br />
umrljivost?<br />
Po <strong>za</strong>dnjih podatkih registra raka ugotovimo<br />
letno približno 427 novih primerov,<br />
umrljivost <strong>za</strong> karcinomom želodca pa je, na<br />
žalost, zelo velika. Pod karcinom želodca<br />
uvrščamo tudi karcinom gastroezofagealnega<br />
prehoda, torej dve entiteti. Karcinom spodnjega<br />
dela želodca je v upadanju, močno pa<br />
narašča karcinom zgornjega dela želodca oziroma<br />
gastroezofagalnega prehoda. Razlog <strong>za</strong><br />
to je hiter način življenja v razvitem svetu.<br />
Nova priporočila Evropskega kodeksa proti<br />
raku, ki lahko pripomorejo k <strong>za</strong>ščiti <strong>zdrav</strong>ja,<br />
vključujejo predvsem odpravo »pregreh« sodobnega<br />
življenja, kot so kajenje, ne<strong>zdrav</strong>a<br />
prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti …<br />
Stres, koncentrirana prehrana in način<br />
prehranjevanja so tudi <strong>za</strong> raka želodca največji<br />
sovražniki. Včasih so povezovali karcinom<br />
želodca tudi s prekajeno hrano, ampak<br />
nižjega dela želodca, zdaj je bolj v ospredju<br />
hiter način prehranjevanja.<br />
Kateri so prvi znaki, na katere smo lahko<br />
pozorni, če sumimo na rak želodca?<br />
Običajno je to bolečina v žlički, pečenje,<br />
lahko zgaga in slabost. Karcinom želodca je<br />
pove<strong>za</strong>n tudi z okužbo z bakterijo Helicobacter<br />
pylori, tako kot z njo povezujejo tudi<br />
limfome želodca. Ta okužba je ena izmed<br />
predeksistentnih stvari <strong>za</strong> kasnejše zbolevanje<br />
<strong>za</strong> tumorji. To pa tudi pomeni, da imamo<br />
možnost gastroskopije, odvzem tkiva na<br />
okužbo s Helicobacter pylori, še preden pride<br />
do samega tumorja, in pa ustrezno <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
z antibiotiki ter blokatorji protonskih<br />
črpalk. Našteti znaki so lahko tudi znaki <strong>za</strong><br />
gastritis ali <strong>za</strong>tekanje kisline v požiralnik<br />
<strong>za</strong>radi preobčutljivosti na določeno hrano<br />
ali <strong>za</strong>radi jemanja <strong>zdrav</strong>il.<br />
Po <strong>za</strong>dnjem registru raka <strong>za</strong> leto 2007 se<br />
povečuje delež starejših nad 75 let z rakom<br />
na želodcu. V ospredju v tej starostni<br />
skupini so pri obolevanju <strong>za</strong> rakom želodca<br />
predvsem ženske.<br />
Menim, da je razlaga <strong>za</strong> to v daljših preživetjih,<br />
in to predvsem žensk. Starostno obdobje<br />
se podaljšuje, <strong>za</strong>to tudi v tem obdobju<br />
lahko zboli več ljudi <strong>za</strong> rakom želodca in <strong>za</strong><br />
drugimi tipi raka.<br />
Kaj pa preživetje, se veča po postavitvi<br />
diagnoze pri bolnikih v Sloveniji?<br />
Preživetje se povečuje na račun več stvari.<br />
Že nekaj časa so standardizirani kirurški<br />
posegi z limfadenektomijo d2, kjer se odstrani<br />
potrebno število bezgavk, torej bezgavke<br />
vse tja do vranice. To je že več kot 10<br />
let doktrina <strong>zdrav</strong>ljenja, tudi v Sloveniji. V<br />
centrih, kjer operirajo bolnike s karcinomi<br />
želodca, operirajo po tej metodologiji. Poleg<br />
tega se je uveljavilo tudi pooperativno <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Slednje je lahko samo s kemoterapijo<br />
ali kemoterapija v kombinaciji z obsevanjem.<br />
Sama kemoterapija s starejšimi<br />
citostatiki bolnikom z rakom želodca zelo<br />
velikega izboljšanja v smislu celokupnega<br />
preživetja ni prinesla. Je pa podaljšala čas do<br />
ponovitve bolezni. Obsevanje skupaj s kemoterapijo<br />
pa doka<strong>za</strong>no izboljša preživetje.<br />
V kakšnem stadiju pridejo bolniki do vas<br />
in kaj pomeni to <strong>za</strong> nadaljnje <strong>zdrav</strong>ljenje?<br />
V Sloveniji žal veliko bolnikov z rakom<br />
želodca odkrivamo z že napredovalo<br />
boleznijo. Začetnih tumorjev imamo malo.<br />
Res se stadiji ob prihodu bolnikov spreminjajo<br />
v <strong>za</strong>dnjih letih, tako da je nekoliko več<br />
bolnikov s tumorji, omejenimi samo na želodec,<br />
brez <strong>za</strong>jetosti bezgavk oziroma brez<br />
oddaljenih <strong>za</strong>sevkov. Malo morda <strong>za</strong>radi<br />
o<strong>za</strong>veščenosti, nekaj morda <strong>za</strong>radi menedžerskih<br />
pregledov in tega, da o tem čedalje<br />
več govorimo. Žal pa je še vedno zelo veliko<br />
napredovalih stadijev.<br />
Katero <strong>zdrav</strong>ljenje daje najboljše rezultate<br />
pri bolnikih z omejeno boleznijo oz.<br />
lokalnih tumorjih brez oddaljenih <strong>za</strong>sevkov?<br />
Pooperativno obsevanje v kombinaciji s<br />
kemoterapijo je v Sloveniji standard že od leta<br />
2001, standard pa je tudi v zda in nekaterih<br />
državah eu. Pred nekaj leti je bila objavljena<br />
tudi klinična raziskava s t. i. neoadjuvantnim<br />
(predoperativnim) <strong>zdrav</strong>ljenjem. Gre <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje,<br />
ki se <strong>za</strong>čne s kemoterapijo pri bolnikih,<br />
kjer je tumor sicer mogoče kirurško odstraniti,<br />
vendar pa drugačen vrstni red<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja daje boljše rezultate. Tak bolnik<br />
ni najprej operiran, ampak ga <strong>za</strong>čnejo <strong>zdrav</strong>iti<br />
s kemoterapijo, temu sledi operacija in pooperativno<br />
še dodatno <strong>zdrav</strong>ljenje s kemoterapijo.<br />
Seveda govorimo o bolnikih z omejeno boleznijo<br />
– tumor in okolne bezgavke brez oddaljenih<br />
<strong>za</strong>sevkov. Tovrstno <strong>zdrav</strong>ljenje se je izka<strong>za</strong>lo<br />
pri lokalno razširjenih tumorjih <strong>za</strong><br />
daleč najboljše. Močno podaljša preživetje in<br />
je tudi boljše kot pooperativno <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Na področju <strong>zdrav</strong>ljenja raka se v <strong>za</strong>dnjih<br />
letih pojavljajo številne nove možnosti, ki<br />
pripomorejo k boljšim rezultatom<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja. Kako so k napredku<br />
pripomogla biološka oz. tarčna <strong>zdrav</strong>ila?<br />
V <strong>za</strong>dnjem času je bilo <strong>za</strong>stavljenih kar nekaj<br />
kliničnih raziskav s tarčnimi <strong>zdrav</strong>ili, ki<br />
pomenijo velik korak naprej pri <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
rakov. Onkologi verjamemo, da raka ne bomo<br />
<strong>zdrav</strong>ili glede na njegovo vrsto, ampak po<br />
tarčah oziroma glede na biologijo tumorja,<br />
vsakega posameznika posebej. Zato govorimo<br />
tudi o bolniku prilagojenem <strong>zdrav</strong>ljenju s<br />
tarčnimi <strong>zdrav</strong>ili in čedalje več testiramo<br />
prisotnost tarč oziroma prisotnost različnih<br />
mutacij ali česarkoli, na kar <strong>zdrav</strong>ila delujejo.<br />
Tako recimo vemo, da določena <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong>radi<br />
mutacije tumorja pri določenem bolniku<br />
ne delujejo in ta bolnik <strong>za</strong>to ni primeren<br />
<strong>za</strong> to <strong>zdrav</strong>ljenje. S tem ga ne izpostavljamo<br />
po nepotrebnem neželenim učinkom. Prihodnost<br />
je v tem, da najdemo najbolj učinkovito<br />
<strong>zdrav</strong>ilo <strong>za</strong> vsakega bolnika posebej. Ravno<br />
<strong>za</strong>radi načina delovanja in <strong>zdrav</strong>ljenja s<br />
tarčnimi <strong>zdrav</strong>ili rak spreminjamo v kronično<br />
bolezen, podaljšuje se preživetje. Če že<br />
raka ne moremo po<strong>zdrav</strong>iti, pa lahko krepko<br />
podaljšamo življenje. Bolniki lahko živijo kakovostno<br />
življenje z razmeroma malo neželenimi<br />
učinki.<br />
Biološko <strong>zdrav</strong>ilo trastuzumab<br />
(herceptin) je pri <strong>zdrav</strong>ljenju her2<br />
pozitivnega raka dojk izjemno izboljšalo<br />
možnosti <strong>za</strong> bolnice in bolnike. Kakšna so<br />
vaša pričakovanja v zvezi s tem <strong>zdrav</strong>ilom<br />
pri <strong>zdrav</strong>ljenju raka želodca?<br />
Herceptin ni nov na tržišču, je pa nov pri<br />
<strong>zdrav</strong>ljenju raka želodca. To je bilo prvo<br />
<strong>zdrav</strong>ilo, ki deluje na egfr – receptor <strong>za</strong><br />
epidermalni rastni dejavnik. Približno od 15<br />
do 20 % bolnikov s karcinomom želodca izraža<br />
receptor her2 ali receptor <strong>za</strong> epidermalni<br />
rastni dejavnik 2. Tisti, ki imajo to
20 OSEBNO | Z novimi <strong>zdrav</strong>ili spreminjamo raka v kronično bolezen<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 21<br />
močno izraženo, imajo tudi oprijemališče<br />
<strong>za</strong> to <strong>zdrav</strong>ilo. Gre <strong>za</strong> protitelo, ki se veže na<br />
receptor in s tem onemogoči signal v celico<br />
in tako <strong>za</strong>vira deljenje, razmnoževanje celice<br />
in metastaziranje. To <strong>zdrav</strong>ilo veliko obeta<br />
<strong>za</strong> bolnike in njihovo podaljšanje preživetja.<br />
Za kar 15 do 20 % bolnikov s karcinomom<br />
želodca to pomeni bistveno daljše preživetje<br />
in nov način <strong>zdrav</strong>ljenja. Seveda govorimo<br />
o učinkovitosti <strong>zdrav</strong>ljenja skupaj s kemoterapijo.<br />
Kakšen je sistem <strong>za</strong> določanje tarče, že<br />
omenjenega receptorja her2? Kdaj se<br />
recimo pokaže ta širša uporabnost<br />
bioloških tarčnih <strong>zdrav</strong>il, kot v tem<br />
primeru, ko je učinkovito ne le pri<br />
<strong>zdrav</strong>ljenju her2 pozitivnega raka dojk,<br />
ampak tudi pri <strong>zdrav</strong>ljenju raka želodca?<br />
Her2 ali egfr2 je skupina receptorjev<br />
<strong>za</strong> egfr – receptor <strong>za</strong> epidermalni rastni dejavnik.<br />
Vse celice, ki izvirajo iz epidermisa,<br />
imajo te receptorje, torej celotna prebavila,<br />
dihala, dojke... Zdravilo najprej testirajo na<br />
tkivnih kulturah in tam ugotavljajo, kje <strong>za</strong>vira<br />
rast. Tumorji, ki tarčo izražajo, so tisti<br />
pravi, torej tisti, ki bi prišli v poštev, da bi<br />
neko določeno tarčno <strong>zdrav</strong>ilo potencialno<br />
lahko delovalo na njih. Tako se tarčno <strong>zdrav</strong>ilo<br />
ne uporablja samo <strong>za</strong> eno vrsto raka,<br />
ampak lahko <strong>za</strong> več različnih vrst, torej tam,<br />
kjer je tarča tudi izražena.<br />
Kakšni so neželeni učinki bioloških<br />
tarčnih <strong>zdrav</strong>il?<br />
Vsa tarčna <strong>zdrav</strong>ila imajo neželene učinke,<br />
ki pa so različni med seboj in tudi od neželenih<br />
učinkov kemoterapije. Predvsem so<br />
pri tarčnih <strong>zdrav</strong>ilih drugačni, bolj blagi,<br />
morda tudi <strong>za</strong>to, ker delujejo bolj na tumor in<br />
manj na <strong>zdrav</strong>e celice. Še vedno pa v onkologiji<br />
nimamo <strong>zdrav</strong>ila, ki bi delovalo samo na<br />
tumor, in ne tudi na druge dele telesa.<br />
Ali kemoterapija še vedno ostaja zlati<br />
standard sistemskega <strong>zdrav</strong>ljenja pri raku<br />
želodca?<br />
Kemoterapija pri raku želodca še vedno<br />
ostaja zlati standard. Za tistih 80-85 % bolnikov,<br />
ki nimajo izraženega receptorja her2,<br />
žal ostaja <strong>za</strong>enkrat tudi edini standard.<br />
Kje je v Sloveniji še prostor <strong>za</strong> izboljšanje<br />
preventive raka želodca?<br />
Najprej bi morali povečati o<strong>za</strong>veščanje<br />
splošnega prebivalstva, morda tudi pri družinskih<br />
<strong>zdrav</strong>nikih, da takega bolnika prej<br />
napotijo na gastroskopijo. V priporočilih je<br />
namreč <strong>za</strong>pisano, da če težave ne minejo v<br />
14 dneh po uvedbi ustrezne terapije, je<br />
bolnika potrebno napotiti na gastroskopijo.<br />
Zgodnje odkrivanje je resnično najpomembnejše.<br />
Japonci so recimo narod, ki odkrije<br />
ogromno tumorjev t1, imajo tudi presejalni<br />
program <strong>za</strong> odkrivanje karcinoma želodca.<br />
Zato je tam incidenca raka oz. število novih<br />
odkritih primerov z <strong>za</strong>četnim stadijem raka<br />
želodca bistveno višje kot v državah eu, veliko<br />
manj pa je bolnikov z napredovalim<br />
stadijem. Azija nasploh ima več raka na prebavilih.<br />
Druga pomembna stvar je čimprejšnja<br />
diagnostika in potem tudi operacija. Na<br />
benzidamin<br />
Sedaj na voljo<br />
tudi v obliki<br />
pršila!<br />
splošno v Sloveniji ni dolgih čakalnih dob<br />
<strong>za</strong> operacijo. Večina bolnikov s postavljeno<br />
diagnozo je operirana v roku dveh tednov.<br />
Za to se <strong>za</strong>vzemata oba centra v Sloveniji,<br />
kjer tovrstne bolnike najpogosteje operirajo,<br />
v Ljubljani in Mariboru. Tudi ostalo <strong>zdrav</strong>ljenje,<br />
pooperativno, ko še vedno podaljšujemo<br />
preživetje oz. preprečujemo nastanek<br />
metastaz, poteka zelo hitro. <br />
Pred uporabo<br />
natančno<br />
preberite<br />
navodilo! O<br />
tveganju in<br />
neželenih<br />
učinkih se<br />
posvetujte z<br />
<strong>zdrav</strong>nikom ali<br />
s farmacevtom.<br />
TANTUM ® VERDE<br />
se izdaja brez recepta<br />
v <strong>lekarna</strong>h! Dodatne<br />
informacije dobite pri<br />
imetniku dovoljenja <strong>za</strong><br />
promet.
22 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 23<br />
Aktualno<br />
Seneni nahod –<br />
prva pomladna<br />
nadloga<br />
Rok Petrič, mag. farm.<br />
Seneni nahod poimenujemo tudi alergijski rinitis.<br />
Prvi točen opis senenega nahoda sega v leto 1819,<br />
ko še niso poznali pojma alergija. Najbolj značilni<br />
znaki senenega nahoda so kihanje, solzenje, pordele<br />
oči, izcedek iz nosu, žgečkanje v nosu in požiralniku,<br />
glavobol in razdražljivost. Le nekaj sto rastlin<br />
povzroča seneni nahod, simptomi pa trajajo, vse<br />
dokler je oseba izpostavljena cvetnemu prahu.
N O V O<br />
24 AKTUALNO | Seneni nahod – prva pomladna nadloga<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 25<br />
Trpite<br />
<strong>za</strong>radi<br />
Seneni nahod je posledica preobčutljivosti<br />
<strong>za</strong> alergene snovi iz okolja,<br />
ki jih človek vdihuje. Pri<strong>za</strong>dete so<br />
predvsem sluznice zgornjih dihalnih<br />
poti, nos, obnosne votline in oči. Nastopa<br />
lahko samostojno ali pa spremlja druge<br />
alergijske bolezni, kot je astma. Število obolelih<br />
iz leta v leto narašča. V razvitih področjih<br />
<strong>za</strong> simptomi senenega nahoda trpi že<br />
10 % prebivalstva, trend alergičnih obolenj<br />
pa še vedno raste.<br />
Seneni nahod lahko v nekaterih primerih<br />
predstavlja nadležno oviro, vendar si lahko z<br />
upoštevanjem nasvetov prihranite nevšečnosti:<br />
• V mestih ne zračimo stanovanj proti<br />
večeru, na deželi pa ne med peto in<br />
deseto uro dopoldne.<br />
• Med sezono cvetenja imejmo<br />
avtomobilska okna <strong>za</strong>prta.<br />
• V naravo ne hodimo v sončnem, suhem in<br />
vetrovnem vremenu ter v večernih urah.<br />
• Na sprehod se odpravimo po dežju, ko<br />
padavine sperejo cvetni prah.<br />
• Med gibanjem v naravi nosimo sončna<br />
očala, da <strong>za</strong>ščitimo oči pred cvetnim<br />
prahom.<br />
• Perilo sušimo v notranjih prostorih.<br />
• Ne nabirajmo cvetja.<br />
Z dosedanjimi raziskavami lahko že pri<br />
novorojenčkih napovemo pojav alergij. V primeru,<br />
da v družini ni pojava alergije, je verjetnost<br />
<strong>za</strong> pojav alergije pri novorojenčku<br />
5–15 %, če je alergičen eden od staršev, je verjetnost<br />
pojava alergije 20–40 %, če pa sta alergična<br />
oba starša, se verjetnost poveča na 40–<br />
60 %. Predispozicija <strong>za</strong> seneni nahod in tudi<br />
ostale alergije je torej dedna, to pomeni, da je<br />
dojenček dedno obremenjen z alergijo. Vendar<br />
pa ni nujno, da do alergije pride, saj je njen<br />
pojav le-te odvisen od številnih dejavnikov.<br />
Pod določenimi pogoji iz okolja se tekom<br />
življenja pokažejo alergijski simptomi. Ko<br />
pride do stika z alergenom, nastopi občutljivostna<br />
reakcija, in imunski sistem <strong>za</strong>čne<br />
tvoriti imunoglobuline E (IgE) – protitelesa<br />
proti določenim vrstam cvetnega prahu.<br />
Glavno vlogo pri alergijskem vnetju igrajo<br />
mastociti – celice, ki so razporejene po vseh<br />
plasteh nosne sluznice. Mastociti so napolnjeni<br />
z granulami, ki vsebujejo histamin in<br />
druge substance. Pri bolnikih z alergijami<br />
so mastociti v stalni pripravljenosti, da na<br />
določen dražljaj iz okolice sprostijo substance<br />
iz granul. Molekule IgE so locirane na<br />
površini mastocitov in pri vsakem stiku z<br />
alergenom iz okolja nastane vnetna reakcija.<br />
V naslednji fazi mastociti sprostijo histamin<br />
in ostale mediatorje vnetja. Histamin poveča<br />
prepustnost malih venoznih žil in povzroča<br />
draženje sluznice nosu ter kihanje.<br />
Nato pride do vnetnega procesa, ki mu sledijo<br />
simptomi senenega nahoda.<br />
Prehlad ali seneni nahod?<br />
Prehlad povzroči virus in vsi simptomi<br />
izginejo po približno desetih dneh. Seneni<br />
nahod lahko traja od nekaj tednov do nekaj<br />
mesecev, odvisno od prisotnosti cvetnega<br />
praha v zraku in tudi od tega, na koliko vrst<br />
cvetnega prahu je človek alergičen. Vidna<br />
razlika pa se pojavlja v izcedku, ki je pri prehladu<br />
na <strong>za</strong>četku voden, kasneje pa postaja<br />
slu<strong>za</strong>st in rumeno-zeleno obarvan, pri senenem<br />
nahodu pa je izcedek ves čas voden.<br />
Zdravljenje senenega nahoda<br />
Povprečno mnenje ljudi je, da je seneni<br />
nahod obolenje, ki je nadležno in neprijetno,<br />
vendar ni nevarno. Ljudje se pogosto odločajo<br />
<strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje, saj seneni nahod ena-<br />
senenega<br />
nahoda?<br />
Vas je strah sončnih dni, ko zunaj vse zeleni in cveti?<br />
Poskusite pršilo Nasya in občutite svobodo!<br />
Nasya je klinično doka<strong>za</strong>na <strong>za</strong>ščita pred senenim<br />
nahodom in alergijami. Deluje takoj in nima poznanih<br />
neželenih stranskih učinkov. Zato je varna <strong>za</strong> uporabo<br />
pri odraslih in otrocih ter med nosečnostjo in dojenjem.<br />
Na razpolago je v dveh oblikah: Nasya (+12 let) in Nasya<br />
Kids <strong>za</strong> otroke (6-12 let).<br />
V <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah<br />
www.nasya.si<br />
Onemogočite seneni nahod!<br />
SI.10.C.C.V1.10.03 ©2010. 0. Adriatic BST d.o.o. - Designed e<br />
by<br />
AV studio
Oglasno sporočilo<br />
26 AKTUALNO | Seneni nahod – prva pomladna nadloga<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 27<br />
Jan.<br />
Feb.<br />
Mar.<br />
Apr.<br />
ambrozija X X X<br />
bre<strong>za</strong> X X<br />
črna jelka X X X<br />
hrast X X<br />
krišina X X X X X X<br />
leska X X<br />
lisičji rep X X<br />
mačji rep<br />
pahovka X X<br />
pasja trava X X<br />
pelin X X X<br />
travniška latovka X X<br />
žita X X<br />
Maj<br />
Jun.<br />
X<br />
Jul.<br />
Avg.<br />
Sept.<br />
Okt.<br />
Nov.<br />
Dec.<br />
Obremenjeni <strong>za</strong>radi alergij?<br />
Naj bo koža prva<br />
obrambna linija pred<br />
cvetnim prahom.<br />
Alergeni obremenjujejo vaše<br />
dihalne poti in oči, toda ali<br />
ste vedeli, da je tudi koža<br />
pomembna vstopna točka<br />
<strong>za</strong> alergene, ki se prenašajo<br />
po zraku?<br />
Revolucionarna študija* je<br />
nedavno poka<strong>za</strong>la, da Eucerin<br />
pH5 losjon in pH5 krema<br />
učinkovito ščitita pred prodiranjem cvetnega prahu v kožo.<br />
čijo s prehladom, posledično pa lahko pride<br />
do večje škode kot koristi. Kapljice sicer izboljšajo<br />
vnetje nosne sluznice, vendar stalno<br />
zoženje krvnih žil v nosni sluznici preprečuje<br />
izločanje izcedka, poleg tega pride do navajenosti<br />
in okvare nosne sluznice.<br />
Otroka bi bilo treba dojiti polnih šest<br />
mesecev. V tem času moramo dohranjevanje<br />
omejiti, mati pa naj ne bi uživala alergene<br />
hrane. Ko mati konča z dojenjem, naj otrok<br />
prav tako ne uživa alergene hrane (piščančjih<br />
beljakovin, agrumov, oreščkov in hrane, ki<br />
vsebuje barvila in konzervanse).<br />
Vzročno <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
Terapija s hipersenzibili<strong>za</strong>cijo omogoča<br />
pri alergijah na cvetni prah dobre rezultate,<br />
vendar oseba ne sme biti alergična na več<br />
kot tri alergene. Hipersenzibili<strong>za</strong>cija je terapija,<br />
ki je dolgotrajna. V podkožje injicirajo<br />
alergen, dozo pa povečujejo v majhnih korakih<br />
in v rednih časovnih presledkih. Na ta<br />
način nastane imunološka toleranca. Telo<br />
tvori IgE, ki <strong>za</strong>virajo točno določen alergen.<br />
Simptomatsko <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
Sredstva <strong>za</strong> preprečevanje nastanka simptomov<br />
Kromoglicinska kislina je najpomembnejša<br />
učinkovina <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo mastocitov v<br />
očeh, nosni sluznici in bronhialnem sistemu.<br />
Uporabljamo jo lahko daljše časovno obdobje,<br />
ker se le malo substance absorbira. Aplicirati<br />
se jo <strong>za</strong>čne pred nastopom sezone cvetenja.<br />
Ketotifen pa se uporablja <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo<br />
mastocitov.<br />
Antihistaminiki<br />
Uporablja se jih lokalno <strong>za</strong> preprečevanje<br />
že nastalih simptomov senenega nahoda in<br />
sistemsko v težjih oblikah senenega nahoda.<br />
Odpravljajo alergijske simptome, zmanjšajo<br />
alergijski odziv in preprečujejo vnetje. Brez<br />
<strong>zdrav</strong>nikovega priporočila se jih sme jemati<br />
od enega tedna do 10 dni, v primeru, da se<br />
znaki bolezni ne izboljšajo, je treba na pregled<br />
k <strong>zdrav</strong>niku.<br />
Kortikosteroidi<br />
Lokalno delujoče se pri pojavu senenega<br />
nahoda uporabljajo občasno ob pojavu težjih<br />
simptomov bolezni, oralna uporaba <strong>za</strong><br />
sistemski učinek pa je redka in lahko traja le<br />
kratek čas. <br />
Koža je naš največji in morda tudi najbolj<br />
vsestranski organ. Njene raznovrstne naloge<br />
vključujejo <strong>za</strong>ščito telesa pred prodiranjem<br />
škodljivih snovi in mikroorganizmov.<br />
Zato koža predstavlja učinkovito pregrado<br />
med organizmom in škodljivimi vplivi okolja. Toda<br />
alergeni lahko premagajo to biološko <strong>za</strong>ščitno<br />
bariero: v telo ne prodirajo le po dihalnih poteh,<br />
ampak tudi skozi kožo, kjer izzovejo senzibili<strong>za</strong>cijo<br />
in alergijske reakcije. Nedavno je bilo doka<strong>za</strong>no, da<br />
so šibke točke kože dlačni mešički.<br />
Eucerin® pH5 losjon in<br />
pH5 krema okrepita<br />
naravno obrambo kože.<br />
Najnovejše študije* kažejo,<br />
da občutno zmanjšata<br />
prodiranje cvetnega prahu<br />
v kožo. Izdelke Eucerin<br />
pH5 koža izjemno dobro<br />
prenaša, <strong>za</strong>to so zelo priporočljivi<br />
<strong>za</strong> občutljivo kožo.<br />
Z izdelki pH5 Eucerin<br />
ponuja popolno linijo<br />
<strong>za</strong> nego kože,<br />
obremenjene<br />
<strong>za</strong>radi alergij.<br />
Ti predstavljajo učinkovito in hitro pot prodiranja<br />
alergenov. Snovi, ki prodrejo v te mešičke, ostanejo<br />
tu do desetkrat dlje kot v poroženeli plasti kože.<br />
Sedaj obstaja učinkovita rešitev, ki je<br />
primerna tudi <strong>za</strong> občutljivo kožo! Najnovejše<br />
študije* dokazujejo, da Eucerin pH5 losjon in pH5<br />
krema učinkovito ščitita kožo. Izdelka Eucerin pH5<br />
aktivirata naravne obrambne mehanizme kože in<br />
pomembno zmanjšata prodiranje alergenov, ki se<br />
prenašajo po zraku, skozi kožo, <strong>za</strong>to je prisotnost<br />
alergenov v telesu manjša.<br />
Prva nega kože z doka<strong>za</strong>no <strong>za</strong>ščito pred<br />
cvetnim prahom: ovira <strong>za</strong> alergene!<br />
aktivira naravne obrambne mehanizme kože<br />
zmanjša prodiranje cvetnega prahu v kožo<br />
zmanjša prisotnost alergenov v telesu<br />
Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana<br />
* Losjoni, ki krepijo bariero in delujejo proti prodiranju alergenov cvetnega prahu v dlačne mešičke. J. Lademann, H. Richter, S.<br />
Schanzer, A. Patzelt, W. Sterry, A. Filbry, K. Bohnsack, F. Rippke, M. Meinke, poster, Kongres EADV, Pariz 2008
28 AKTUALNO | Seneni nahod – prva pomladna nadloga<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 29<br />
Kolostrum pomaga krepiti imunski sistem in ga<br />
po drugi strani umirja, kar je dobrodošlo pri alergijah<br />
in avtoimunih boleznih. »V času spomladanskih<br />
alergij prehranska dopolnila na osnovi kolostruma, ki<br />
vsebujejo tudi takšne elemente, ki vplivajo na naš imunski<br />
sistem, igrajo pomembno vlogo pri problemih senenega<br />
nahoda in pri podobnih nevšečnostih,« poudarja<br />
doc. dr. Tadej Malovrh, doktor veterinarske medicine<br />
in doktor medicinskih znanosti s področja<br />
imunologije. Doktor Malovrh je predavatelj imunologije<br />
na Veterinarski fakulteti in predsednik Komisije<br />
<strong>za</strong> antidoping pri Atletski zvezi Slovenije.<br />
Ali obstajajo naravni načini <strong>za</strong> lajšanje senenega<br />
nahoda?<br />
Vsekakor. Prvo in najpomembnejše je, da se<br />
takrat, ko se v okolju (ozračju) pojavljajo alergeni,<br />
se pravi cvetni prah, na katerega smo občutljivi,<br />
ne gibljemo na takšnih področjih. V teoriji<br />
je to lahko, v praksi pa je to skoraj nemogoče izvesti;<br />
zunaj pomlad, mi pa naj bi živeli v <strong>za</strong>prtih<br />
prostorih, izolirani od zunanjega sveta. Obstajajo<br />
še drugi pristopi k lajšanju teh težav. Zelo <strong>za</strong>nimiva<br />
so prehranska dopolnila na osnovi kolostruma,<br />
ki vsebujejo tudi takšne elemente, ki<br />
vplivajo na naš imunski sistem, ki igra pomembno<br />
vlogo pri problemih senenega nahoda in pri<br />
podobnih nevšečnostih.<br />
Kaj je kolostrum in <strong>za</strong>kaj je pomemben in<br />
koristen <strong>za</strong> naše telo?<br />
Kolostrum je izloček mlečne žleze po rojstvu<br />
vsakega sesalca. Naloga kolostruma je blago odvajalna,<br />
hranilna in kot najpomembnejše tudi <strong>za</strong>ščitna.<br />
Zaščitno vlogo ima kolostrum <strong>za</strong>radi biološko<br />
aktivnih faktorjev, ki dajo imunskemu sistemu<br />
neke vrste »prva navodila«, kako pravilno delovati<br />
po rojstvu v obrambi pred mikroorganizmi. Vse to,<br />
S kolostrumom proti<br />
spomladanskim<br />
alergijam<br />
kar je namenjeno novorojencu, lahko uporabljamo<br />
<strong>za</strong> podobne namene in s podobnim učinkom tudi<br />
mi. Ker je kravji kolostrum eden najbogatejših med<br />
kolostrumi sesalcev, ga s pridom uporabljamo <strong>za</strong><br />
dopolnjevanje naše prehrane, da pomagamo našemu<br />
telesu k <strong>za</strong>gotavljanju <strong>zdrav</strong>ja.<br />
Kaj je v njegovi dragoceni sestavi?<br />
Kolostrum je res edinstven, saj nikjer v naravi<br />
ne najdemo tako kompleksne mešanice, ki bi<br />
vsebovala najboljša hranila skupaj s številnimi biološkimi<br />
faktorji. Med hranili iz kolostruma najdemo<br />
zelo kakovostne beljakovine, ogljikove hidrate,<br />
maščobe, vitamine in minerale. Skupino<br />
bioaktivnih snovi predstavljajo različni rastni<br />
faktorji in hormoni, ki vplivajo na metabolizem,<br />
na različne organske sisteme, med drugim tudi<br />
na imunski sistem. Tretjo skupino pa predstavljajo<br />
nespecifični obrambni dejavniki, kot so protitelesa<br />
in bele krvne celice. Zanimivo pri vsem<br />
tem je, da te sestavne komponente delujejo tudi<br />
v odraslem organizmu.<br />
Kakšna je lahko vloga kolostruma pri<br />
preprečevanju sedaj aktualnega senenega<br />
nahoda in drugih alergijah?<br />
Pri alergijah je udeležen imunski sistem. Reakcija<br />
imunskega sistema na nekaj, kar povzroča alergijo<br />
(alergen), je običajna reakcija imunskega sistema,<br />
samo da se pojavi na nepravem mestu, ob<br />
nepravem času in s preveliko intenzivnostjo. Kolostrum<br />
vsebuje biološko aktivne faktorje, med katerimi<br />
nekateri tudi umirjajo preveč aktiven<br />
obrambni sistem. Takšen vpliv na imunski sistem<br />
lahko izkoristimo pri alergijskih reakcijah. V prvi<br />
vrsti bi tukaj izpostavil laktoferin, ki vpliva na izločanje<br />
signalnih molekul (citokinov) med celicami<br />
imunskega sistema. S tem zmanjšuje pojav vnetnih<br />
celic na mestu alergične reakcije, na sluznicah pa<br />
vpliva na celice, ki izločajo sluz. Tako se znaki alergične<br />
reakcije zmanjšajo, če že ne odstranijo. Drugi<br />
antialergični dejavnik so kratke nerazvejane beljakovinske<br />
molekule, imenovane s prolinom bogati<br />
peptidi (prp). Tudi te molekule vplivajo na nastajanje<br />
takšnih citokinov, ki imunski sistem usmerjajo<br />
v reakcije, ki pomirjajo alergijske simptome. Določeno<br />
vlogo pa vsekakor igrajo tudi protitelesa iz<br />
kolostruma, ki so specifična <strong>za</strong> določene alergene.<br />
Če takšna protitelesa <strong>za</strong>užijemo, le-ta v prebavnem<br />
traktu blokirajo alergene, s tem pa zmanjšajo<br />
verjetnost nastanka alergičnih reakcij.<br />
Marjana Kocjančič, Ljubljana<br />
91 % slovenskih uporabnikov je več kot <strong>za</strong>dovoljnih<br />
z delovanjem in koristmi kapsul Ekolostrum.*<br />
Marjana Kocjančič, Ljubljana: »Vsako leto sem imela precejšnje težave z alergijami,<br />
saj me je stalno sililo na kašelj. Praktično vse dni v letu sem morala jemati tablete proti<br />
alergiji. Odkar vsak dan redno jemljem kapsule Ekolostrum, v času cvetenja v<strong>za</strong>mem kar 4,<br />
z veseljem spet nabiram regrat in nič več me ne draži na kašelj.«<br />
Mateja Novak, Lukovica: »Končno rešitev <strong>za</strong> moje številne alergije! Čutim tudi, da<br />
sem postala bolj odporna proti številnim virusnim ter sezonskim obolenjem, ki so bili<br />
pred rednim jemanjem Ekolostruma vedno pričakovani in neizogibni, kljub preventivnim<br />
ukrepom!«<br />
Mateja Turčin, Maribor: »Navdušena sem, ker mi pomaga pri skoraj vseh vsakdanjih<br />
stvareh, lažje se spopadam s stresom, imam veliko več energije in sem enostavno bolj<br />
sproščena.”<br />
*Vir: spletna raziskava na www.ekolostrum.com<br />
Premagajte<br />
pomladne<br />
težave!<br />
Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana<br />
Ali so vsa prehranska dopolnila na osnovi<br />
kolostruma enakovredna?<br />
Nikakor ne. Tukaj prihaja do ogromnih razlik.<br />
Nekateri proizvajalci uporabljajo razredčen kolostrum,<br />
nekateri kolostrumu odv<strong>za</strong>mejo maščobe, s<br />
tem pa tudi pomembne biološke faktorje, kar bistveno<br />
vpliva na učinkovitost kolostruma. Izbirajmo<br />
torej med izdelki, kjer je jasno, da gre <strong>za</strong> naravni<br />
polnovredni kravji kolostrum, ne da bi mu kaj<br />
odvzeli ali dodajali.<br />
Komu je poleg alergikov še namenjen<br />
kolostrum?<br />
Kolostrum lahko uživamo prav vsi, tako odrasli<br />
kot tudi otroci. Kolostrum pomaga krepiti imunski<br />
sistem in ga po drugi strani umirja, kar je dobrodošlo<br />
pri alergijah in avtoimunih boleznih. Protitelesa<br />
iz kolostruma delujejo v črevesju lokalno, <strong>za</strong>to ga<br />
lahko uporabimo <strong>za</strong> ureditev prebavnih težav. Kolostrum<br />
je priporočljiv tudi <strong>za</strong>radi prehranske vrednosti<br />
<strong>za</strong> dopolnitev prehrane, ki ji pogosto kaj<br />
manjka, tako po kakovosti kot količini. Priporočam<br />
ga tudi tistim, ki ne jedo mesa ali se prehranjujejo<br />
neredno. Prav tako je priporočljivo, da ga uživajo<br />
vsi športniki oz. vsi, ki so kakorkoli fizično<br />
aktivni, saj kolostrum pomaga krepiti mišično<br />
maso, povečuje telesno vzdržljivost in pospešuje<br />
regeneracijo po fizični vadbi. Uporabo kolostruma<br />
pa bi odsvetoval tistim, ki imajo kakršno koli preobčutljivost<br />
na mleko in mlečne izdelke. <br />
Kapsule Ekolostrum so na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah.<br />
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo <strong>za</strong> uravnoteženo prehrano.<br />
Ekolostrum kapsule vsebujejo<br />
polnovredni, 100 % naravni kolostrum.
30 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 31<br />
Kako deluje<br />
Zgaga peče<br />
Ivan Vrbnjak, dipl. inž. kem. teh.<br />
Ob velikonočnih praznikih si marsikdo privošči več<br />
okusnih dobrot in alkohola, kot bi bilo pametno.<br />
K obloženi mizi nas vabijo orehova potica, šunka,<br />
ko<strong>za</strong>rec vina in druge velikonočne dobrote, <strong>za</strong>radi<br />
katerih nas ob preobilnem obroku ne le tišči v želodcu<br />
ali prsih, temveč večkrat občutimo tudi pekoč občutek<br />
v grlu – zgago. Zgaga ali refluks kisline je boleč in pekoč<br />
občutek v t. i. epigastriju – v žlički in tik <strong>za</strong> prsnico.
32 KAKO DELUJE | Zgaga peče<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 33<br />
Da zgaga ne bi pekla<br />
Spremenite prehranjevalne navade: jejte večkrat na dan,<br />
obroki pa naj bodo manj obilni. Ne pustite želodca<br />
praznega daljša časovna obdobja. Pogostost obrokov je bolj<br />
pomembna kot pa njihova sestava. Hrano dobro prežvečite,<br />
da se bo tako lažje in hitreje prebavila. Po obroku se<br />
izognite ležanju in večjim telesnim naporom.<br />
Izogibajte se živilom, ki spodbujajo izločanje kisline:<br />
gazirane bre<strong>za</strong>lkoholne pijače, citrusi (pomaranče, limone,<br />
grenivke ter sok iz teh sadežev), mastne in <strong>za</strong>činjene jedi,<br />
orehi, lešniki, čokolada, kava, pravi čaj, paradižnik, čebula,<br />
česen, paprika in vse alkoholne pijače.<br />
Spite z dvignjenim vzglavjem, saj se tako zmanjša<br />
<strong>za</strong>tekanje želodčne vsebine v požiralnik.<br />
Največje zgage današnjega časa:<br />
- mastna hrana<br />
- kava in tobak<br />
- sladkarije in prigrizki<br />
- <strong>za</strong>činjena hrana<br />
- alkohol in gazirane pijače<br />
Pekoč občutek se običajno pojavi po jedi, lahko pa<br />
tudi ne glede na uživanje hrane in celo ponoči. Bolečina,<br />
pove<strong>za</strong>na z refluksom kisline, je posledica<br />
prisotnosti želodčne kisline v požiralniku. Kisli refluks<br />
se ne pojavi, ker je preveč kisline, ki jo ustvarja želodec,<br />
temveč <strong>za</strong>to, ker mišična pregrada (spodnji ezofagealni<br />
– požiralnikov sfinkter) ali ventil med požiralnikom in želodcem<br />
popusti in je ves čas odprt. To se zgodi <strong>za</strong>radi starosti,<br />
debelosti, prehitrega hranjenja ali uživanja različnih<br />
<strong>zdrav</strong>il. Hrana <strong>za</strong>to stalno <strong>za</strong>teka na<strong>za</strong>j, kar privede do draženja<br />
živčnih končičev v steni požiralnika. To občutimo kot<br />
pekoč občutek, ki nastane <strong>za</strong>radi kislega želodčnega soka, ki<br />
pride v stik s sluznico požiralnika. Za razliko od želodčne<br />
sluznice, ki lahko prenaša zelo visoko koncentracijo kisline,<br />
prisotnost te kisline v požiralniku razjeda njegovo sluznico,<br />
kar povzroča bolečino.<br />
PREŽENITE<br />
ZGAGO,<br />
NAPIHNJENOST<br />
IN NEPRIJETEN<br />
OBČUTEK<br />
V ŽELODCU.<br />
www.bayer.si<br />
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali farmacevtom.
34 KAKO DELUJE | Zgaga peče<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 35<br />
Oslabljena mišična pregrada<br />
med požiralnikom in želodcem<br />
(sfinkter) ostaja odprt in želodčna<br />
kislina iz želodca prehaja<br />
v požiralnik. Kislina v požiralniku<br />
razjeda sluznico, kar vzbuja<br />
občutek pekoče bolečine.<br />
Prenehajte kaditi - nikotin zmanjšuje tesnjenje<br />
požiralnikovega sfinktra.<br />
Ne nosite pretesnih oblačil, ki stiskajo trebuh in pas, saj<br />
le-ta ovirajo normalno prebavo.<br />
Premagajte stres! Upočasnite svoj življenjski ritem in<br />
namenite več časa <strong>za</strong> sprostitev.<br />
Domača <strong>zdrav</strong>ila proti zgagi<br />
Domače <strong>zdrav</strong>ilo proti zgagi so mandlji, banane, ingver in<br />
jogurt. Blagodejno deluje tudi ko<strong>za</strong>rec kamiličnega ali žajbljevega<br />
čaja na tešče. Nekaterim zgago omili tudi mleko, vendar<br />
se ga dolgoročno odsvetuje, ker mlečne maščobe in beljakovine<br />
pospešijo nastajanje želodčne kisline, ki zgago poslabša.<br />
Zgaga med nosečnostjo<br />
Strokovnjaki ocenjujejo, da zgaga muči več kot četrtino nosečnic.<br />
Med nosečnostjo postane spodnja <strong>za</strong>piralna požiralna<br />
mišica ohlapnejša, kar povzroča, da se želodčna vsebina deloma<br />
vrača v požiralnik. Zgago povzroča tudi pritisk vedno večje<br />
maternice na želodec. Seveda je zgaga v nosečnosti samo<br />
prehodna. Naj vas tolaži, da ste noseči samo devet mesecev.<br />
Ob rojstvu otroka boste <strong>za</strong>gotovo po<strong>za</strong>bili na tegobe z zgago.<br />
Zdravila <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje zgage<br />
V lekarni lahko, po posvetu s farmacevtom, kupimo antacide<br />
in <strong>za</strong>viralce h2. Z antacidi poskusimo <strong>zdrav</strong>iti blažjo<br />
obliko zgage. Delujejo tako, da nevtralizirajo že izločeno kislino.<br />
Njihovo delovanje je hitro, vendar učinek traja le nekaj<br />
ur, <strong>za</strong>to jih moramo jemati pogosteje. Če so težave hujše,<br />
zgago <strong>zdrav</strong>imo z <strong>za</strong>viralci izločanja želodčne kisline. Z njimi<br />
preprečimo škodljivo delovanje kisline na izpostavljeno<br />
sluznico. Razlikujemo med <strong>za</strong>viralci histaminskih receptorjev<br />
h2 in <strong>za</strong>viralci protonske črpalke. Zaviralci histaminskih<br />
receptorjev h2 so sistemični, kar pomeni, da <strong>za</strong>htevajo<br />
absorpcijo v krvni obtok. Delno <strong>za</strong>vrejo izločanje želodčne<br />
kisline in so <strong>za</strong>to manj učinkoviti kot <strong>za</strong>viralci protonskih<br />
črpalk. Zaviralci protonskih črpalk so prav tako sistemični<br />
in direktno blokirajo proizvodnjo želodčne kisline v celicah<br />
želodca. Njihov učinek je močnejši in dolgotrajnejši, <strong>za</strong>to so<br />
najučinkovitejša <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje zgage.<br />
Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana<br />
Če se zgaga pojavlja le občasno, ni razloga <strong>za</strong> <strong>za</strong>skrbljenost.<br />
Če pa jo imate redno, je potreben pregled pri <strong>zdrav</strong>niku<br />
in <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Ljudje, ki občutijo zgago, imajo pogosto še druge težave:<br />
bruhanje, <strong>za</strong>dah, kisel ali grenak okus, pekoč jezik, razjede v<br />
ustih, najpogosteje pa se pojavi prehodno vračanje želodčne<br />
vsebine v ustno votlino, kar imenujemo regurgitacija. Kadar<br />
bolnik občuti zgago in ob tem še regurgitacijo, govorimo o<br />
gastroezofagealni refluksni bolezni (gerb). Gre <strong>za</strong> kronično<br />
bolezen prebavil, ki v <strong>za</strong>dnjih dveh desetletjih postaja vse<br />
pogostejša bolezen razvitega sveta. Bolniki, ki kljub jemanju<br />
<strong>zdrav</strong>il občutijo zgago še po enem ali dveh tednih, naj obiščejo<br />
<strong>zdrav</strong>nika. <br />
HRANA V ZELODCU LAHKO DELA<br />
RANitAL ® S ODpRAVLjA pEKOCO<br />
bOLECiNO V ZELODCU iN pOZiRALNiKU<br />
S SAmO ENO tAbLEtKO NA DAN.<br />
Na voljo brez recepta v vaši lekarni.<br />
ZGAGO!<br />
VARUJE<br />
PREPREČUJE ZGAGO!<br />
ŽELODEC IN POŽIRALNIK<br />
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.
36 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 37<br />
Kako<br />
<strong>zdrav</strong>iti<br />
Sladkorna bolezen,<br />
bolezen<br />
razvitega sveta<br />
Darja Potočnik, mag. farm., spec.<br />
Vida Furek, študentka farmacije na praktičnem usposabljanju v Lekarnah Ptuj<br />
Po podatkih who je po svetu že več kot 180 milijonov ljudi, ki imajo<br />
sladkorno bolezen. Do leta 2025 naj bi se število obolelih celo podvojilo.<br />
Sladkorno bolezen povzroči ne<strong>za</strong>dostno izločanje hormona inzulina iz<br />
trebušne slinavke ali pa tega izločanja sploh ni. Osnovna naloga inzulina je<br />
skladiščenje presežkov energijskih virov v <strong>za</strong> to primerne »shrambe«. Glede<br />
na izločanje inzulina ločimo dve klinično najpogostejši motnji, ki ju<br />
označujemo kot tip 1 in tip 2 sladkorne bolezni. Približno 90 % bolnikov ima<br />
sladkorno bolezen tipa 2.
38 KAKO ZDRAVITI | Sladkorna bolezen, bolezen razvitega sveta<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 39<br />
S<br />
sladkorno boleznijo je z rednim<br />
nadzorom relativno preprosto<br />
živeti. Z nadzorom bolezni sladkorni<br />
bolniki vzdržujejo kvaliteto življenja<br />
in se lahko izognejo včasih nepotrebnim<br />
hudim <strong>za</strong>pletom, ki lahko<br />
<strong>za</strong>znamujejo njihovo življenje.<br />
Tip 1 je od inzulina odvisna sladkorna<br />
bolezen, ki je težja oblika in se<br />
običajno pojavi pri otrocih oziroma<br />
do 30. leta starosti. Je posledica selektivnega<br />
uničenja celic trebušne slinavke,<br />
ki izločajo inzulin, in najverjetneje nastopi<br />
<strong>za</strong>radi avtoimunega delovanja (imunski sistem<br />
ne loči lastnih in tujih beljakovin). Bolezen<br />
se pokaže šele, ko je že velika večina<br />
celic <strong>za</strong> izločanje inzulina uničenih. Brez<br />
rednih injekcij inzulina bi tak bolnik padel<br />
v komo in brez hitre pomoči umrl.<br />
Tip 2 sladkorne bolezni nastaja postopoma,<br />
brez jasnih znakov in se razvije pri starejših<br />
ljudeh. Pri sladkorni bolezni tipa 2 se<br />
inzulin proizvaja v celicah trebušne slinavke,<br />
vendar ne v dovolj velikih količinah <strong>za</strong><br />
potrebe telesa. Potek bolezni se razdeli v tri<br />
faze. V prvi fazi je odzivnost tarčnih celic<br />
na inzulin zmanjšana, vendar je povečano<br />
izločanje inzulina, <strong>za</strong>to je koncentracija<br />
glukoze v krvi še normalna. V drugi fazi se<br />
poveča neodzivnost na inzulin, ki ga povečano<br />
izločanje inzulina ne more več nadomestiti.<br />
Tako se pojavi povišana koncentracija<br />
glukoze v krvi. V tretji fazi se odzivnost<br />
na inzulin ne zmanjšuje več, zmanjša pa se<br />
sposobnost njegovega izločanja. V tej fazi se<br />
koncentracija glukoze v krvi dvigne nad<br />
mejno vrednost, ki opredeljuje sladkorno<br />
bolezen. Za nastanek sladkorne bolezni tipa<br />
2 je pomemben genetski dejavnik (sladkorna<br />
bolezen v družini se razvije v 30-50 % primerov)<br />
ter dejavniki okolja. Dejavniki okolja<br />
so premajhna telesna aktivnost, debelost,<br />
povečan vnos maščob, starost nad 40 let,<br />
sladkorna bolezen med nosečnostjo. Pri teh<br />
bolnikih največkrat niso potrebne injekcije<br />
<strong>za</strong> nadomeščanje inzulina. Namesto tega se<br />
lahko bolezen kontrolira s kombinacijo dietetičnih<br />
ukrepov, hujšanjem in z <strong>zdrav</strong>ili.<br />
Znaki pri sladkorni bolezni so: povečano<br />
izločanje vode (uriniranje) in s tem pove<strong>za</strong>na<br />
stalna žeja, slabo počutje, počasno celjenje<br />
ran, izguba teže, <strong>za</strong>megljen vid.<br />
Posledice in <strong>za</strong>pleti <strong>za</strong>radi sladkorne<br />
bolezni<br />
Kot vsaka druga bolezen ima tudi sladkorna<br />
bolezen posledice in <strong>za</strong>plete, ki se sčasoma<br />
razvijejo pri velikem številu bolnikov,<br />
verjetnejši pa so, če bolezen ni dobro urejena.<br />
Ti <strong>za</strong>pleti se delijo v 4 večje skupine, in<br />
sicer: okvare velikih in srednje velikih<br />
žil (makroangiopatija) – pri tem gre<br />
predvsem <strong>za</strong> napredujočo aterosklerozo (nabiranje<br />
maščob v steni arterij), ki je pri sladkornih<br />
bolnikih zgodnejša, hitreje potekajoča<br />
in bolj razširjena, vendar ni specifična,<br />
ker se lahko razvije tudi ob odsotnosti sladkorne<br />
bolezni, skupaj s hipertenzijo (povišan<br />
krvni tlak) pa poveča verjetnost srčnožilnih<br />
dogodkov; okvare arteriol in<br />
kapilar (mikroangiopatije), kjer gre <strong>za</strong> specifično<br />
diabetično okvaro in je osnova diabetični<br />
nefropatiji (okvara ledvic, ki lahko<br />
vodi v popolno odpoved ledvic in potrebo<br />
po dializi) in retinopatiji (okvara kapilar na<br />
očesni mrežnici, ki lahko vodi v slepoto);<br />
okvare živčevja, kamor spada periferna<br />
nevropatija (okvara živčnih vlaken, ki lahko<br />
vodi v izgubo občutkov <strong>za</strong> dotik, vroče, mrzlo<br />
in bolečino); okvare drugih organov,<br />
kot je očesna leča z razvojem katarakte<br />
(izgubljanje prosojnosti očesne leče, imenovano<br />
tudi siva mrena), ulkusi na nogah (razjede<br />
v koži, ki se zelo počasi celijo in se lahko<br />
razvijejo v gangreno), diabetično stopalo<br />
(je kombinacija makroangiopatičnih in nevropatičnih<br />
<strong>za</strong>pletov).<br />
Cilj <strong>zdrav</strong>ljenja sladkorne bolezni je podaljšanje<br />
življenja, olajšanje simptomov in<br />
preprečevanje hujših <strong>za</strong>pletov. To pa je odvisno<br />
od vzdrževanja glukoze na normalni<br />
ravni, in sicer z vzdrževanjem normalne telesne<br />
teže, z redno telesno aktivnostjo, z dieto<br />
in z rednim jemanjem <strong>zdrav</strong>il.<br />
Sladkorno bolezen tipa 1 spremlja redno<br />
dajanje inzulina v obliki injekcij, dieta z<br />
uravnanim vnosom ogljikovih hidratov,<br />
športna aktivnost in redno merjenje ravni<br />
sladkorja v krvi. Svetuje se, da ima bolnik<br />
vedno pri sebi tudi nekaj sladkorja ali glukoze,<br />
da ne <strong>za</strong>pade v hipoglikemijo (premalo<br />
glukoze v krvi), ki lahko povzroča oslabelost,<br />
vrtoglavico, zmedenost, potenje, pospe-<br />
Na voljo v<br />
<strong>lekarna</strong>h in<br />
specializiranih<br />
trgovinah.
40 KAKO ZDRAVITI | Sladkorna bolezen, bolezen razvitega sveta<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 41<br />
S<br />
ladkorna bolezen povzroča tudi<br />
okvare kapilar na očesni mrežnici,<br />
ki lahko vodijo v slepoto.<br />
šeno dihanje, napade krčev in ne<strong>za</strong>vest. Prvi<br />
korak k urejanju sladkorne bolezni tipa 2 je,<br />
da se bolnik <strong>za</strong>čne <strong>zdrav</strong>o prehranjevati in<br />
več gibati. Pri bolnikih s prekomerno telesno<br />
težo je hujšanje nujno. Ko pa se samo s<br />
temi ukrepi ne more več ustrezno obvladovati<br />
krvnega sladkorja, je potrebno dodatno<br />
<strong>zdrav</strong>ljenje z <strong>zdrav</strong>ili, ki jih imenujemo peroralni<br />
antidiabetiki, in/ali inzulinom.<br />
Raziskava v Lekarnah Ptuj<br />
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni<br />
so v Lekarnah Ptuj izvedli merjenje krvnega<br />
sladkorja, krvnega tlaka, indeksa telesne<br />
mase in holesterola v krvi. V akciji, ki smo jo<br />
ob dnevu diabetesa izvedli v Lekarnah Ptuj,<br />
je sodelovalo 140 oseb, od tega je bila tretjina<br />
moških in dve tretjini žensk. Glede na to,<br />
da ljudje niso bili posebej opozorjeni, da<br />
morajo biti tešči, so naši rezultati le okvirni.<br />
So pa dovolj uporabni <strong>za</strong> približno oceno<br />
stanja glede ravni sladkorja in nakazujejo<br />
potencialne »kandidate« <strong>za</strong> sladkorno bolezen<br />
(ki bodo naredili test še pri <strong>zdrav</strong>niku).<br />
Vsakemu posebej smo svetovali glede na njegove<br />
rezultate meritev.<br />
Med sodelujočimi je bilo 11 sladkornih<br />
bolnikov (7,9 % sodelujočih), vendar sta imeli<br />
le dve osebi urejen krvni sladkor, čeprav<br />
vseh 11 jemlje <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> sladkorno bolezen.<br />
Zelo <strong>za</strong>skrbljujoče je tudi, da je imelo<br />
kar 21,4 % vseh anketirancev povišan krvni<br />
sladkor, in sicer višjega od 6,1 mmol/l. Pri<br />
oceni smo upoštevali, da anketiranci niso<br />
bili tešči, vendar so številke kljub temu visoke.<br />
Če skupaj s povišanim sladkorjem pogledamo<br />
še povišan indeks telesne mase (itm<br />
nad 25), ki je eden glavnih vzrokov <strong>za</strong> nastanek<br />
bolezni, opazimo, da so tudi tukaj številke<br />
visoke. 79,6 % oseb je imelo povišan indeks<br />
telesne mase, kar 19,4 % sodelujočih je<br />
imelo povišani obe vrednosti (glukozo nad<br />
6,1 mmol/l in itm višji od 25). Prav vpliv, ki<br />
ga imata zmanjšana telesna dejavnost in<br />
prevelik vnos kalorij na razvoj sladkorne bolezni,<br />
je razlog <strong>za</strong> svetovno epidemično naraščanje<br />
pojavljanja sladkorne bolezni tipa 2.<br />
Eden izmed dejavnikov okolja, ki vpliva na<br />
razvoj sladkorne bolezni, je povečan vnos<br />
maščob. Tako smo našim prostovoljcem zraven<br />
merjenja glukoze v krvi izmerili tudi raven<br />
holesterola v krvi. Več kot polovica<br />
(50,7 %) jih je bilo s povišanimi vrednostmi<br />
celokupnega holesterola (holesterol nad 5,0<br />
mmol/l). 12 oseb (8,6 %) pa je imelo povišano<br />
raven glukoze in holesterola v krvi. Glede<br />
na to, da se pri sladkornih <strong>za</strong>pletih pojavlja<br />
tudi povišan krvni tlak, ki skupaj z<br />
aterosklerozo povzroči največ smrti med<br />
sladkornimi bolniki, smo sodelujočim izmerili<br />
tudi tlak. Največ ljudi (92,9 %) je imelo<br />
ravno ta parameter povišan, kljub temu<br />
da se že <strong>zdrav</strong>ijo <strong>za</strong> hipertenzijo. Le 5 ljudi<br />
od 70, ki že jemljejo <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
povišanega krvnega tlaka, je imelo urejen<br />
krvni tlak (pod 130/85 mm Hg). Pogosto je<br />
razlog <strong>za</strong> takšno stanje neredno jemanje tablet<br />
<strong>za</strong> uravnavanje tlaka ali pa nepravilna<br />
terapija. Glede na to, da je bilo 38 oseb takih,<br />
ki so imele povišan krvni tlak in ne jemljejo<br />
nobenih <strong>zdrav</strong>il <strong>za</strong> urejanje krvnega tlaka,<br />
lahko rečemo, da se ljudje premalo <strong>za</strong>vedajo<br />
posledic, ki jih prinese povišan krvni tlak,<br />
še posebej če je združen s povišanimi vrednostmi<br />
holesterola.<br />
Vsi ti rezultati, ki smo jih pridobili iz omenjene<br />
akcije, so <strong>za</strong>skrbljujoči. Premalo se <strong>za</strong>vedamo<br />
pomena urejenega krvnega sladkorja,<br />
holesterola (pri vseh, ki imajo povišane ostale<br />
parametre, bi morali vzdrževati celokupni<br />
holesterol nižje od meje 5,0 mmol/l), krvnega<br />
tlaka in indeksa telesne mase.<br />
Sladkorna bolezen je bolezen modernega<br />
človeka, ki se počasi in tiho razvija, dokler<br />
ne razvije jasnih znakov. Vendar je takrat<br />
navadno bolezen že zelo napredovana in jo<br />
je veliko težje obvladovati kot na <strong>za</strong>četku.<br />
Zato se priporočajo redni <strong>zdrav</strong>stveni pregledi,<br />
kjer se lahko pravočasno odkrijejo<br />
»tatovi« našega <strong>zdrav</strong>ja.
42 NAŠA LEKARNA<br />
marec 2010 | NAŠA LEKARNA 43<br />
Zdravilne<br />
rastline<br />
? Vprašajte<br />
strokovnjaka<br />
Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete<br />
na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti<br />
urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex,<br />
bomo skušali poiskati odgovore.<br />
Imam pogoste težave z aknami na obrazu.<br />
Kljub aktivno preživetemu prostemu času,<br />
nemastni prehrani ter veliki količini popite<br />
vode se pojavijo obdobja večjega izbruha.<br />
Uporabljam tudi sredstva Vichy <strong>za</strong> nego<br />
aknaste kože. Zanima me predvsem, kaj še<br />
lahko vsakodnevno storim <strong>za</strong> izboljšanje<br />
stanja kože. Želel bi si kakšen strokoven<br />
nasvet z vaše strani.<br />
Hvala <strong>za</strong> odgovor. Vaš redni bralec<br />
Razlogi <strong>za</strong> pojav aknaste kože so lahko zelo različni. Največkrat<br />
se sicer pojavi v puberteti <strong>za</strong>radi hormonskega neravnovesja,<br />
velikokrat pa pri<strong>za</strong>dene tudi starejše kot posledica<br />
stresnega življenja in nepravilne nege kože. Za nego<br />
aknaste kože bi vam priporočila izdelke naravne ekološke<br />
kozmetike Alva, in sicer linijo Rhassoul, ki je namenjena<br />
negi, čiščenju in dezinfekciji problematične, mešane in mastne<br />
kože, nagnjene k aknam. Prednost naravne pred konvencionalno<br />
kozmetiko je v tem, da naravne sestavine stimulirajo<br />
naravno sposobnost očiščevanja in <strong>zdrav</strong>ljenja kože,<br />
izdelke pa visoko cenijo tudi dermatologi.<br />
Za čiščenje »od znotraj« pa vam bo v veliko pomoč čista<br />
japonska alga Chlorella vulgaris, ki jo najdete v izdelku<br />
Algoaktiv+. Alga vsebuje klorofil, ki nevtralizira toksine iz<br />
okolja in pomaga pri razstrupljanju telesa. S pomočjo klorofila<br />
dobijo celice dovolj kisika. Chlorella veže težke kovine<br />
in druge škodljive snovi v črevesju in mu s tem pomaga,<br />
da se znebi strupov. Alga vsebuje veliko hranil, ki lahko<br />
človeku pomagajo pri izboljšanju <strong>zdrav</strong>ja, kot so: prehranske<br />
vlaknine, beljakovine, esencialne aminokisline, ogljikovi<br />
hidrati, nenasičene maščobne kisline, naravni klorofil,<br />
16 vitaminov in 14 mineralov, to pa je <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o prehranjenost<br />
kože ravno tako zelo pomembno.<br />
Če imate težave s prebavo, vam bo pri razstrupljanju<br />
telesa pomagal tudi Probioaktiv, saj je koža odličen poka<strong>za</strong>telj<br />
naše prebave in prav sindrom vzdraženega črevesja<br />
se lahko pokaže na naši koži. Jemanje probiotikov<br />
vam bo pomagalo. Ko se vam bo uredila prebava, boste<br />
imeli tudi lepšo kožo.<br />
Kako si lahko z naravnimi načini pomagam <strong>za</strong><br />
izgubo apetita, saj prihajata pomlad in poletje.<br />
Potrebno bo izgubiti posledice vseh zimskih<br />
prehranskih pregreh, ki se že kažejo na telesu.<br />
Branka<br />
Povečan apetit je težava veliko ljudi in pogosto nas na<br />
to opomnijo šele pomladni in poletni meseci. Seveda se da<br />
veliko doseči z voljo in vztrajnostjo, <strong>za</strong> dober rezultat pa si<br />
lahko pomagamo z različnimi prehranskimi dopolnili. Pravilna<br />
je že vaša odločitev, da <strong>za</strong>čnete pri vzroku, torej da<br />
poskrbite <strong>za</strong> zmanjšanje apetita. Izdelek Apetit stop je namenjen<br />
ravno temu. Je naravni izdelek, ki zmanjša željo po<br />
hrani in s tem pomaga pri izgubi odvečne telesne teže.<br />
Če pa se kdaj pregrešite, lahko posežete po kapsulah<br />
Lipostop. Kapsule Lipostop zmanjšajo absorbcijo maščob.<br />
Ve<strong>za</strong>ne maščobe iz telesa se izločijo in se v črevesju ne absorbirajo<br />
na<strong>za</strong>j v kri. Za oblikovanje postave je primeren<br />
tudi izdelek Natur slim, kapsule s CLA Clarinolom iz rumenikovega<br />
olja. CLA poveča razgradnjo maščob, preprečuje<br />
nalaganje maščob v maščobne celice in spreminjanje maščobnih<br />
celic, povečuje porabo energije na račun maščobnega<br />
tkiva in povečuje mišično maso. Natur slim pomaga<br />
tudi pri zmanjševanju stranskih vplivov nizkokaloričnih diet.<br />
Želela pa bi vas opozoriti, da so našteti izdelki le<br />
»pripomočki« pri doseganju cilja. Zelo pomembno je, da<br />
uživate pravilno uravnoteženo prehrano, veliko pijete in<br />
svoj čas namenite tudi vsakodnevnemu gibanju. V nasprotnem<br />
primeru bo rezultat verjetno le kratkoročen.<br />
Čez zimo so moji lasje izgubili ves lesk, postali<br />
so tanjši in so res videti ne<strong>zdrav</strong>i. Razmišljala<br />
sem o Medexovem Kolagenu, <strong>za</strong>to<br />
prosim, če mi opišete njegove prednosti.<br />
Hvala, zvesta bralka<br />
Poleg zunanje nege las je potrebna tudi pravilna notranja<br />
prehrana, ki s potrebnimi snovmi prodre v globlje plasti,<br />
kamor kozmetični izdelki ne sežejo. Kolagen, ki je vlaknasto<br />
tkivo, daje celicam oporo in je najbolj <strong>za</strong>stopana beljakovina<br />
v človeškem telesu. Predstavlja 25 % telesne strukture<br />
in kar 70 % ga je v globlji plasti kože. Staranje kože je<br />
posledica biološkega staranja kožnih celic in negativnih<br />
vplivov iz okolja (suh zrak, izpostavljenost UV žarkom), načina<br />
prehranjevanja in stresa. Hidroliziran kolagen (kolagen<br />
v prahu) je prehransko dopolnilo, ki vsebuje vse pomembne<br />
aminokisline, ki gradijo kolagen v koži. Koži in lasem<br />
vrača vlago, elastičnost in sijaj, kar je bilo doka<strong>za</strong>no tudi v<br />
opravljenih študijah. Pri rednem dvomesečnem uživanju<br />
hidroliziranega kolagena se je namreč poka<strong>za</strong>lo, da se je<br />
vlažnost in elastičnost kože povečala v povprečju <strong>za</strong> 30 %,<br />
kar se kaže v zmanjšanju gub. Izboljšali so se tudi lesk,<br />
čvrstost in debelina las ter rast in struktura nohtov. Medexov<br />
hidroliziran kolagen je na voljo v prahu v pločevinki,<br />
ki smo ji dodali merico <strong>za</strong> lažje doziranje. Priporočljiva<br />
dnevna količina sta dve merici, to je 10 g na dan. Preprosto<br />
ga vmešamo v jogurt ali sok, počakamo 15 minut, da<br />
se razpusti, pomešamo in <strong>za</strong>užijemo.<br />
Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu<br />
Veliko <strong>zdrav</strong>ja vam želita Medex in<br />
uredništvo revije Naša <strong>lekarna</strong>.
44<br />
NAŠA LEKARNA<br />
VIADERM<br />
Logotip na zeleni podlagi:<br />
Znanje<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
Zrcalce,<br />
zrcalce,<br />
povej, katera<br />
najlepša<br />
v deželi je tej!<br />
Žametna koža, lepi sijoči lasje in nohti, ki<br />
jih ima celo kraljica vseh pravljic<br />
Sneguljčica, so sanje prav vsake ženske.<br />
Kako uspešno negovati kožo, lase in nohte<br />
brez uporabe krem in negovalnih sredtev?<br />
Make-up, lasulja in umetni nohti? Seveda to<br />
ni rešitev! Telo potrebuje pravilno<br />
prehranjevanje tudi od znotraj. Samo tako<br />
lahko posamezni organi v telesu delujejo<br />
medseboj pove<strong>za</strong>no in učinkovito!<br />
Lepi in sijoči lasje<br />
Osnovna funkcija las je sicer <strong>za</strong>ščita pred<br />
sončnim sevanjem, vendar imajo dandanes lasje<br />
tudi estetsko funkcijo. Zdravi lasje odražajo lepoto,<br />
<strong>za</strong>radi česar se počutimo privlačne, kar<br />
posledično pozitivno deluje tudi na osebnost.<br />
Zato je prav, da <strong>za</strong> svoje lase pravilno skrbimo<br />
vse življenje.<br />
Stresno življenje, onesnaženo okolje in drugi<br />
negativni dejavniki vplivajo na slabšo kakovost<br />
las. Lasni mešiček <strong>za</strong> svoje pravilno delovanje<br />
potrebuje <strong>za</strong>dostno oskrbo s hranili in mineralnimi<br />
snovmi.<br />
Nežna in prožna koža<br />
Koža je pomemben organ, ki opravlja veliko<br />
funkcij. Je naš največji organ. Mnogi dejavniki<br />
negativno delujejo na kakovost naše kože; v veliki<br />
meri so to kajenje, neuravnotežena prehrana,<br />
premajhen vnos tekočin, pomanjkanje spanja in<br />
nena<strong>za</strong>dnje stres in onesnaženo okolje. Pomanjkanje<br />
hranil se odraža v uveli koži, gubicah in pigmentnih<br />
madežih.<br />
Močni in trdni nohti<br />
Nohti spadajo med najmočnejša tkiva našega<br />
organizma. Če svojim nohtom ne <strong>za</strong>gotovite<br />
kakovostne oskrbe s hranili, postanejo šibki in<br />
lomljivi.<br />
Za razliko od kozmetičnih izdelkov prehransko<br />
dopolnilo Viaderm s pomembnimi vitamini,<br />
minerali in naravnimi izvlečki deluje od znotraj<br />
in <strong>za</strong>to na dolgi rok:<br />
- vsebuje posebno kombinacijo aktivnih<br />
substanc <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>e lase, sijočo polt in<br />
močne nohte z dolgotrajnim učinkom;<br />
- pospeši obnovo barvanih ali kemično<br />
bitax<br />
obdelanih las ter izboljša strukturo las;<br />
- ugodno deluje na kožo in pomaga pri<br />
<strong>za</strong>ščiti pred prezgodnjim staranjem in<br />
nastankom gubic ter navlaži kožo;<br />
- izboljša naravno pigmentacijo, lesk in<br />
splošno kvaliteto las;<br />
- okrepi nohte, zmanjša njihovo lomljivost,<br />
cepljenje in pojav belih lis.<br />
Aktivne sestavine v izdelku Viaderm:<br />
Vitamin a: močan antioksidant, ki upočasni<br />
proces staranja in ščiti pred negativnimi vplivi<br />
okolja.<br />
Vitamin b 5 : vzpodbuja rast celic.<br />
Vitamin b 6 : pomanjkanje negativno deluje na<br />
kvaliteto las in nohtov.<br />
Vitamin e: antioksidant, ki varuje pred uničenjem<br />
maščobno-topnih vitaminov.<br />
Biotin: vzpodbuja rast in presnovo.<br />
Selen: antioksidant, ki upočasni proces staranja.<br />
Cink: pomaga pri različnih obolenjih kože.<br />
Paba: pomaga pri ohranjanju naravne barve las.<br />
Beta karoten: antioksidant, ki upočasni proces<br />
staranja, ohranja mladosten videz vaše kože.<br />
Svetlinovo olje: bogat vir nenasičenih maščobnih<br />
kislin, pomirja kožo.<br />
Njivska preslica: pomaga pri izboljšanju kvalitete<br />
las, zmanjša madeže na nohtih.<br />
Ribje olje: ima pozitiven učinek pri alergijah.<br />
Ribji proteini: pomagajo <strong>za</strong>držati vlago v koži,<br />
zmanjšati pojav gubic, obnavljajo kožo.<br />
Poskrbite, da boste <strong>za</strong>dovoljni s svojim<br />
videzom hitro in učinkovito!<br />
Za brošuro o izdelku pokličite na 01/544-3833<br />
ali pišite na info@bitax.si.<br />
SKRIVNOST VAŠE LEPOTE,<br />
KI TRAJA!<br />
Močni nohti<br />
Vaši nohti bodo pravilno<br />
prehranjeni, ne bodo več<br />
tako lomljivi. Postali bodo<br />
močni in naravno sijoči.<br />
Bleščeča polt<br />
Vaša koža bo prožna in vidno<br />
navlažena, <strong>zdrav</strong>ega in svežega<br />
vide<strong>za</strong>. Upočasnili se bodo<br />
prvi znaki staranja.<br />
Sijoči lasje<br />
Vaši lasje bodo negovani in<br />
bleščeči, bolj elastični in bujni.<br />
Zmanjša se izpadanje las.<br />
Prehransko dopolnilo<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah!<br />
www.bitax.si
46 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 47<br />
Medicinsko<br />
zrcalo<br />
Stoma –<br />
izpeljano črevo<br />
Rok Petrič, mag. farm.<br />
Beseda stoma izvira iz grščine in pomeni usta oz. odprtina. Je<br />
kirurško izoblikovana odprtina na trebušni steni, skozi katero<br />
črevo izloča svoje izločke, in to z namenom, da oblikujemo umetni<br />
anus. Uporablja se <strong>za</strong> izboljšanje kakovosti življenja ljudem z<br />
ulceroznim kolitisom, Chronovo boleznijo, družinsko polipozo,<br />
rakom na črevesju in danki, poškodbami danke in prirojenimi<br />
nepravilnostmi ter nekaterimi drugimi boleznimi. Da se izognemo<br />
poznim <strong>za</strong>pletom, je <strong>za</strong>to izrednega pomena izbira ustreznih in<br />
kakovostnih pripomočkov, ki bolniku omogočajo kakovostno in<br />
polno življenje.
48 MEDICINSKO ZRCALO | Stoma - izpeljano črevo<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 49<br />
Zunanja vidna barva stome je rdečkasta.<br />
Vsa prebavna cev, od ust do <strong>za</strong>dnjika,<br />
ima isti tip sluznice. Stoma<br />
naj bi imela svetlečo, <strong>zdrav</strong>o rdečo<br />
barvo, kar pomeni, da je dobro oskrbljena s<br />
krvjo. Krvne žile na stomi so povrhnje, tako<br />
da se lahko včasih pri čiščenju stome pojavi<br />
tudi nekaj malega krvi. Takšno občasno krvavitev<br />
lahko primerjamo s krvavenjem, ki<br />
ga opazimo pri umivanju zob, a se običajno<br />
umiri. Stoma nima nobenih živčnih končičev,<br />
tako da je praktično neobčutljiva. Takoj<br />
po kirurškem posegu bo stoma izgledala otekla,<br />
kar je posledica operacije. Po okoli osmih<br />
tednih bo običajna <strong>za</strong>četna oteklina splahnela,<br />
stoma pa se bo lahko v prvem letu po operaciji<br />
še deloma spreminjala po velikosti in<br />
obliki, odvisno od celjenja. Obisk pri <strong>zdrav</strong>niku<br />
ali enterostomalnem terapevtu je potreben,<br />
kadar pride do večje krvavitve ali spremembe<br />
v barvi stome.<br />
Kolostoma<br />
Beseda kolostoma izhaja iz grških besed<br />
colon, ki pomeni debelo črevo, in stoma, ki pomeni<br />
odprtina. O njej govorimo, ko je debelo<br />
črevo speljano skozi trebušno steno, skozi katero<br />
bolnik s stomo izloča blato. Naloga debelega<br />
črevesa je vsrkavanje vode in soli ter<br />
shranjevanje črevesne vsebine. Kljub izpeljavi<br />
črevesa bo vsrkavanje vode in soli <strong>za</strong>dovoljivo,<br />
čeprav je lahko gostota izločenega blata<br />
spremenjena. Lahko je <strong>za</strong>časna ali trajna. S<br />
tehnično dobro narejeno kolostomo dosežemo<br />
dober rezultat, torej kakovostno življenje,<br />
in zmanjšamo možnost <strong>za</strong>pletov.<br />
Kolostoma pomeni veliko psihično obremenitev<br />
<strong>za</strong> bolnika. Trajna kolostoma pride<br />
v poštev, kadar odvajanje blata ni mogoče<br />
po naravni poti, <strong>za</strong>časna kolostoma pa, kadar<br />
je potrebno <strong>za</strong>časno izključiti odvajanje<br />
blata po naravni poti in je predvidena normalna<br />
vzpostavitev delovanja prebavil.<br />
Ileostoma<br />
Beseda ileostoma izhaja iz grških besed<br />
ileum, ki pomeni <strong>za</strong>dnji del tankega črevesa,<br />
in stoma. Pri ileostomi kirurg del <strong>zdrav</strong>ega<br />
tankega črevesa izpelje na površino trebuha,<br />
kjer napravi odprtino, skozi katero bolnik<br />
odvaja blato. Zdravi del črevesa deluje normalno.<br />
O stalni ileostomi govorimo takrat,<br />
ko je odstranjen ves kolon, rektum in anus,<br />
tako da je funkcija tega dela prebavil izgubljena.<br />
Začasna ileostoma pa se oblikuje takrat,<br />
kadar je potrebno <strong>za</strong>časno izključiti<br />
odvajanje blata po naravni poti.<br />
Blato po ileostomi vsebuje številne prebavne<br />
encime, ki lahko ob stiku s kožo povzročijo<br />
draženje. Da se izognemo tem težavam,<br />
kirurg naredi ileostomo tako, da ta<br />
izstopa <strong>za</strong> približno 2-3 cm nad ravnijo kože<br />
v stomijsko vrečko. Vsebina po ileostomi je<br />
tekoča in kašasta, količina pa nepredvidljiva.<br />
Za bolnika je pomembno, da popije vsaj<br />
1-2 l tekočine na dan, tekočina pa mora biti<br />
bogata z elektroliti (k, na). Zaradi zmanjšanega<br />
vsrkavanja in sinteze je potreben dodatek<br />
maščobotopnih vitaminov a, d, e in k.<br />
Urostoma<br />
Beseda urostoma izhaja iz grških besed<br />
urina, ki pomeni seč, in stoma. Pri urostomi<br />
je narejena kirurška odprtina na trebušni<br />
steni, skozi katero je potegnjen del tankega<br />
črevesa, v katero sta pripeljana oba sečevoda.<br />
Največkrat je urostoma stalna. S pomočjo<br />
preusmerjenega odtoka lahko sečila normalno<br />
delujejo.<br />
Zapleti<br />
Zapleti, pove<strong>za</strong>ni s stomo, so lahko zgodnji<br />
ali pozni. Med zgodnje <strong>za</strong>plete sodijo<br />
krvavitve, odmrtje stome in ugreznjenje<br />
stome. Tovrstni <strong>za</strong>pleti se večinoma pojavijo<br />
v času hospitali<strong>za</strong>cije po operaciji. Pozni <strong>za</strong>pleti<br />
se lahko pojavijo po odpustu iz bolnišnice<br />
in so v <strong>za</strong>četku dokaj pogosti. Najpogosteje<br />
so pove<strong>za</strong>ni s kožo v okolici stome<br />
(<strong>za</strong>tekanje blata pod podlogo in posledično<br />
vnetje, alergije na pripomočke <strong>za</strong> nego in<br />
oskrbo stome, vnetja dlačnih mešičkov, krvavitve<br />
s površine stome).<br />
Da se izognemo poznim <strong>za</strong>pletom, je izrednega<br />
pomena izbira ustreznih in kakovostnih<br />
pripomočkov. Danes je na voljo široka<br />
izbira izdelkov <strong>za</strong> oskrbo in nego<br />
stome, ki bolniku omogočajo kakovostno in<br />
polno življenje.<br />
Irigacija – izpiranje črevesa skozi stomo<br />
Pri irigaciji se črevesje izpira skozi stomo.<br />
V slednjo se po cevki nalije voda, in tako se<br />
črevo izprazni. S tem postopkom stomist,<br />
bolnik s stomo, uravnava odvajanje blata.<br />
Črevesje lahko skozi stomo izpira le stomist,<br />
ki ima sigmoidno kolostomo in kolostomo<br />
descendentnega kolona. S pomočjo irigacije,<br />
samoklistiranja, si stomist zelo izboljša kakovost<br />
življenja. S tem ko 24 do 48 ur nima izločenega<br />
blata, mu ni potrebno nositi klasičnih<br />
zbiralnih vrečk, temveč mini vrečke ali stoma<br />
kape, ki so manjše in skoraj neopazne. To<br />
omogoča stomistu večjo in boljšo gibljivost,<br />
porabi manj pripomočkov <strong>za</strong> nego stome in<br />
nena<strong>za</strong>dnje postane tudi bolj samo<strong>za</strong>vesten.<br />
Stoma spremeni telesno podobo, <strong>za</strong>to je<br />
zelo pomembno, da bolnik sprejme stomo<br />
<strong>za</strong> svojo in premaga <strong>za</strong>četni odpor do svojega<br />
»novega« telesa ter strah pred zmanjšanjem<br />
delovne in spolne sposobnosti. Stoma<br />
omogoča bolnikom normalno in kakovostno<br />
življenje, kot so ga imeli pred operacijo.<br />
V procesu rehabilitacije pa je izjemno pomembna<br />
tudi pomoč družine.
50 NAŠA LEKARNA<br />
marec april 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
51<br />
Stresno<br />
Ljubezenski<br />
problem ostaja<br />
glavni<br />
O napačnih<br />
predstavah o<br />
ljubezni in<br />
trpljenju, ki jih<br />
prinašajo te<br />
<strong>za</strong>blode, smo se<br />
pogovarjali s<br />
psihoterapevtom<br />
dr. Zoranom<br />
Milivojevićem,<br />
dr. med. Je avtor<br />
mnogih knjig in<br />
učbenikov:<br />
Emocije, Formule<br />
ljubezni, Igre, ki<br />
jih igrajo narkomani,<br />
Mala knjiga<br />
<strong>za</strong> velike starše.<br />
Dr. Zoran<br />
Milivojević, dr.<br />
med., kot<br />
psihoterapevt<br />
dela v Sloveniji in<br />
Srbiji, kjer<br />
strokovno vodi<br />
tudi inštitut<br />
Psihopolis.<br />
Pogovarjala se je<br />
Katja Krasko<br />
življenjski<br />
problem<br />
Dr. Zoran Milivojević, dr. med.<br />
»Ljubezen ni isto kot trpljenje, ljubezen je nekaj povsem navadnega, nekaj, do<br />
česar ima vsak pravico – da ljubi in da je ljubljen. Ljubezen je kot <strong>zdrav</strong>je,«<br />
razlaga dr. Zoran Milivojević, dr. med. Napačne predstave o ljubezni, ki<br />
jih je dr. Milivojević opisal v knjigi Formule ljubezni, imajo zelo veliko<br />
uničevalno vlogo in se lahko odražajo na vseh življenjskih področjih.<br />
»Ljubezenski problem ostaja glavni življenjski problem,« ugotavlja priznani<br />
psihoterapevt na področju individualne, partnerske in skupinske<br />
terapije. Obenem verjame, da, kar se tiče ljubezni, prihaja do obdobja<br />
njene ohladitve in da so »sodobni« starši <strong>za</strong>radi vzgajanja v duhu mita o<br />
srečnem otroku, ko mu nudijo le pozitivne izkušnje, privedli do tega, da<br />
mladi množično odklanjajo odrasti. To pa vodi v <strong>za</strong>čaran krog: starši, ki<br />
v vsem ustrežejo svojemu otroku, mu onemogočajo, da bi razvil<br />
sposobnost ljubiti drugega.
52 STRESNO | Ljubezenski problem ostaja glavni življenjski problem<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 53<br />
Po najstarejših mitih je ljubezen nekakšna<br />
vesoljska sila, ki je iz kaosa ustvarila<br />
harmonijo, omogočila razvoj življenja in s tem<br />
tudi nastanek ljudi in bogov. Ampak v resnici,<br />
kaj sploh je ljubezen, če <strong>za</strong>čneva na <strong>za</strong>četku?<br />
Ljubezen je sila, ki povezuje ljudi v bolj<br />
trdne odnose. Danes se ta izraz uporablja<br />
zelo široko, tako da <strong>za</strong>jema tudi <strong>za</strong>ljubljenost,<br />
erotično privlačnost, seksualno naklonjenost<br />
… Ravno <strong>za</strong>radi tega, ker je ljubezen<br />
tako pomembna v medosebnih odnosih,<br />
moramo razčistiti pojme in zmanjšati nesporazume.<br />
Ljubezen je v ožjem pomenu občutenje,<br />
obenem pa tudi odnos, ki je nastal<br />
iz tega občutenja. Psihološki mehanizem, ki<br />
je temelj ljubezni, je čustveno povezovanje.<br />
To pomeni, da skozi ljubezen določena oseba<br />
postaja čustveno vredna, kar nam prinaša<br />
posebno vrsto odnosa. Čustveno povezovanje<br />
nam daje občutek pripadnosti, pove<strong>za</strong>nosti,<br />
skupnosti, vendar tudi občutek, da<br />
to osebo pogrešamo, občutek žalosti v primeru<br />
izgube. Ironično je, da smo pojem ljubezni<br />
tako <strong>za</strong>komplicirali, da se moramo<br />
dandanes obračati k primitivnim plemenom,<br />
da bi uvideli, kaj je ljubezen v svoji elementarni<br />
obliki, brez tistih <strong>za</strong>znamovanj,<br />
ki so jih v pojem ljubezni uvedli civili<strong>za</strong>cija<br />
in mediji.<br />
Kolikšno veljavo dajemo ljubezni v sodobni<br />
družbi oz. ali se njena vloga, pomembnost<br />
spreminja zgodovinsko? Kakšen je<br />
paradoksalni značaj ljubezni v sodobni kulturi?<br />
Ljubezen je konstanta in brez nje družba<br />
ne obstaja. Brez ljubezni tudi ni čustvenega<br />
razvoja otroka. V tem je njena pomembnost.<br />
V preteklih 150 letih, še posebej po II. svetovni<br />
vojni, so mediji prispevali k ustvarjanju<br />
predstave o ljubezni, po kateri je dovolj,<br />
da najdete nekoga, ki je »ta pravi«, in ste z<br />
njim/z njo do konca življenja. Ljudje so <strong>za</strong>čeli<br />
verjeti, da je naloga ljubezni, da najdejo<br />
srečo, da uživajo s partnerjem tako čustveno<br />
kot seksualno. Z drugimi besedami, ljudje<br />
so <strong>za</strong>čeli iskati užitek in svoj občutek<br />
sreče v ljubezni. In tu je ta paradoks. Ko je<br />
ljudem postalo pomembno, kako se sami počutijo,<br />
so se obrnili bolj k sebi in svojim občutkom<br />
ter manj k partnerju. Zaradi tega je<br />
iskanje sreče v ljubezni rezultiralo v odtujevanju<br />
od drugega. Posledica tega je porast<br />
narcisoidnosti v sodobni družbi. Narcisoidni<br />
ljudje so nesposobni ljubiti drugega.<br />
Največ ljubezenskih težav in trpljenja izvira<br />
iz tega, da posameznik ne razlikuje ljubezni,<br />
h kateri teži, od svoje predstave o ljubezni.<br />
Torej v ljubezni bolj trpimo kot ne?<br />
Ljudje imajo zelo različne predstave o<br />
tem, kaj ljubezen je in kako jo je treba dajati<br />
ter sprejemati, in <strong>za</strong>to obstajajo številni<br />
nesporazumi v ljubezenskem življenju. Šele<br />
takrat, ko dojamemo, da imamo določene<br />
ideje ali predstave o ljubezni, s katerimi<br />
enačimo ljubezen, lahko pogledamo, kaj<br />
smo dali v to predstavo in kaj ima naš partner<br />
v svoji predstavi.<br />
Šele takrat je mogoče nekaj popraviti ali<br />
dopolniti. Predstava o tem, da je ljubezen<br />
polna bolečine, izhaja iz literature. Dolgočasno<br />
je brati o tuji sreči, vendar je <strong>za</strong>nimivo<br />
brati o nesreči, ker je nesreča univer<strong>za</strong>lna;<br />
to je nekaj, kar se vsakomur lahko zgodi. In<br />
tako je nastala predstava o romantični, nesrečni<br />
ljubezni. O ljubezni, ki je velika prav<br />
<strong>za</strong>radi tega, ker je nesrečna. Nekoč je nekdo<br />
rekel, da so vse velike ljubezni nesrečne ljubezni.<br />
Ja, ampak le v romanih. Že v filmski<br />
ljubezni ima predstava o ljubezni srečen konec.<br />
Vendar to so le romani in filmi, življenje<br />
pa je nekaj čisto drugega. V življenju je<br />
trpljenje znak, da je nekaj narobe. Trpljenje<br />
je ekvivalent bolečini; ko nas boli, je to signal,<br />
da je treba nekaj ukreniti, spremeniti.<br />
Ko se nam trpljenje ponavlja, gotovo delamo<br />
napako. Ljubezen ni isto kot trpljenje, ljubezen<br />
je nekaj povsem navadnega, nekaj, do česar<br />
ima vsak pravico – da ljubi in da je ljubljen. Ljubezen<br />
je kot <strong>zdrav</strong>je.<br />
Kaj so najpogostejša potencialno disfunkcionalna<br />
prepričanja, kot jih poimenujete v<br />
knjigi Formule ljubezni, oz. zmote in <strong>za</strong>blode o<br />
ljubezni? Kako ste sploh opredelili teh osem<br />
arhetipskih popačenih predstav o ljubezni, ki<br />
so temelj Formul ljubezni?<br />
Skozi zgodovino so se predstave o ljubezni<br />
spreminjale, tako <strong>za</strong>blode kot nasprotja.<br />
Na primer, tragični ljubezni lahko nasproti<br />
postavimo triumfalno ljubezen iz pravljic,<br />
ki zmaga nad vsem in ima srečen konec.<br />
Nasprotje ljubezenskemu stapljanju je narcisoidnost.<br />
Nasprotje čisti, aseksualni in<br />
platonski ljubezni je redukcija ljubezni na<br />
seks. Nasprotje zrele ljubezni je nora, strastna<br />
ljubezen. V sodobni kulturi te predstave<br />
soobstajajo tako, da jih mlada oseba,<br />
skupaj s starševsko ljubeznijo in predstavo<br />
tiste ljubezni, ki jo je doživela pri svojih<br />
starših v svoji glavi, zmeša ter najde svojo<br />
predstavo. Če je ta predstava zelo nenavadna,<br />
potem je težko ali celo nemogoče najti<br />
pravo osebo, ki ji odgovarja v <strong>za</strong>dostni<br />
meri. Zato je pomembno, da oseba spozna,<br />
da je problem v predstavi, in ne v tem, da<br />
<strong>za</strong>njo ni prave osebe.<br />
Kako pa sploh nastajajo te predstave o<br />
ljubezni v naših glavah, da si izrišemo svoj<br />
zemljevid <strong>za</strong> orientacijo v življenju? Koliko<br />
smo pri tem kreativni? To je izjemno<br />
pomembno, ker se vedno vedemo tako, kot<br />
verjamemo, si <strong>za</strong>mišljamo, da se je treba vesti,<br />
kadar ljubimo.<br />
Na <strong>za</strong>četku je odnos matere oziroma<br />
starša do otroka. Kasneje otrok opazuje ljubezen<br />
pri starših, zlasti ko ugotovi, da je določenega<br />
spola. Takrat se poistoveti z vlogo<br />
starša nasprotnega spola. To je Freud opisal<br />
kot ojdipsko situacijo, ki predstavlja normalno<br />
razvojno fazo otroka. Kasneje se<br />
temu dodajo/pridružijo predstave o ljubezni<br />
iz pravljic, stripov, literature in filmov.<br />
Na podlagi vsega tega mlada oseba sklepa,<br />
kaj ljubezen je, oblikuje svojo predstavo o<br />
ljubezni, čeprav še nič ne ve o realnem življenju.<br />
Če je ta predstava izkrivljena, bo<br />
oseba neuspešna v ljubezenskem življenju,<br />
kasneje v življenju z različnimi partnerji. Izkušnje<br />
so poka<strong>za</strong>le, da ljudje šele po tridesetih<br />
<strong>za</strong>čnejo ugotavljati, da je nekaj narobe z<br />
njimi, z njihovimi predstavami, izbirami.<br />
Do takrat ponavadi verjamejo, da je napaka<br />
v tem, da nenehno srečujejo napačne osebe.<br />
Koliko je v izoblikovanju teh predstav močna<br />
mitologija teh prepričanj, recimo o<br />
brezpogojnosti, večnosti, žrtvovanju? Živimo<br />
v sodobni družbi, a zdi se mi, da bi vseeno vsi<br />
radi bili malo hrepeneči in trpeči Romei in<br />
Julije, Odiseji, Erosi oziroma Amorji,<br />
verjamemo v mit o androginu.<br />
Ti miti še vedno živijo, vendar ne v izvirni<br />
obliki. Le majhno število mladih ljudi<br />
bere legende in mite. Na splošno ljudje manj<br />
berejo. Vendar odmevi mitov živijo. Predvsem<br />
v filmih in v TV novelah. Morebiti prihaja<br />
do globalnega segrevanja, vendar ko gre <strong>za</strong><br />
ljubezen, govorimo o obdobju ohladitve ljubezni.<br />
To je čas majhnih in velikih narcisov. Vse<br />
manj ljudi se je pripravljeno žrtvovati <strong>za</strong><br />
drugega človeka. Čas herojev je mimo. Ljudje<br />
so danes pripravljeni umreti le <strong>za</strong> svoje<br />
otroke, in takšen odnos, paradoksalno, razvija<br />
narcisoidnost pri teh otrocih. Otroku<br />
ne <strong>za</strong>dostuje le, da <strong>za</strong>čuti, da je ljubljen. Imeti<br />
mora imeti tudi priložnost poka<strong>za</strong>ti ljubezen<br />
drugemu, svojim staršem. Starši, ki v<br />
vsem ustrežejo svojem otroku, onemogočajo<br />
otroku, da bil razvil sposobnost ljubiti/<br />
imeti rad drugega.
54 STRESNO | Ljubezenski problem ostaja glavni življenjski problem<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 55<br />
Kolikšno mero krivde lahko pri tem<br />
pripišemo vzgoji in kolikšno popkulturnim<br />
»trobilom« istih vrednot, meril in prepričanj,<br />
kot so na primer mediji in filmi?<br />
Civili<strong>za</strong>cija se je razvijala tako, da je ena<br />
generacija nadaljevala drugo. V psihološkem<br />
smislu je to pomenilo, da si nova generacija<br />
želi biti podobna stari in da ji je slednja<br />
vzor. To pomeni, da so jim bili starejši<br />
<strong>za</strong> zgled. Kar se je zgodilo s prodorom vizualnih<br />
medijev v narodno kulturo z vseprisotnimi<br />
kinodvoranami in kasneje televizijo,<br />
je, da je film ponudil mladim modele, ki so<br />
bili precej bolj privlačni kot tisti, ki so jih ti<br />
isti mladi ljudje imeli doma. Torej, mladi ne<br />
želijo več biti podobni svojim staršem, temveč<br />
želijo biti podobni podobam, ki so jih videli<br />
v filmu. Takrat mediji postanejo pomembni,<br />
ker mladi poskušajo živeti svoje<br />
življenje po priljubljenih filmskih scenarijih.<br />
Vendar življenje ni film, in takrat pride<br />
do problemov.<br />
Kdaj in <strong>za</strong>kaj pokažejo te napačne predstave<br />
oz. potencialno disfunkcionalna prepričanja<br />
svoj destruktivni potencial in tako prispevajo<br />
k nastanku določene oblike psihopatologije?<br />
Izkrivljene predstave se lahko odražajo<br />
na vseh delih ljubezenskega življenja. Od<br />
tega, kako nekdo izbira partnerja, vzpostavlja<br />
kontakt, do trpljenja <strong>za</strong>radi nevrnjene<br />
<strong>za</strong>ljubljenosti, poskusa uresničitve zveze,<br />
ljubosumja v zvezi, <strong>za</strong>htev brez trohice ravnodušnosti,<br />
konflikta, da si v centru pozornosti,<br />
pa vse do notranjih konfliktov, ločitve<br />
in ponovnega vračanja ter trpljenja ob<br />
razhodu. Ko je nekomu ljubezen zelo pomembna<br />
in je pri tem nenehno neuspešen,<br />
<strong>za</strong>čne močno trpeti. Lahko se celo zgodi, da<br />
<strong>za</strong>čne »pokati po šivih« ter razvije določeni<br />
simptom. In kot je nekoč rekel Freud, smo ljudje<br />
različno krojeni, in <strong>za</strong>radi tega različno pokamo<br />
po šivih.<br />
Kakšna je lahko njihova uničevalna vloga?<br />
Kako te predstave vplivajo na odnose med<br />
partnerji oziroma <strong>za</strong>konci in na otroke?<br />
Vse dokler nekdo ne dojame, da ima problem<br />
<strong>za</strong>radi svojih nerealnih pričakovanj, se<br />
bo vrtel v krogu z istim ali različnimi partnerji.<br />
In tukaj je ta destruktivni potencial,<br />
ker to generira močno trpljenje in naredi življenje<br />
nekakovostno. Ko nekdo misli, da je<br />
določen ljubezenski odnos z določeno osebo<br />
smisel njegovega življenja, takrat prenehanje<br />
odnosa ni le razlog <strong>za</strong> žalost, temveč je razlog,<br />
da svoje življenje vidi kot brezsmiselno. In takrat<br />
je do samomora le majhen korak.<br />
Ali obstajajo podatki, koliko psihopatoloških<br />
motenj pri mladih in odraslih lahko<br />
pripisujemo ljubezenskemu stresu ali travmi?<br />
So v vzponu ali padcu <strong>za</strong> obe skupini?<br />
Pogosto je ljubezenski problem nekaj, na<br />
čemer raste določen simptom, ali je razlog <strong>za</strong><br />
psihično dekompen<strong>za</strong>cijo. Mlajša kot je oseba,<br />
bolj ji je ljubezen pomembna. Pri adolescentih<br />
je to pravilo, vendar se z leti pojavljajo<br />
tudi drugi razlogi, na primer problemi na<br />
delovnem mestu, vendar še vedno ljubezenski<br />
problem ostaja glavni življenjski problem.<br />
Z leti in zorenjem ljudje postajamo bolj modri,<br />
bolj realno gledamo na sebe, druge in<br />
svet ter bolj pravilno razumemo ljubezen.<br />
Kakšne so terapijske strategije transakcijske<br />
analize na področju psihoterapije in<br />
svetovanja pri razblinjanju teh predstav?<br />
Kakšne so metode <strong>za</strong> prepoznavanje, da se<br />
sploh dokopljete do pravega ja<strong>za</strong> osebe, ki je<br />
prišla po pomoč?<br />
Danes različne psihoterapevtske smeri vse<br />
več izhajajo ena iz druge. Zlasti transakcijska<br />
anali<strong>za</strong>, ki je tudi tako nastala – kot sinte<strong>za</strong><br />
psihoanalize, teorije komunikacije in kognitivnih<br />
pristopov. Vedno izhajamo iz klienta –<br />
iz tega, kar doživlja kot problem, kar bi rad pri<br />
sebi spremenil in kar bi rad namesto tega dosegel.<br />
To je ena vrsta terapevtske pogodbe, na<br />
podlagi katere se oblikuje tako imenovana terapevtska<br />
aliansa: racionalni del klienta in terapevt<br />
se združita skupaj, da bi premagala iracionalni<br />
del pri klientu. Torej del, ki povzroča<br />
problem. Predpostavka, iz katere izhaja psihoterapija,<br />
je, da se ljudje vedno logično obnašajo,<br />
tudi takrat, ko je ta logika iracionalna.<br />
Naša naloga je, da skupaj s klientom rekonstruiramo<br />
to logiko, kako bi bolje razumel<br />
sebe in svoje reakcije ter nato spremenil tisto,<br />
kar je napačno. Torej pomagamo posamezniku,<br />
da spremeni skrito logiko, ki se odraža v<br />
iracionalnem vedenju.<br />
Razmeroma veliko ljudi trpi <strong>za</strong>radi napačnih<br />
predstav o ljubezni. Kolikšen delež pa se jih<br />
nato odloči <strong>za</strong> psihoterapijo?<br />
Zelo majhen. Terapevti nimajo direktno<br />
družbene moči, ker se srečajo z relativno<br />
majhnim številom klientov. Zato je pomembno,<br />
da terapevti pišejo knjige, da o<br />
svojih spoznanjih obvestijo druge. Vedno je<br />
najboljše učiti se na napakah drugih, vedno<br />
je bolje preprečevati kot <strong>zdrav</strong>iti. Osebno<br />
menim, da je dolžnost terapevta, da piše in<br />
nastopa v medijih, da tako pokaže svojo<br />
družbeno odgovornost. V Srbiji se z veseljem<br />
odzovem ženskemu časopisu, ker je to<br />
glavni izvor informacij o <strong>zdrav</strong>ju. To je tisto,<br />
kar se bere in kar oblikuje <strong>za</strong>vest ter <strong>zdrav</strong>stveno<br />
kulturo. Ponosen sem na to, da v<br />
Sloveniji že leta sodelujem s časopisom Viva.<br />
Zakaj se moški ne morejo otresti svoje<br />
tradicionalne predstave, češ da so pogovori<br />
le <strong>za</strong> ženske oziroma da izgubijo moškost, če<br />
se pogovarjajo o svojih težavah, saj številke<br />
kažejo, da se po pomoč <strong>za</strong>teka odločno več<br />
žensk kot moških?<br />
Zato, ker jim v otroštvu povedo, da če jokajo,<br />
niso pravi moški. Moškim je uka<strong>za</strong>no,<br />
Po napornem dnevu<br />
mirno <strong>za</strong>spim<br />
»Materinstvo mi pomeni največ na svetu.<br />
A vendar sem bila <strong>za</strong>radi nenehnega usklajevanja<br />
obveznosti v službi in doma pogosto napeta in<br />
vzkipljiva. Nič več. Sedaj bolje organiziram svoj<br />
čas in učinkovito načrtujem naloge, več časa pa<br />
mi ostane tudi <strong>za</strong> otroka. Sproščena <strong>za</strong>spim in<br />
zjutraj dobre volje stopim novemu dnevu naproti.«<br />
Persen Forte je <strong>zdrav</strong>ilo rastlinskega izvora.<br />
Omogoča vam hitro in učinkovito obvladovanje<br />
stresnih situacij, pri tem pa ne povzroča<br />
<strong>za</strong>svojenosti. Persen Forte je pametna odločitev,<br />
ko želite ohraniti nadzor ter se mirno in zbrano<br />
soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan.<br />
Test: Ali ste v stresu?<br />
Preverite na: www.5minut<strong>za</strong>sprostitev.com<br />
Pred uporabo natančno<br />
preberite navodilo.<br />
O tveganju in neželenih<br />
učinkih se posvetujte z<br />
<strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.
56 STRESNO | Ljubezenski problem ostaja glavni življenjski problem<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 57<br />
naj bodo močni in da ne smejo imeti pomanjkljivosti.<br />
Te pomanjkljivosti so strah, žalost<br />
in <strong>za</strong>skrbljenost, in <strong>za</strong>to moški verjame, da ga<br />
bo žena <strong>za</strong>pustila, če ni dovolj možat, če ima<br />
probleme, ki jih ne more rešiti sam. Tak odnos<br />
ubija bližino. Ampak žene bi morale to<br />
razumeti in najprej dati moškim dovoljenje,<br />
da občasno pokažejo svoje pomanjkljivosti,<br />
slabosti. Morale bi jim povedati, da jih bodo<br />
tudi takrat še vedno ljubile ali ljubile še bolj.<br />
Ko se moški odprejo, jih je treba podpreti in<br />
jim <strong>za</strong>res poka<strong>za</strong>ti ljubezen.<br />
Kako izvajati preventivno delo med ljudmi,<br />
če je trpljenja <strong>za</strong>radi ljubezni res veliko?<br />
Ko ljudje trpijo <strong>za</strong>radi ljubezni, jih motivira,<br />
da nekaj spremenijo. Preventiva je smiselna<br />
predvsem pri mladih, ki še ne trpijo. To<br />
pomeni, da se je treba o tem pogovarjati, pozvati<br />
mlade k razmišljanju, da premislijo o<br />
temah, kot so ljubezen, odnos in seksualnost.<br />
Zelo sem <strong>za</strong>dovoljen, ker so ideje iz moje knjige<br />
Formule ljubezni postale del kurikuluma<br />
poučevanja psihologije v slovenskih srednjih<br />
šolah. Ena ali dve <strong>za</strong>nimivi delavnici z igranjem<br />
vlog sta doživetji, ki si ju <strong>za</strong>pomnimo<br />
do konca življenja. To je prava pot.<br />
V knjigi pišete, da ne smemo <strong>za</strong>praviti<br />
življenja v iskanju prave ljubezni. Ali je<br />
sodobna družba blaginje po vašem mišljenju<br />
družba večnih puer aeternusov, večnih<br />
maminih fantkov v iskanju prave ljubezni, ki<br />
je tako in tako nikoli ne bo, obenem pa se<br />
ljubezen nenehno ohlaja?<br />
Poglejte, mamin sin si je našel pravo ljubezen,<br />
ker ga ima mama rada tako, kot ga ne<br />
more ljubiti nobena druga ženska. Starševska<br />
ljubezen je v glavnem močnejša kot partnerska<br />
ljubezen. Ljudje, ki niso dobili dovolj<br />
starševske ljubezni, poskušajo to nadomestiti<br />
s partnersko ljubeznijo, in v tem niso uspešni.<br />
To je cena, ki jo <strong>za</strong>hodna civili<strong>za</strong>cija plačuje<br />
mitu o srečnem otroku, o tem, da moramo kot<br />
starši otroku nuditi le pozitivne izkušnje, da ga<br />
moramo stalno vzdrževati srečnega. Zaradi tega<br />
otroštvo postaja zelo udobno, celo tako, da si<br />
ga otroci ne želijo <strong>za</strong>pustiti, ne glede na to, da<br />
so telesno dozoreli, da imajo 20, 30, 40 in tudi<br />
50 let. Vendar to niso le moški, obstajajo tudi<br />
puelle aeterne, večne deklice in punce. To so<br />
punce, ki od partnerja pričakujejo, da nadaljuje<br />
tam, kjer so ostali njihovi starši, da jih s<br />
svojo ljubeznijo nenehno delajo <strong>za</strong>ljubljene<br />
in srečne. Če <strong>za</strong>nemarimo spol, je pravo ime<br />
<strong>za</strong> to – razvajen otrok.<br />
Se vam zdi, da poskušamo biti v sodobni<br />
družbi, sploh v družbi svojih otrok, vse<br />
preveč nekonfliktni, s čimer jih ne učimo<br />
pravega življenja? Strokovnjaki opo<strong>za</strong>rjajo,<br />
da današnje generacije staršev »proizvajamo«<br />
vsenavzočo ljubezen in srečo, ki pa je le<br />
navidezna, v resnici je socialna utopija. S tem<br />
otrokom ne dajemo dobre popotnice.<br />
Popolnoma se strinjam z vami. Staršev ske<br />
poglede smo usmerili le v to, kako se počuti<br />
otrok, in napačno <strong>za</strong>čeli misliti, da smo dobri<br />
starši le, če se otrok počuti prijetno, srečno. V<br />
družinah <strong>za</strong>res uspevamo, vsaj v prvih petnajstih<br />
letih, da to utopijo tudi ostvarimo.<br />
Posledica je, da naši otroci nočejo <strong>za</strong>pustiti<br />
družine in <strong>za</strong>korakati v zunanji svet, ki jih<br />
straši, deluje dolgočasno in naporno. Po<strong>za</strong>bili<br />
smo, da je naša naloga, da svoje otroke pripravimo<br />
<strong>za</strong> samostojno življenje v človeški družbi. Zato<br />
mladi množično odklanjajo odrasti.<br />
Ljubezen naj ne bi bila le občutje, ki traja<br />
večno, in ni enaka <strong>za</strong>ljubljenosti. Se vam zdi,<br />
da mladi vse bolj iščejo »instant« ljubezen, <strong>za</strong><br />
katero se ni treba potruditi, vlagati sebe, se<br />
soočati tudi s konflikti, rasti skupaj?<br />
Vztrajanje v odnosu preprosto ni »moderno«.<br />
Kako bo to vplivalo na razvoj družbe – imate<br />
kakšne predikcije?<br />
Glavni problem je v tem, da vsi ti različni<br />
trenutki peljejo do tega, da se družba biološko<br />
ne obnavlja, da se ne rojeva dovolj otrok.<br />
Ko ta »srečen« oziroma razvajen, preveč <strong>za</strong>ščiten<br />
otrok telesno odraste, <strong>za</strong>vrača odrasti<br />
psihološko in socialno. Ne želi si biti starš.<br />
Nekateri odprto <strong>za</strong>vračajo možnost, da<br />
bodo kdajkoli starši, drugi to odlagajo <strong>za</strong> kasneje,<br />
ko najdejo »pravo« ljubezen, ko izpolnijo<br />
karierne cilje itd. Zaradi tega številni<br />
relativno pozno rodijo otroka, in še to samo<br />
enega. Praviloma se v relativno bogati družbi<br />
ljudje usmerjajo na kakovost življenja, na<br />
to, kako se počutijo. Ko se usmerijo v iskanje<br />
užitka, postajajo pomembni sami sebi,<br />
in ne rojevajo otrok. Vendar bolj revne družbe,<br />
na Vzhodu in Jugu »producirajo« otroke,<br />
ki so bodoči vladarji tega planeta.<br />
Sodobna družba »proizvaja« torej vse bolj<br />
narcisoidne otroke, hedonizem postaja<br />
pojem, po katerem je treba stremeti. Gremo<br />
torej v smer narcisoidne samoljubezni?<br />
Zares je na <strong>za</strong>hodu vse več sodobnih ljudi,<br />
ki druge doživljajo kot del množice, ne<br />
kot ljudi, temveč kot objekte, katerih funkcija<br />
je <strong>za</strong>dovoljevanje njihove <strong>za</strong>časne želje.<br />
Danes vstopamo v človeško družbo kot v supermarket,<br />
da bi si vzeli tisto, kar potrebujemo. Ljudje<br />
so po<strong>za</strong>bili, kako ljubiti in imeti radi nekoga,<br />
tako da naraščajo praznina, osamljenost in odtujenost.<br />
Ljubezensko življenje tudi dandanes ostaja<br />
pomembno in neizčrpno področje <strong>za</strong><br />
sodobno psihologijo. Kakšna pa je pozitivna<br />
vloga ljubezni, da ne bomo govorili le o<br />
negativnih posledicah?<br />
Brez ljubezni, brez čustvene nave<strong>za</strong>nosti oziroma<br />
povezovanja nam ta svet ne bi bil pomemben.<br />
Namesto v skupnosti, paru, družini, širši družini<br />
bi živeli v množici osamljenih posameznikov. <br />
8 0 table<br />
t
58 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 59<br />
Otroci in<br />
mladostniki<br />
Uši – drobne<br />
ljubiteljice<br />
skuštranih glav<br />
Metka Kovačič, univ. dipl. biol.<br />
Uši niso pri<strong>za</strong>nesle nobeni generaciji otrok in staršev. So drobne, komaj vidne<br />
žuželke, ki ljubijo čiste skuštrane glave. Ti majhni vampirji se najraje naselijo<br />
na <strong>za</strong>tilju, <strong>za</strong> ušesi, <strong>za</strong>dovoljni pa so tudi na vrhu človekove glave. Ne moti jih,<br />
ali so lasje kodrasti ali ravni, svetli ali temni, dolgi ali kratki. V nasprotju z<br />
našim prepričanjem se raje naselijo na čistih kot uma<strong>za</strong>nih laseh. Redko se<br />
zgodi, da se naselijo na trepalnicah, obrveh ali celo v moški bradi.
60 OTROCI IN MLADOSTNIKI | Uši – drobne ljubiteljice skuštranih glav<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 61<br />
Uši so približno 3 mm velik insekt brez kril in so<br />
zelo produktivne. Vsaka samica izleže približno 8<br />
ovalnih jajčec na noč. Jajčeca naloži na las kak<br />
centimeter stran od lasišča, kjer dozorijo po 7-10<br />
dneh. Iz njih prilezejo mlade lačne uši – larve, velike en milimeter.<br />
V naslednjem tednu se razvijejo do spolno zrele žuželke.<br />
Na laseh pa ostane prilepljena bela jajčna lupina, ki ji<br />
pravimo gnida. Ličinke prav tako sesajo kri in so se po desetih<br />
dneh že sposobne <strong>za</strong>jedavsko širiti in razmnoževati. Uši<br />
imajo rilček, s katerim večkrat dnevno pijejo kri. Med pitjem<br />
izločijo v rano slino, ki povzroči znano neprijetno srbenje.<br />
Ravno to srbenje pa je tudi prvi opozorilni znak, da<br />
temeljito pregledamo lasišče.<br />
Prenašanje<br />
Uši ne skačejo, ne letajo in prav tako ne prenašajo drugih<br />
bolezni. Naleze se jih lahko prav vsak. Privoščijo si predvsem<br />
ljudi v skupinah s tesnimi stiki, največkrat predvsem v<br />
vrtcih, šolah in na igriščih. Najbolj pogosto se okužijo otroci<br />
do 12 let starosti, vendar med okuženimi srečamo tudi<br />
starejše otroke in odrasle. Če ima kdo v družini uši, po vsej<br />
verjetnosti ne bo osamljen. Prenašajo se s človeka na človeka<br />
ob neposrednem stiku. Ne prenašajo se le z glave na glavo,<br />
ampak tudi z obleko, posteljnino, pokrivali, ostajajo med<br />
odejami, plišastimi igračami in brisačami. Brez človeškega<br />
gostitelja preživijo le nekaj dni.<br />
Odkrivanje uši<br />
Ponavadi je uši težko odkriti. Odrasle uši so bele do rjavkaste<br />
barve in zelo majhne. Ravno <strong>za</strong>radi njihove majhnosti<br />
in hitrega premikanja po glavi jih je tako težko odkriti. Prvi<br />
opozorilni znak je močno srbenje lasišča. Opazimo lahko<br />
tudi rdeče ugrize v predelu senc, <strong>za</strong> ušesi in v <strong>za</strong>tilju, kamor<br />
najpogosteje uši odlagajo svoja jajčeca. Lažje kot same uši je<br />
odkriti njihova jajčeca, ki so kremasto rjave barve, oziroma<br />
prazne jajčne lupine, ki so bele barve in se nepopustljivo držijo<br />
las. Ker se ti paraziti zelo hitro razmnožujejo, je potrebno<br />
hitro ukrepanje.<br />
Stran z ušmi<br />
Naselitev uši na laseh naših otrok ali celo nas samih ni nič<br />
drugega kot vsaka druga okužba. Razlika je le v tem, da so uši<br />
večje od drugih povzročiteljev, kot so na primer virusi in bakterije.<br />
Ker so večje, so tudi vidne in jih je <strong>za</strong>to lažje odpraviti.<br />
Najpomembneje je, da nas ob odkritju uši na lasišču ne<br />
<strong>za</strong>grabi panika. To se ponavadi zgodi staršem, a je bolje<br />
ohraniti razsodnost in mir. Mnogo ljudi ob odkritju uši v<br />
družini občuti tudi gnus in sram. Vse to je brez potrebe. Uši<br />
se da odpraviti, le ukrepati je potrebno čim hitreje, da se ne<br />
prenesejo tudi na glave ostalih družinskih članov.<br />
Najlažji način odkrivanja uši je česanje z gostim glavnikom<br />
nad umivalnikom. Vse, kar je pri česanju padlo iz las,<br />
pogledamo skozi lupo in hitro ugotovimo, ali gre <strong>za</strong> prah,<br />
prhljaj ali imamo opravka z drobnimi <strong>za</strong>jedalci – ušmi. Težje<br />
kot uši je izčesati jajčeca, saj so obdana z lepljivo snovjo, s<br />
katero se trdno držijo las.<br />
Zdravljenje<br />
Najhitreje uši odpravimo tako, da lase umijemo s šamponom<br />
proti ušem. Upoštevati je potrebno navodila <strong>za</strong> uporabo,<br />
saj je čas priporočenega nanosa pri preparatih različen.<br />
Na lase enakomerno nanesemo izbrani šampon in ga dobro<br />
vtremo v lasišče. Pripravek pustimo delovati določen čas.<br />
Lase dobro speremo in umijemo še z navadnim šamponom.<br />
Nato lase dobro prečešemo z gostim glavnikom, preostale<br />
gnide pa iz las odstranimo ročno. Postopek ponovimo po<br />
sedmih do osmih dneh. V tem času so se izlegle tudi mlade<br />
larve, ki pa še niso sposobne izleči svojih jajčec.<br />
Po takem dvostopenjskem posegu ponavadi odpravimo<br />
neprijetne <strong>za</strong>jedalce. Potrebno pa je poskrbeti tudi <strong>za</strong> druga<br />
prebivališča, kjer bi se lahko naselile uši. Kužne glavnike razkužite<br />
z vročo vodo. Posesajte stanovanje in operite posteljnino,<br />
obleke, pokrivala in brisače pri materialu dopustnih temperaturah<br />
(dobro je vsaj 60 °C). Če osebne potrebščine ali<br />
oblačila ne prenesejo visokih temperatur, jih uničite ali tesno<br />
<strong>za</strong>prite v plastično vrečko <strong>za</strong> vsaj dva tedna. Tako boste onemogočili,<br />
da bi si uši našle novega gostitelja. V nasprotnem<br />
primeru lahko uši preživijo in problem njihove namnožitve<br />
se bo ponovno pojavil. V naslednjih dneh prav tako vsakodnevno<br />
preglejte lasišče vsem družinskim članom. <br />
Najučinkovitejša preventiva<br />
Redna osebna higiena, ki preprečuje<br />
naselitev teh drobnih žuželk.<br />
Glavnikov, krtač, pokrival in drugih<br />
osebnih stvari ne posojajte drugim.<br />
Lase redno češite in krtačite.<br />
Redno pregledujte lasišče.<br />
Če opazite uši ali gnide, takoj umijte<br />
lase s šamponom proti ušem.<br />
Lase naj umijejo tudi vsi ostali<br />
družinski člani, ki še nimajo uši.<br />
O pojavu uši obvestite tudi vrtec ali<br />
šolo.
62 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 63<br />
Otroci in<br />
mladostniki<br />
Za <strong>zdrav</strong> razvoj otroka v nosečnosti in med dojenjem<br />
Maščobna kislina dha –<br />
gradnik razuma<br />
Lidija Pavlovič, mag. farm.<br />
Najlepše je, če je nosečnost načrtovana, ob spočetju<br />
novega bitja nas preveva <strong>za</strong>dovoljstvo, ki pozitivno vpliva<br />
tudi na nastajajoči plod. Vsa skrb je usmerjena k otroku,<br />
dati mu najboljše, kar lahko, izbirati hraniva, ki bodo<br />
omogočala njegov optimalen razvoj tako v materinem<br />
trebuhu kot tudi po rojstvu. Folna kislina je ključnega<br />
pomena že od prve želje: »Imeti otroka!« Večkrat<br />
nenasičene maščobne kisline, predvsem omega 3<br />
doko<strong>za</strong>heksaenojska kislina (dha – DocosaHexaenoic<br />
Acid), pa pridobijo svojo veljavo v 13. tednu nosečnosti,<br />
ko se pospeši rast in razvoj <strong>za</strong>rodkovih organov.
64 OTROCI IN MLADOSTNIKI | Maščobna kislina dha - gradnik razuma<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 65<br />
Maščobne kisline so sestavine<br />
fosfolipidov in glikolipidov, ki<br />
tvorijo <strong>za</strong>pleteno strukturo celičnih<br />
membran, t. i. lipidno<br />
dvojno plast, ki skrbi <strong>za</strong> medcelično izmenjavo<br />
informacij in omogoča celično dihanje.<br />
Zgrajene so iz bolj ali manj dolge verige ogljikovih<br />
(c) atomov, ki so med seboj pove<strong>za</strong>ni le<br />
z enojnimi ali pa tudi dvojnimi kemijskimi<br />
vezmi. Nanje je ve<strong>za</strong>n vodik, na <strong>za</strong>četku verige<br />
pa je značilna skupina cooh. Dolžina verige<br />
in število enojnih ali dvojnih vezi določajo<br />
fizikalno-kemijske lastnosti posamezne<br />
maščobne kisline. Verige, ki jih sestavljajo le<br />
enojne vezi, tvorijo t. i. nasičene maščobne<br />
kisline. Zaradi svoje ravne strukture lahko<br />
ležijo tesno druga ob drugi, kar povzroči togost<br />
celične membrane. Verige z eno ali več<br />
dvojnimi vezmi pa so značilne <strong>za</strong> t. i. enkrat<br />
ali večkrat nenasičene maščobne kisline. Prisotnost<br />
dvojnih vezi povzroči razvejanost verige,<br />
kar onemogoči tesen stik med molekulami.<br />
Večja prostorska oddaljenost med<br />
posameznimi maščobnimi kislinami v celični<br />
membrani omogoča večjo fluidnost oz.<br />
prožnost membrane.<br />
Poseben pomen imajo omega 3 maščobne<br />
kisline, kjer se prva dvojna vez nahaja na<br />
tretjem c atomu od konca verige, od omega c<br />
atoma. Mednje sodijo alfa linolenska (ala –<br />
Alfa-Linolenic Acid), doko<strong>za</strong>heksaenojska<br />
(dha – DocosaHexaenoic Acid) in eiko<strong>za</strong>pentaenojska<br />
kislina (epa – EicosaPentaen<br />
Acid). Za pravilno delovanje celic so pomembne<br />
tudi omega 6, linolna (la – Linoleic<br />
Acid) in arahidonska kislina (aa – Arachidonic<br />
Acid), ter omega 9 maščobne kisline, oleinska<br />
kislina (oa – Oleinic Acid). Omega 3 in<br />
omega 6 maščobne kisline so <strong>za</strong> človeka esencialne,<br />
kar pomeni, da jih moramo v organizem<br />
vnesti s hrano. Omega 9 oleinsko kislino<br />
pa lahko naše telo samo proizvaja in je ni potrebno<br />
vnašati s hrano.<br />
Omega 3 in omega 6 maščobne kisline v<br />
telesu sodelujejo v nasprotujočih si procesih.<br />
Medtem ko imajo omega 3 zelo pomembno<br />
vlogo pri pravilnem in <strong>zdrav</strong>em razvoju organizma,<br />
omega 6 maščobne kisline sodelujejo<br />
v bolezenskih procesih. Najbolje bi bilo, da<br />
so v telesu prisotne v sorazmerju, v nasprotnem<br />
primeru pa tiste, ki prevladujejo, odločajo<br />
o <strong>zdrav</strong>ju oz. bolezni.<br />
S svojo prehrano običajno <strong>za</strong>gotavljamo<br />
<strong>za</strong>dosten vnos omega 6 linolne kisline, ki je<br />
sestavina se<strong>za</strong>movega, oljčnega in sončničnega<br />
olja, pa tudi jajčnega rumenjaka in se v telesu<br />
pretvarja v arahidonsko kislino. Omega<br />
3 alfa linolenska kislina, iz katere v telesu nastajata<br />
dha in epa, pa je v naši prehrani slabše<br />
<strong>za</strong>stopana. Približno 50 % je vsebuje laneno<br />
olje, nekoliko manj kot 10 % pa tudi sojino<br />
olje in olje navadne ogrščice. Težava pa je<br />
tudi v tem, da linolna in linolenska kislina<br />
potrebujeta enake presnovne encime. Linolna<br />
kislina je v telesu <strong>za</strong>radi prehrane <strong>za</strong>stopana<br />
v večji meri, <strong>za</strong>to bolje izrabi skupne encimske<br />
procese kot linolenska kislina.<br />
Posledično se <strong>za</strong>to v našem organizmu tvori<br />
več arahidonske kot dha in epa maščobne<br />
kisline. Tudi sicer je pretvorba linolenske kisline<br />
v dha praviloma zelo omejena, po tej<br />
poti nastane le približno 4 % dha. V vseh življenjskih<br />
obdobjih je torej <strong>za</strong>dostna koncentracija<br />
omega 3 maščobnih kislin, predvsem<br />
dha in epa, ki sta bistvenega pomena <strong>za</strong><br />
ohranjanje <strong>zdrav</strong>ja, ve<strong>za</strong>na na vnos s hrano.<br />
Človeško telo lahko <strong>za</strong>dosti potrebam po<br />
dha in epa z uživanjem rib severnih morij<br />
oz. prehranskih dopolnil.<br />
Omega 3 dha in epa sintetizirajo alge in<br />
fitoplankton, ki predstavljajo prehrano <strong>za</strong><br />
mastne globokomorske ribe mrzlih severnih<br />
morij (lososi, skuše, sardele, tune, slaniki). Te<br />
omega 3 maščobne kisline veliko lažje vzdržujejo<br />
prožnost (elastičnost) celičnih membran<br />
organizmov v teh okoljih in tako omogočajo<br />
njihovo preživetje.<br />
Razvoj razumnega človeškega bitja (Homo<br />
sapiens) pred približno dvesto tisoč leti lahko<br />
pripisujemo prehranjevanju z ribami iz mrzlih<br />
jezer v vzhodni Afriki. Ribje meso je vsebovalo<br />
veliko omega 3 maščobnih kislin,<br />
predvsem dha, ki je ugodno vplivala na razvoj<br />
možganov in njihovo »miselno uporabo«.<br />
PM-CH-02/10 /22.02.2010<br />
Tudi odkritje, da so možgani še nerojenega<br />
otroka sestavljeni iz 60 % maščob, med katerimi<br />
je dha <strong>za</strong>stopana v 40 odstotkih, nas prepriča<br />
o pomembnosti te omega 3 kisline <strong>za</strong><br />
normalen razvoj ploda in novorojenčka. Ugotovljeno<br />
je bilo, da uživanje 200 mg dha na<br />
dan omogoči pravilen razvoj možganov in vidnega<br />
sistema otroka. Zmanjša se možnost,<br />
da matere rodijo otroka z nizko poporodno<br />
težo in da rodijo prezgodaj. Prav tako se<br />
zmanjša tveganje <strong>za</strong> povišan krvni tlak v času<br />
nosečnosti. Zadosten vnos dha v času dojenja<br />
pa pomaga materam preprečiti oz. zmanjšati<br />
tveganje <strong>za</strong> poporodno depresijo, hkrati<br />
pa se izboljša tudi dojenčkova odpornost, še<br />
zlasti se poveča <strong>za</strong>ščita pred alergijami.<br />
Podatek, da otrokova teža ob rojstvu predstavlja<br />
približno 5 % teže odraslega, novorojenčkovi<br />
možgani pa kar 70 % velikosti možganov<br />
odrasle osebe in da se v prvem letu<br />
otrokovega življenja možgani povečajo še <strong>za</strong><br />
Femibion ® je <strong>za</strong>snovan posebej <strong>za</strong> prehranske potrebe žensk, ki se pripravljajo<br />
na noseËnost, <strong>za</strong> noseËnice in dojeËe matere. Vsebuje novo obliko folne kisline,<br />
Metafolin ® , ki ga telo lahko takoj uporabi, brez predhodnega presnavljanja.<br />
Na voljo je v dveh oblikah:<br />
Femibion ® 1 z Metafolin ® -om,<br />
od trenutka, ko naËrtujete noseËnost do dopolnjenega 3. meseca noseËnosti in<br />
Femibion ® 2 z Metafolin ® -om in omega — 3 mašËobnimi kislinami,<br />
<strong>za</strong> noseËnice od 4. meseca noseËnosti dalje in <strong>za</strong> dojeËe matere.<br />
15 %, nas spodbudi k uživanju dha tudi v<br />
času dojenja. Znano je namreč, da omega 3<br />
maščobne kisline, zlasti dha, pomagajo tudi<br />
pri koncentraciji in boljši sposobnosti učenja.<br />
Zaradi težje dostopnosti globokomorskih<br />
rib severnih morij, pa tudi da bi se izognili<br />
možni onesnaženosti teh rib s težkimi<br />
kovinami in pesticidi, je <strong>za</strong> vnos dha smotrneje<br />
uporabljati prehranska dopolnila. Leta<br />
v večini kot vir dha vsebujejo ribje olje,<br />
vendar sta njegova proizvodnja in kakovost<br />
strogo nadzorovani. Nekateri pripravki pa<br />
vsebujejo rastlinski vir dha, ki je produkt<br />
alge Schizochytrium.<br />
Če je dojenje iz kakršnegakoli vzroka<br />
onemogočeno, pa je skrb <strong>za</strong> pravilen razvoj<br />
našega malčka odveč. Mlečne formule so<br />
ustrezen nadomestek <strong>za</strong> materino mleko,<br />
saj prav tako vsebujejo dolgoverižne večkrat<br />
nenasičene maščobne kisline – lcp. <br />
Femibion ® z Metafolin ® -om -<br />
aktivna oblika folne kisline<br />
...<strong>za</strong> optimalen<br />
potek nosečnosti in<br />
<strong>zdrav</strong> razvoj ploda<br />
Merck d.o.o., Dunajska cesta 119, Ljubljana<br />
telefon: 01 560 38 10, faks: 01 560 38 31<br />
el.pošta: info@merck.si<br />
®<br />
Femibion ® 1 in Femibion ® 2 sta na voljo v <strong>lekarna</strong>h brez recepta.
66 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 67<br />
Wellness<br />
kotiček
68 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 69<br />
Odkrito o<br />
skritem<br />
S pomočjo vaj<br />
ublažite težave z<br />
inkontinenco<br />
Inkontinenca je stanje, v katerem<br />
oseba delno ali popolnoma izgubi<br />
nadzor nad mehurjem in mišicami, ki<br />
<strong>za</strong>pirajo sečevod. Težave z<br />
inkontinenco lahko ublažite s<br />
pomočjo preprostih vaj <strong>za</strong> krepitev<br />
mišic, ki podpirajo sečni mehur.
70 ODKRITO O SKRITEM | S pomočjo vaj ublažite težave z inkontinenco<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 71<br />
Med najbolj znanimi vajami <strong>za</strong><br />
blaženje težav z inkontinenco<br />
so Keglove vaje, ki krepijo<br />
mišice medeničnega dna. Vaje<br />
so bile poimenovane po uglednem kalifornijskem<br />
ginekologu dr. Arnoldu H. Keglu,<br />
ki jih je iznašel. Za uspešno izvajanje Keglovih<br />
vaj je s pomočjo preprostega testa treba<br />
prepoznati prave mišice, ki sodelujejo v vaji.<br />
Ženske naj poskušajo prekiniti mokrenje.<br />
Mišice, s katerimi to lahko storijo, so tiste, ki<br />
naj bi sodelovale v vajah. Moški bodo mišice<br />
prepoznali, če stisnejo mišice blizu analni<br />
odprtini, kot bi <strong>za</strong>drževali vetrove. S to potezo<br />
stiskamo mišice medeničnega dna. Vaj ne<br />
izvajajte, kadar je mehur poln ali med mokrenjem,<br />
saj lahko na ta način medenične mišice<br />
še oslabite. To lahko pripelje do nepopolnega<br />
praznjenja mehurja, kar povečuje tveganje <strong>za</strong><br />
okužbo sečnih poti.<br />
Keglove vaje <strong>za</strong> ženske in moške temeljijo<br />
na izmeničnem stiskanju in sproščanju<br />
mišic medeničnega dna. Vaje so prilagojene<br />
letom, <strong>za</strong>radi preprostosti pa zlahka postanejo<br />
del vsakdanjika. Rezultati bodo vidni<br />
po štirih do šestih tednih redne vadbe.<br />
Bodite pozorni in pri izvajanju vaj ne<br />
uporabljajte trebušnih, stegenskih in <strong>za</strong>dnjičnih<br />
mišic, saj z njihovo uporabo povečujete<br />
pritisk znotraj trebuha in lahko izzovete<br />
nasproten učinek.<br />
1. vaja:<br />
Ženske vajo izvajajo tako, da stisnejo mišice,<br />
ki so jih prepoznale, s pomočjo trisekundnega<br />
testa. Potem sledi odmor, ki naj bo enako<br />
dolg kot vaja. Postopoma naj se čas vadbe poveča<br />
do deset sekund in deset sekund odmora.<br />
Med odmorom med posameznimi vajami morajo<br />
biti mišice popolnoma sproščene. Moški<br />
naj po prepoznavanju potrebnih mišic <strong>za</strong>čnejo<br />
vajo s stiskanjem mišic do pet sekund. Nato<br />
naj sprostijo mišice in ponovijo vajo ter počasi<br />
povečujejo število stiskanj do deset.<br />
Nasvet: Za <strong>za</strong>četek vadbenega programa<br />
priporočamo izvajanje kratkih vaj do trikrat<br />
dnevno v trajanju nekaj sekund, saj se mišice<br />
medeničnega dna hitro utrudijo. Za čim<br />
boljšo koncentracijo pri vajah se postavite v<br />
sproščujoč položaj. Najbolj priporočamo položaj,<br />
v katerem ležite na hrbtu, medtem ko<br />
so stopala položena na tla. Vajo lahko izvajate<br />
tudi stoje ali sede, vendar pri tem ohranite<br />
raven hrbet. Roke položite na spodnji<br />
del trebuha. Tako lahko nadzirate, ali uporabljate<br />
mišice, ki naj ne bi sodelovale pri vajah.<br />
Isto vajo lahko uporabljate med naravnimi<br />
reakcijami smeha, kihanja ipd. Treba je<br />
samo o<strong>za</strong>vestiti stiskanje mišic in nadaljevati<br />
s stiskanjem, dokler reakcija traja, ter jih<br />
potem popolnoma sprostiti.<br />
2. vaja:<br />
Od prve vaje se razlikuje v hitrosti izvajanja.<br />
Izmenično stiskajte in sproščajte mišice, kolikor<br />
hitro zmorete. Poskušajte šteti do deset<br />
ali dvajset. Med izgovarjanjem vsake številke<br />
izmenično stisnite ali sprostite mišice.<br />
3. vaja:<br />
Predstavljajte si, da ste v dvigalu in se počasi<br />
peljete do četrtega nadstropja. Počasi <strong>za</strong>čnite<br />
stiskati mišice medenice. Pri vsakem naslednjem<br />
nadstropju mišice stisnite močneje,<br />
dokler ne pridete do četrtega nadstropja.<br />
Takrat morajo biti mišice popolnoma napete.<br />
Potem si predstavljajte, da se peljete na<strong>za</strong>j.<br />
Nadstropje <strong>za</strong> nadstropjem počasi sproščajte<br />
mišice, dokler jih popolnoma ne<br />
sprostite. Vajo ponovite desetkrat na dan.<br />
4. dodatna vaja <strong>za</strong> blaženje težav z<br />
inkontinenco – vaja treninga mokrenja<br />
Vaja temelji na »učenju« mehurja, kdaj je<br />
čas <strong>za</strong> praznjenje. Če boste mehur praznili<br />
vedno ob istem času, bo nenehna potreba<br />
po mokrenju izginila. Ključno je zdržati prvih<br />
pet minut, potem ko <strong>za</strong>čutite potrebo<br />
po mokrenju, saj potreba traja samo pet minut<br />
in se potem bistveno zmanjša. Ta čas<br />
lahko lažje zdržite s pomočjo majhnega trika:<br />
priklonite se. Ta gib zmanjšuje pritisk in<br />
potrebo po mokrenju. Vajo bi morali izvajati<br />
ob vodenju dnevnika mokrenja, <strong>za</strong>to da<br />
lažje nadzirate čas praznjenja mehurja. Vnaprej<br />
določite čas uporabe stranišča, beležite<br />
čas vnosa in količino vnesene tekočine. Poskušajte<br />
se čim bolj držati dnevnika. Dnevnik<br />
je treba voditi v dogovoru z <strong>zdrav</strong>nikom.<br />
Pred izvajanjem katere koli vaje <strong>za</strong> blaženje<br />
težav z inkontinenco se posvetujte z<br />
<strong>zdrav</strong>nikom ali strokovnjakom, ki vam bo<br />
svetoval vajo, ki bo najbolj primerna <strong>za</strong> vaše<br />
telo in obliko inkontinence.
72 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 73<br />
Sanjska<br />
kolumna<br />
Knjigi na pot<br />
Tomaž Humar<br />
Ni nemogočih poti<br />
Dopolnjena izdaja knjige Ni nemogočih<br />
poti je predstavljala nemajhen<br />
izziv <strong>za</strong> Založbo Sanje.<br />
Ustvarjati avtobiografsko knjigo<br />
brez avtorja je <strong>za</strong>htevno in odgovorno opravilo;<br />
toliko bolj, če želiš knjigo spremeniti in<br />
dopolniti. Toliko težje je, ker so rane odprte,<br />
ker je veliko ljudi, tesno pove<strong>za</strong>nih s Tomažem,<br />
katerih občutje je pri spremembah potrebno<br />
upoštevati in spoštovati.<br />
Z veseljem povem, da nas je v vseh fa<strong>za</strong>h<br />
nastajanja knjige spremljala čista misel ter<br />
prav posebna, močna in na nek način mila<br />
energija. Energija, ki je vznikala iz tihega<br />
razmišljanja o Tomažu ...<br />
Pri delu nismo izbirali srednjih poti, ubrali<br />
smo direktno smer v najlepšem in <strong>za</strong>to najstrmejšem<br />
delu; prav tam, kjer jo je ubiral že<br />
Tomaž, ko je pred leti snoval to knjigo.<br />
O tem med drugim zgovorno pričajo tudi<br />
osnovni tehnični podatki knjige: izrazit format,<br />
vrhunski papir in tisk v kar šestih (in<br />
ne običajnih štirih) barvah, <strong>za</strong> slovenske razmere<br />
drzna naklada 4.000 izvodov.<br />
Tomaževa knjiga je sijajno in navdihujoče<br />
napisana. Z življenjsko silo, skozi katero<br />
prosevajo <strong>za</strong>dnje življenjske modrosti.<br />
Nekatere bega naslov, kakršnega je Tomaž<br />
drzno namenil knjigi: Ni nemogočih poti.<br />
Kdo škodoželjno poreče, vidite, sam je<br />
doka<strong>za</strong>l, da nemogoče poti so: obstal je na<br />
eni od njih.<br />
Oprostite. V tem se lahko skriva velika<br />
zmota meščanske in vaške vsevednosti.<br />
Kdor lahko poda tako cinično izjavo, pač<br />
pozna življenje in se postavlja na mesto razsodnika.<br />
Komu verjeti? Temu, ki življenje pozna,<br />
ali onemu, ki mu ostaja čudovita uganka?<br />
* Ožarjeni kamen, Franček Knez (Založba Sanje, 2009)<br />
Zato tudi sam porečem s Tomažem: Ni<br />
nemogočih poti. Poti, ki štejejo, so poti, ki<br />
jih vodi srce. Mogočne poti. In nimamo ne<br />
pravice ne moči reči, da se je s tem življenjem<br />
Tomaževa pot končala. Tomaž nam je<br />
<strong>za</strong>pustil čudovito sporočilo: poti so brezkrajne.<br />
Kakor je poetično <strong>za</strong>pisal Franček<br />
Knez, prav tako eden naših največjih alpinistov:<br />
»Življenje, drzna in skrivnostna, čudežna<br />
samotna pot.« In na drugem mestu <strong>za</strong>ključil:<br />
»Blagor najboljšim, ti lahko mirno stopijo v<br />
nebo, ko pride <strong>za</strong>dnji čas.«*<br />
Rok Zavrtanik, direktor Založbe Sanje<br />
»Vedno poslušaj svoje srce … Življenje je lepo … «<br />
— Tomaž Humar<br />
» … eden največjih alpinistov na svetu, njegov<br />
vzpon čez južno steno Daulagirija pa ocenjujem<br />
kot največje dejanje v zgodovini himalajskega<br />
ple<strong>za</strong>nja. «<br />
— Reinhold Messner<br />
» Bil je ljubljen in osovražen, vzbujal je občudovanje<br />
in <strong>za</strong>vist, bil je vzor in tarča napadov, in takšna<br />
je pot pionirjev, takšna je pot, kadar ni nemogočih<br />
poti.<br />
Raziskuj naprej, dragi moj Tomaž, brat moj, nekega<br />
dne bomo vsi hodili po tvojih stopinjah. «<br />
— Carlos Carsolio, december 2009<br />
Dodatne informacije o dopolnjeni izdaji knjige<br />
Tomaža Humarja Ni nemogočih poti najdete na<br />
spletni strani Založbe Sanje: www.sanje.si, po<br />
telefonu: 01 514 16 28 ali v Knjigarni Sanje na<br />
Tavčarjevi ulici 11 v Ljubljani.
74<br />
NAŠA LEKARNA<br />
Portret<br />
farmacevta<br />
Fotografija<br />
Žiga Koritnik<br />
“Dobrota je pomembnejša od<br />
modrosti in <strong>za</strong>vedanje tega je<br />
<strong>za</strong>četek modrosti.”<br />
— Theodore Isaac Rubin<br />
Irena Pirnat Pflaum, mag. farm.<br />
Lekarna Radomlje
76 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
77<br />
V gibanju<br />
Najpogostejše<br />
športne poškodbe<br />
Žiga Snoj, študent medicine<br />
Zdrav način življenja, na katerega nas v današnjem<br />
času neprestano opo<strong>za</strong>rjajo, vključuje <strong>zdrav</strong>o<br />
prehrano in redno telesno aktivnost. Število ljudi,<br />
ki se ukvarjajo z rekreativnim športom, se iz leta v<br />
leto povečuje. Prav tako se iz leta v leto povečujejo<br />
obremenitve in <strong>za</strong>hteve, ki so jim izpostavljeni<br />
aktivni športniki z namenom doseči vse boljši<br />
rezultat. Čeprav ima redna telesna aktivnost<br />
številne pozitivne učinke na telo, lahko nepravilna<br />
telesna vadba pretirano obremeni mišice, vezi in<br />
sklepe, kar vodi do neželenih posledic, kot so<br />
športne poškodbe in okvare. Najpogostejše<br />
športne poškodbe so izvin sklepa ter natrganje<br />
mišice in tetive.
78 V GIBANJU | Najpogostejše športne poškodbe<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 79<br />
Športne poškodbe so poškodbe, ki najpogosteje<br />
nastanejo med izvajanjem<br />
športne aktivnosti oziroma telesne<br />
vadbe pri aktivnem športu in športni<br />
rekreaciji. Čeprav si med vadbo lahko poškodujemo<br />
katerikoli predel telesa, se ta izraz<br />
nanaša predvsem na poškodbe gibal. Ta sestavljajo<br />
kosti, sklepi in mišice. Športna poškodba<br />
je nenadno nastalo bolezensko stanje<br />
na gibalih. Športna okvara ali preobremenitev<br />
je bolezensko stanje, ki nastaja postopno<br />
in je posledica pogostih, ponavljajočih se intenzivnih<br />
obremenitev na nekem delu gibal.<br />
Vzroki poškodb so številni: nesreče, telesnim<br />
zmožnostim neprilagojena vadba, neustrezna<br />
športna oprema, <strong>za</strong>četek vadbe brez<br />
predhodnega ogrevanja in drugi.<br />
Mišice – stroj našega telesa<br />
Skeletne mišice so tkivo, ki ima sposobnost<br />
krčenja. S to sposobnostjo delujejo kot<br />
stroj, ki premika naše telo v prostoru, npr.<br />
hoja, tek … V različnih starostnih obdobjih<br />
<strong>za</strong>vzemajo mišice različen odstotek telesne<br />
mase. Pri rekreativnem športniku moškega<br />
spola lahko tvorijo do 45 % telesne teže, pri<br />
starejših in telesno nedejavnih osebah pa le<br />
15 %. Pomembno je, da z vzdrževanjem primerne<br />
telesne dejavnosti ohranjamo mišično<br />
maso skozi celo življenje.<br />
Skeletne mišice so grajene iz celic, ki<br />
imajo to lastnost, da se na električni dražljaj<br />
odzovejo z vzburjenjem, in se posledično<br />
skrčijo. Skeletne mišice so pod nadzorom<br />
naše volje in se običajno krčijo hoteno.<br />
Omogočajo premikanje telesnih delov, ki so<br />
med seboj pove<strong>za</strong>ni s sklepi. Skeletne mišice<br />
imenujemo tudi prečnoprogaste mišice. To<br />
ime so dobile <strong>za</strong>radi značilnega prečnoprogastega<br />
vide<strong>za</strong>, ki je posledica zgradbe mišičnih<br />
celic.<br />
Celica skeletne mišice se imenuje mišično<br />
vlakno. Mišična vlakna so v primerjavi z<br />
drugimi telesnimi celicami precej velika;<br />
dolga so od 1 do 400 mm in v premeru merijo<br />
od 20 do 70 mikronov. Mišična vlakna<br />
potekajo v mišici vzdolžno. Več mišičnih<br />
vlaken se združuje v mišične snope. Čvrsta<br />
vezivna ovojnica obdaja mišico kot celoto.<br />
Te vezivne ovojnice se na koncih mišice<br />
združijo in tvorijo kite oziroma tetive, s katerimi<br />
so mišice pritrjene na kosti.<br />
Vsako skeletno mišično vlakno je zgrajeno<br />
iz tisočev podolgovatih mišičnih vlakenc<br />
miofibril. Miofibrile vsebujejo beljakovinske<br />
strukture – miofilamente, ki z<br />
drsenjem ene ob drugi omogočajo krčenje<br />
mišične celice. Da se mišica skrči, jo je treba<br />
vzburiti. Vzburi se prek živčnih vlaken, ki<br />
oživčujejo mišico. V vsako skeletno mišico<br />
vodi živec, po katerem se, kadar želimo napraviti<br />
hoten gib, prenašajo dražljaji iz osrednjega<br />
živčevja. To povzroči krčenje posameznih<br />
mišičnih celic, kar omogoča<br />
skrajšanje mišice in s tem izvedbo giba. Krčenje<br />
mišice je mogoče izzvati tudi z električno<br />
stimulacijo, kar uporabljajo <strong>za</strong> rehabilitacijo<br />
mišičnih poškodb, <strong>za</strong> športne<br />
treninge, masažo itd. Medsebojno usklajeno<br />
delovanje mišic nam tako omogoča izvajanje<br />
najrazličnejših <strong>za</strong>pletenih gibov, ki jih<br />
potrebujemo pri vsakdanjem življenju in<br />
športnih aktivnostih.<br />
Mišična vlakna se ne morejo deliti in<br />
množiti, <strong>za</strong>radi česar se število mišičnih<br />
vlaken ne more povečati. Poveča se lahko<br />
le njihov premer (na primer pri mišičnem<br />
treningu).<br />
Natrganje mišice oziroma njene kite<br />
To je akutna poškodba, ki je nastala <strong>za</strong>radi<br />
prekomernega raztega ali prekomernega<br />
skrčenja. Oboje je posledica prekomerne<br />
obremenitve mišice, in sicer nepravilnega<br />
giba (pretiran razteg) ali prevelike teže (pretirano<br />
krčenje). Simptomi natrganja mišice<br />
so takojšnja bolečina, mišični krč in izguba<br />
moči. Najpogosteje se pretrga nekaj mišičnih<br />
snopov, v najhujših primerih pa se lahko<br />
pretrga celotna mišica. To se zgodi v predelu<br />
prirastišča mišice, to je tam, kjer se tetiva<br />
pripenja na kost. S pretrganjem mišičnih<br />
snopov se poškodujejo tudi kapilare. Posledica<br />
tega je izliv krvi v mišico, <strong>za</strong>to lahko<br />
včasih opazimo modrico ali celo oteklino<br />
na predelu, kjer smo se poškodovali. V hujših<br />
primerih lahko prav slišimo, kako mišica<br />
oziroma tetiva poči.<br />
Že v <strong>lekarna</strong>h. Za naročilo izdelkov in dodatne informacije pokličite 080 1006.<br />
Ob naročilu izdelkov je poštnina brezplačna.
80 V GIBANJU | Najpogostejše športne poškodbe<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 81<br />
Izvin<br />
Izvin je nateg kite mišice ali sklepne vezi,<br />
ki povezuje sosednje kosti. Sklepne vezi preprečujejo<br />
oziroma omejujejo nepravilne<br />
gibe in s tem učvrščujejo sklep ter preprečijo<br />
njegovo prekomerno gibljivost. Do izvinov<br />
pride pri nenadnih spremembah smeri<br />
gibanja sklepa ali pri udarcih. Poškodujemo<br />
se pri padcih, udarcih oziroma različnih gibih,<br />
pri katerih sunemo sklep ven iz normalne<br />
pozicije. Pri lažjih oblikah izvina si sklepno<br />
vez le nategnemo ali natrgamo, pri<br />
hujših oblikah tudi pretrgamo. Sklepi, ki si<br />
jih najpogosteje poškodujemo, so gleženj,<br />
koleno in <strong>za</strong>pestje. Posledica je bolečina,<br />
oteklina in modrica v predelu poškodovanega<br />
sklepa. Sklep je <strong>za</strong>radi natega sklepnih<br />
vezi bolj ohlapen, <strong>za</strong>radi otekline in bolečine<br />
slabo gibljiv, posledica pa je njegova nestabilnost.<br />
Ob večkratnih ponavljajočih se<br />
izvinih posameznega sklepa postanejo sklepne<br />
vezi ohlapnejše. Posledica so ponavljajoči<br />
se izvini, do katerih lahko pride že ob<br />
manjših nepravilnih gibih.<br />
Preprečevanje športnih poškodb – kaj<br />
lahko naredimo?<br />
Kot vsi vemo, je vedno bolje preprečiti kot<br />
<strong>zdrav</strong>iti, <strong>za</strong>to si poglejmo, kaj lahko storimo,<br />
da do takih poškodb ne bi prišlo. Pred vsako<br />
vadbo, pa naj bo visoko intenzivna, kot je tek,<br />
ali pa nizko intenzivna, kot je golf, si je treba<br />
ogreti in raztegniti mišice. S tem pripravimo<br />
mišice in vezi na vadbo, saj povečamo krvni<br />
pretok v njih in njihovo prožnost. Ne smemo<br />
biti občasni ali tako imenovani vikendaški<br />
športniki, ki želijo v dveh dneh nadomestiti<br />
telesno aktivnost celotnega tedna in pri tem<br />
radi pretiravajo. Vadbo moramo prilagoditi<br />
telesni pripravljenosti, saj se <strong>za</strong>radi pretirane<br />
obremenitve natrga mišica ali pa <strong>za</strong>radi prekomerne<br />
utrujenosti naredimo napačen gib.<br />
Po naporni vadbi se moramo postopno ohladiti.<br />
Po intenzivnem teku na primer še nekaj<br />
minut hodimo, tako da se srčni utrip postopno<br />
zmanjša. Pri vseh športnih aktivnostih<br />
je potrebna primerna športna oprema, kar<br />
nam omogoči boljše rezultate in tudi večjo<br />
varnost. Zato pri teku uporabljamo ustrezno<br />
športno obutev, ki z zračnimi blazinami deluje<br />
kot blažilec sile, ki deluje na sklepe. Priporočljiva<br />
je tudi telesna aktivnost na mehki<br />
in ravni podlagi, kot je trava, saj podobno kot<br />
športna obutev deluje kot blažilec in s tem<br />
zmanjša obremenitev sklepov, ter izogibanje<br />
trdim podlagam, kot sta asfalt in beton.<br />
Zdravljenje športnih poškodb<br />
Kljub upoštevanju nasvetov, dobri opremi<br />
in skrbni pripravi se poškodbam pri ukvarjanju<br />
s športnimi dejavnostmi skorajda ne moremo<br />
izogniti. V primeru poškodbe je pomembno<br />
pravilno ukrepati. Prvi ukrep je<br />
takojšnje prenehanje vadbe, saj nadaljnja vadba<br />
lahko poveča poškodbo. Drugi ukrep je<br />
upoštevanje štirih preprostih načel, in sicer:<br />
počitek, hlajenje poškodovanega predela, obve<strong>za</strong><br />
ter dvig poškodovanega predela nad raven<br />
srca. Omenjeni ukrepi zmanjšajo oteklino,<br />
bolečino in pospešijo celjenje. Sedaj se<br />
moramo odločiti, kako resna je poškodba in<br />
ali je treba poiskati <strong>zdrav</strong>niško pomoč. Večina<br />
zvinov ne potrebuje <strong>zdrav</strong>niškega pregleda.<br />
Če je poškodovani predel močno otečen,<br />
sklep v nenormalnem položaju ali zelo boleč<br />
in ga ne moremo obremeniti, pa je treba takoj<br />
poiskati <strong>zdrav</strong>niško pomoč. Če omenjenih<br />
simptomov nimamo, bo najverjetneje <strong>za</strong>dostovalo<br />
<strong>zdrav</strong>ljenje doma.<br />
Počitek pomeni zmanjšanje vsakodnevnih<br />
življenjskih aktivnosti. Poškodovano<br />
mesto čim prej obložimo z ledenimi obklad-<br />
Vaše telo ogromno pridobi<br />
z redno vadbo, a kdaj ne<br />
vsega s hrano. Vprašajte<br />
vašega farmacevta v lekarni<br />
o izdelkih MARIFIT.<br />
Več na www.marifit.si
82 V GIBANJU | Najpogostejše športne poškodbe<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 83<br />
Poškodba gležnja je ena tistih, ki<br />
se pogosto ponavlja, ker ob vsaki<br />
poškodbi sklep izgubi nekaj<br />
prožnosti in vzdržljivosti. Zato<br />
moramo biti pri takih poškodbah še<br />
posebej pozorni na to, da sklep pred<br />
ponovno polno obremenitvijo<br />
ustrezno rehabilitiramo. Rehabilitacijo<br />
sklepa <strong>za</strong>čnemo s razgibavanjem.<br />
Intenzivnost razgibavanja stopnjujemo<br />
postopoma - <strong>za</strong>čnemo z gibi<br />
manjše intenzivnosti in jih počasi<br />
stopnjujemo. Meja <strong>za</strong> intenzivnost<br />
gibov je bolečina. Sklep razgibavamo<br />
v območju brez bolečine.<br />
S<br />
časoma bolečina popušča in<br />
dopušča vse večjo gibljivost<br />
sklepa. Vseeno pa moramo ostati<br />
pozorni nanjo. Ob popolni gibljivosti<br />
sklepa brez bolečin rehabilitacijo<br />
nadaljujemo z vajami brez obremenitve<br />
(še posebej, če gre <strong>za</strong> ponavljajočo<br />
se poškodbo) in obremenitev<br />
stopnjujemo postopoma. Dlje ko<br />
razgibavamo sklep, manjša bo<br />
možnost ponovne poškodbe.<br />
ki (ali hladilnimi blazinicami). Hlajenje<br />
zmanjša mišične krče in bolečine ter pomaga<br />
omejiti poškodbe tkiva. Toda če ostane<br />
led predolgo na poškodbi, naredi več škode<br />
kot koristi, <strong>za</strong>to ledeno oblogo po 10 minutah<br />
odstranimo <strong>za</strong> 10 minut in jo nato znova<br />
namestimo <strong>za</strong> nadaljnjih 10 minut. To <strong>za</strong>poredje<br />
ponavljamo 60 do 90 minut. V prvih<br />
24 urah po nastanku poškodbe celoten postopek<br />
večkrat ponovimo.<br />
Za hlajenje lahko uporabimo led, primernejše<br />
pa so vrečke, napolnjene z gelom, ki<br />
jih lahko kupimo v <strong>lekarna</strong>h. Za razliko od<br />
ledu se dobro prilagodijo obliki poškodovanega<br />
predela. Ledu ali vrečke z gelom ne položimo<br />
neposredno na kožo, temveč damo<br />
med hladilno oblogo in kožo tanko tkanino,<br />
da preprečimo ozebline.<br />
Pri<strong>za</strong>deto mesto povežemo z elastičnim<br />
povojem, da zmanjšamo otekanje. Na <strong>za</strong>četku<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja lahko povoj povežemo okrog<br />
ledenega obkladka. Če je le mogoče, dvignemo<br />
poškodovani predel nad raven srca, saj s<br />
tem preprečimo <strong>za</strong>stajanje krvi v poškodovanem<br />
predelu, <strong>za</strong>radi česar se zmanjša oteklina.<br />
Tako si na primer pri poškodbah gležnja<br />
podložimo nogo z blazino tako, da je gleženj<br />
nad ravnjo srca. Za hitrejše in boljše okrevanje<br />
lahko na poškodovane predele vnašamo<br />
kreme in gele s protivnetnimi <strong>zdrav</strong>ili, ki so<br />
na voljo brez recepta v lekarni. Zelo učinkovito<br />
<strong>zdrav</strong>ijo športne poškodbe, saj imajo<br />
dvojen učinek: delujejo protibolečinsko in<br />
protivnetno. Koristna je tudi masaža pri<strong>za</strong>detega<br />
predela, saj pripomore k vračanju tekočine,<br />
ki <strong>za</strong>staja v predelu poškodbe, v krvni<br />
obtok, in tako zmanjša oteklino.<br />
Če gre <strong>za</strong> hujšo poškodbo, moramo poiskati<br />
<strong>zdrav</strong>niško pomoč. Glede na to, da se<br />
najpogosteje poškodujemo popoldne oziroma<br />
ob vikendih, ko ni na voljo našega osebnega<br />
<strong>zdrav</strong>nika, moramo poiskati nujno<br />
<strong>zdrav</strong>niško pomoč. Tam se odločijo glede<br />
oskrbe in tudi o tem, če je potrebna napotitev<br />
k specialistu.<br />
V članku smo se omejili predvsem na izvin<br />
in natrganje mišice, <strong>za</strong> kar specialista ne<br />
bo treba obiskati, razen, če gre <strong>za</strong> pretrganje<br />
mišice. V najslabšem primeru <strong>za</strong> te poškodbe<br />
dobite mavec. Danes se imobili<strong>za</strong>cija – mavčenje<br />
poškodovanega uda opušča, če gre <strong>za</strong><br />
manjše poškodbe, saj so raziskave poka<strong>za</strong>le,<br />
da je okrevanje hitrejše in boljše, če poškodovani<br />
ud primerno obremenjujemo. Pri celotnem<br />
okrevanju ne smemo po<strong>za</strong>biti, da je bolečina<br />
varnostni mehanizem človeškega<br />
telesa, ki nam sporoča, da moramo počivati,<br />
in je <strong>za</strong>to ne smemo prikrivati s prekomernim<br />
jemanjem protibolečinskih tablet.<br />
Vračanje v igro – ojačanje mišice po<br />
poškodbi<br />
Z rehabilitacijo po poškodbi postopno<br />
dosežemo normalno funkcijo poškodovanega<br />
uda. Pomembno je stopenjsko obremenjevanje<br />
s postopnim povečevanjem obremenitve.<br />
Opuščanje imobili<strong>za</strong>cije omogoča<br />
zgodnje razgibavanje uda. Kot primer vzemimo<br />
gleženj po izvinu. Prva stopnja razgibavanja<br />
je povečati gibljivost poškodovanega predela.<br />
To dosežemo z gibanjem stopala v vse<br />
smeri, do meje, ko <strong>za</strong>čutimo bolečino. Po<br />
dnevu ali dveh dosežemo <strong>za</strong>dovoljivo gibljivost,<br />
da lahko nadaljujemo z nežnim raztegovanjem<br />
in lažjimi vajami <strong>za</strong> moč. Ko smo pripravljeni,<br />
lahko <strong>za</strong>čnemo uporabljati uteži,<br />
da utrdimo poškodovano področje. Bolečina<br />
je pomemben varnostni mehanizem, ki nas<br />
opozori, da smo si <strong>za</strong>dali pretežko vajo. Pomembno<br />
je razgibati poškodovani predel le<br />
do meje bolečine, in te meje ne smemo prekoračiti.<br />
Med celjenjem tkiva se v pri<strong>za</strong>detem<br />
področju oblikuje brazgotina, posledica katere<br />
je <strong>za</strong>trdelost in s tem večje tveganje <strong>za</strong><br />
ponovno poškodbo. Prav <strong>za</strong>radi tega so vaje<br />
<strong>za</strong> moč in raztegovanje zelo pomembne.<br />
Osnovno načelo krepitve mišic je postopna<br />
obremenitev. Začnemo le z nekaj vajami,<br />
ki jih pogosto izvajamo, in nato postopno<br />
povišamo število in težavnost vaj. Pri<br />
profesionalnih športnikih vsebuje celoten<br />
program, ki jim ga sestavi strokovnjak, vaje<br />
<strong>za</strong> fleksibilnost, vzdržljivost, moč, proprioceptivne<br />
vaje (vaje na ravnotežni deski) in<br />
specifične vaje, ki so odvisne od športne panoge,<br />
s katero se oseba ukvarja, z namenom<br />
popolne obnove. Pri rekreativnih športnikih<br />
pa je stopnja rehabilitacije odvisna od<br />
samodiscipline. Med rehabilitacijskim procesom<br />
se moramo izogibati aktivnostim, pri<br />
katerih čutimo bolečino. Športnih aktivnosti<br />
ne izvajamo, dokler nismo prepričani, da<br />
lahko uporabljamo poškodovani predel<br />
brez bolečine, <strong>za</strong>tekanja in omejenega gibanja.<br />
Ko pa pričnemo s športnimi aktivnostmi,<br />
jih izvajamo postopoma in upoštevamo<br />
zgoraj opisane nasvete <strong>za</strong> preprečevanje<br />
športnih poškodb.
84 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
85<br />
Za mizo<br />
Premagajmo<br />
spomladansko<br />
utrujenost<br />
Marija Merljak,<br />
univ. dipl. inž.<br />
živ. teh.<br />
Energija nam lahko niha, to vemo vsi. Toda<br />
ali je nujno, da spomladi nenadoma<br />
izgubimo energijo, čemur pravimo<br />
spomladanska utrujenost, in nič več ne<br />
zmoremo? Moč nam spomladi <strong>za</strong>čne<br />
usihati in postajamo slabotni, ker hrane<br />
čez zimo nismo dovolj spremenili v<br />
energijo. Zaradi neustrezne hrane smo<br />
torej <strong>za</strong>čeli kvariti mehanizem naših celic.
86 ZA MIZO | Premagajmo spomladansko utrujenost<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 87<br />
Sposobnosti gibati se in misliti, čustvovati,<br />
se učiti, slišati, gledati in<br />
govoriti, črpamo iz lastnega vira<br />
energije. Iz svojih notranjih akumulatorjev,<br />
ki se polnijo in praznijo. To so naše<br />
celice, ki naj bi jih bilo okrog 75 tisoč milijard.<br />
Ena njihovih temeljnih nalog je, da<br />
proizvajajo energijo. Živi smo, dokler imamo<br />
energijo. Ta je sinergični seštevek vseh<br />
majhnih količin posamičnih energij vseh<br />
celic našega telesa. Naravnost genialno! Čeprav<br />
je celica mikroskopsko majhna, pa jo<br />
sestavlja kar okrog pol milijona delcev. Celice<br />
so sicer po funkciji različne, imajo pa<br />
skupne značilnosti. Tako imajo vse celično<br />
jedro, v katerem so dedni <strong>za</strong>pisi, mitohondriji,<br />
v katerih nastaja energija, potem ribosome,<br />
ki skrbijo <strong>za</strong> beljakovinsko presnovo,<br />
in še tako imenovan Golgijev aparat, ki <strong>za</strong>pisuje<br />
in pošilja sporočila, kje v celici je potrebno<br />
karkoli popraviti. Prav vsako celico<br />
moramo nahraniti, ji dati gradivo <strong>za</strong> obnovo<br />
in jo tudi <strong>za</strong>ščititi. In to moramo »početi«<br />
24 ur na dan, vse življenje.<br />
Uporabno energijo torej telo dobi s hrano,<br />
natančneje prek hranilnih snovi, ki morajo<br />
priti v vsako posamezno celico. Tu prek<br />
<strong>za</strong>pletenega večstopenjskega kemičnega<br />
procesa hranilne snovi (maščobne kisline,<br />
gluko<strong>za</strong> in aminokisline) ob pomoči kisika<br />
zgorevajo in tvorijo <strong>za</strong> nas uporabno energijo.<br />
V celicah imamo »peči«, ki jim pravimo<br />
mitohondriji. Njihovo delovanje nadzorujejo<br />
geni, ki dajejo ukaze, naj mitohondriji izdelajo<br />
encime; ti so katali<strong>za</strong>torji kemične reakcije,<br />
pri čemer nastaja adenozin trifosfat<br />
ali atp. To je energijsko bogata molekula in<br />
pri pretvorbi v adenozin difosfat ali adp<br />
sprošča veliko energije.<br />
Ta princip delovanja deluje vedno. Toda<br />
<strong>za</strong>kaj smo spomladi utrujeni? Vzrokov je več:<br />
- Pozimi pojemo več mastne hrane ter<br />
manj zelenjave in sadja, <strong>za</strong>to dobimo<br />
manj vitaminov, mineralov in<br />
antioksidantov.<br />
- Manj se gibljemo in tako v pljuča<br />
<strong>za</strong>jamemo manj kisika, ta pa je izredno<br />
pomemben <strong>za</strong> tvorjenje energije.<br />
- Stresi, ki zmanjšujejo absorbcijo<br />
hranilnih snovi.<br />
- Pozimi je manj sončne svetlobe, to<br />
povzroča tesnobe in depresije, ki spet<br />
<strong>za</strong>virajo normalno delovanje telesa in<br />
tvorbo energije.<br />
Veliko naštetega velja tudi <strong>za</strong> druge letne<br />
čase, a je pozimi vse bolj izrazito. Upoštevati<br />
moramo tudi individualne negativne dejavnike,<br />
kot so kajenje, pretirano uživanje<br />
alkohola, ponočevanje in podobno.<br />
Vzroke <strong>za</strong> utrujenost in pomanjkanje<br />
energije najdemo tudi v celičnih membranah,<br />
sestavljenih iz lipidov in sterolov. V<br />
fosfolipidnem membranskem dvosloju so<br />
ve<strong>za</strong>ni še holesterol ter beljakovine. Če so te<br />
membrane <strong>za</strong>prte, potem hranilne snovi<br />
niti ne morejo priti v celice, kjer poteka proces<br />
zgorevanja in nastajanja energije. Tudi<br />
mitohondriji kot majhni paličasti organeli<br />
imajo dve membrani, ki prepuščata »gorivo<br />
v peč«. Za energetsko polnost človeškega<br />
organizma potrebujemo pravilno delovanje<br />
vsake posamezne celice in vseh skupaj!<br />
In kaj jesti, da bomo polni energije? Najprej<br />
poskrbimo <strong>za</strong> »odprto pot«, torej <strong>za</strong> propustnost<br />
celične membrane, da hranilne<br />
snovi lahko vstopijo vanjo. Uživati moramo<br />
tako imenovane dobre maščobe, lipide in<br />
sterole, ki jih dobimo v avokadu, lanenem<br />
semenu, rižu, soji in pšeničnih kalčkih ter v<br />
polnovrednih žitih in skupaj sestavljajo<br />
družino rastlinskih nenasičenih maščobnih<br />
kislin omega 3, omega 6 in omega 9.<br />
Zelo pomembne so tudi nenasičene maščobne<br />
kisline omega 3, ki jih dobimo v skušah,<br />
sardinah, tunah in lososu. Znanstveniki so<br />
ugotovili, da je imelo 80 % ljudi s sindromom<br />
kronične utrujenosti hudo pomanjkanje<br />
omega 3 maščobnih kislin.<br />
Potrebno je tudi olje pšeničnih kalčkov,<br />
bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami<br />
omega 6, ki spodbujajo telo k učinkoviti<br />
izrabi glukoze kot vira energije. Nadvse pomembno<br />
je s hrano dobiti dovolj nenasičenih<br />
esencialnih maščobnih kislin; če jih ne<br />
bomo uživali, bo telo prisiljeno uporabiti<br />
nasičene maščobe oziroma »slabe maščobe«,<br />
ki jih je veliko v »komercialni hrani«. Če<br />
bomo <strong>za</strong> <strong>za</strong>jtrk uživali predvsem maščobe,<br />
ki so na primer v margarini ali v predelani<br />
pečeni hrani, potem nas bo ta maščoba<br />
»utrudila«. Seveda ne smemo po<strong>za</strong>biti na<br />
uravnotežene obroke in <strong>za</strong>torej uživanje<br />
tako rastlinskih kot živalskih beljakovin.<br />
Svetujem, da si večkrat naredite pomake<br />
iz olj:<br />
• oljčno olje, sesekljana pistacija in česen,<br />
peteršilj, limonin sok,<br />
• arašidno olje, sesekljani mandlji in<br />
česen, peteršilj in limonin sok,<br />
• se<strong>za</strong>movo olje, lešniki, česen, peteršilj<br />
in limonin sok,<br />
• orehovo olje, sesekljani orehi, česen,<br />
peteršilj, limonin sok.<br />
Če bomo pomake uporabili takoj, jih<br />
tudi skromno solimo. V pomake pomakamo<br />
polnovredni kruh.<br />
Pri presnovi esencialnih maščobnih kislin<br />
potrebujemo še vitamine b 2 , b 6 , vitamin<br />
c in minerala magnezij in cink. Omeniti
88 ZA MIZO | Premagajmo spomladansko utrujenost<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 89<br />
moram, da imajo vitamini skupine b veliko<br />
vlogo pri šestdesetih presnovnih procesih.<br />
Najpomembnejši med njimi <strong>za</strong> energijo je vitamin<br />
b 1 , tiamin, ki ga je največ v polnovrednem<br />
žitu, pomarančah, v sončničnih semenih<br />
in pistacijah. Če bomo <strong>za</strong> <strong>za</strong>jtrk uživali<br />
polnovredna žita, müslije, ovsene kosmiče<br />
in podobno, potem bomo imeli že zjutraj<br />
polno energije in bo trajala dalj časa. Za kosilo<br />
je dobro uživati polnovredne rjave testenine,<br />
ki tudi imajo veliko vitamina b 1 . S<br />
tem bo raven naše energije dalj časa visoka,<br />
prav tako tudi <strong>za</strong>loga glikogena <strong>za</strong> telesne<br />
dejavnosti. Omenim naj še jedi iz soje, ki<br />
vsebuje estrogenu podobne rastlinske hormone;<br />
ti preprečujejo izgubo energije <strong>za</strong>radi<br />
morebitnega hormonskega neravnovesja. Vitamin<br />
b 6 je v bananah, leči, orehih in tunini.<br />
Vitamin b 2 pa je na primer v mandljih,<br />
divjačini in polnomastnem mleku.<br />
Energijo nam daje tudi kruh iz polnovredne<br />
moke. Ta je celo najpomembnejši vir<br />
energije, saj je sestavljen iz kompleksnih<br />
ogljikovih hidratov. Ti se morajo najprej razgraditi<br />
na glukozo, šele nato lahko telo to<br />
uporabi. Gluko<strong>za</strong> se postopno sprošča v kri,<br />
<strong>za</strong>to energija traja dalj časa. Po nekaterih<br />
podatkih bi morali kar polovico vse energije<br />
dobiti prek kompleksnih ogljikovih hidratov.<br />
Ti imajo zraven še vlaknine in vitamine<br />
skupine b. Če želimo, da bodo ogljikovi hidrati<br />
vplivali na energijo, jih je potrebno <strong>za</strong>užiti<br />
takoj, ko se zbudimo.<br />
Zaščito tako kot vedno in povsod v telesu<br />
nudijo antioksidanti. Ko se spomladi pojavi<br />
regrat, ga gremo skoraj nagonsko nabirat.<br />
Regrat ima veliko vitamina c, ki sodeluje<br />
pri večini presnovnih procesov v telesu in je<br />
nujen <strong>za</strong> tvorbo energije. Ima tudi izredno<br />
močno prečiščevalno sposobnost. Podobno<br />
funkcijo imajo tudi »špinača« iz kopriv, redkvica,<br />
mlada čebula, česen, čemaž in rabarbara<br />
ter gozdne jagode, robidnice, maline,<br />
borovnice in eden prvih spomladanskih sadežev<br />
– češnje. Ravno te odplavljajo strupe<br />
iz telesa, tudi tiste, ki nastajajo pri presnovi.<br />
Ne smemo po<strong>za</strong>biti niti na minerale: včasih<br />
zgubljamo energijo, ker hoče telo uravnovesiti<br />
razmerje med natrijem in kalijem,<br />
zlasti tedaj, ko uživamo preslano hrano in<br />
premalo jedi <strong>za</strong> odvajanje odvečne vode. Te<br />
jedi so: beluši, artičoke, zelena, črna redkev,<br />
cikorija, pastinak in peteršilj. Krom spodbuja<br />
nastajanje energije v mišičnih celicah,<br />
fosfor shranjuje energijo v obliki atp in<br />
adp v mišičnih celicah. Po<strong>za</strong>biti tudi ne<br />
smemo na železo, cink, magnezij, jod in selen.<br />
Proces tvorbe energije poteka prek<br />
»akumulatorjev«, kot sem omenila, ki se<br />
polnijo in praznijo. Pri tem je zelo pomemben<br />
počitek v obliki <strong>zdrav</strong>ega spanca.<br />
Zakaj nam torej <strong>za</strong>čne usihati moč in postajamo<br />
slabotni ter hrane nismo dovolj<br />
spremenili v energijo? Če poenostavimo: <strong>za</strong>radi<br />
neustrezne hrane smo <strong>za</strong>čeli kvariti<br />
mehanizem naših celic!<br />
Kadar nam <strong>za</strong>čne primanjkovati določenih<br />
hranil v celicah ali goriva <strong>za</strong> pogon celičnih<br />
procesov, telo <strong>za</strong>čenja varčevati z energijo.<br />
Če dobivajo celice 100-odstotno vse snovi,<br />
ki jih potrebujejo, je presnova popolna. Ko<br />
<strong>za</strong>čne nekaterih snovi primanjkovati, telo<br />
spremeni režim delovanja in »preklopi mehanizem«<br />
na 70 odstotkov zmogljivosti. Varčevanje<br />
je nujno, da telesu ostane rezerva energije<br />
<strong>za</strong> pogon življenjsko najbolj pomembnih<br />
organov, kot so srce, možgani, trebušna slinavka<br />
in drugi. Mi pa se počutimo utrujeni,<br />
manj sposobni, manj uspešni in po<strong>za</strong>bljivi.<br />
Iz tega je mogoče izpeljati logičen sklep:<br />
kdor se neustrezno hrani, ni stoodstotno<br />
zmogljiv, čeprav se tega niti ne <strong>za</strong>veda.<br />
Pri spomladanski utrujenosti pa najpogosteje<br />
po<strong>za</strong>bimo na vodo, čeprav je ta najpomembnejši<br />
vir presnovnih procesov. Voda je<br />
Aktivirajte svojo<br />
notranjo energijo!<br />
Koencim Q10 aktivira kar 95% telesne energije!<br />
Novi, izpopolnjeni multivitaminski pripravek Supradyn ® Q10<br />
je zdaj obogaten tudi z dodatkom visokokakovostnega<br />
koencima Q10, ki je kljuËnega pomena <strong>za</strong> aktivacijo lastne<br />
energije telesnih celic, kar pripomore k splošnemu<br />
dobremu poËutju.<br />
Poleg koencima Q10 vsebuje tudi edinstveno kombinacijo<br />
vseh nujno potrebnih mikrohranil, ki jih<br />
telo izgublja v hitrem in stresnem naËinu življenja.<br />
Njegovo redno jemanje <strong>za</strong>gotavlja dnevni nivo<br />
energije, potrebne <strong>za</strong> premagovanje vsakodnevnih<br />
aktivnosti.<br />
Supradyn ® Q10 je na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />
specializiranih prodajalnah in sicer v obliki<br />
filmsko obloženih tablet in unikatni obliki<br />
šumeËih tablet.<br />
transportno sredstvo v presnovnih procesih,<br />
saj prenaša raztopljene hranilne snovi v različne<br />
dele telesa in tvori znotrajcelično okolje,<br />
kjer potekajo kemične reakcije. Pri vsakem<br />
zgorevanju, v našem primeru pri<br />
presnovi, nastajajo tudi odpadne snovi. In<br />
voda ima vlogo odstranjevalca in prečiščevalca<br />
celic. In tretjič: s pomočjo osmoze vodni<br />
tok na celični membrani ustvarja električno<br />
napetost, ki se hrani v energijskih skladiščih<br />
v obliki že na <strong>za</strong>četku omenjene atp. Preprosto<br />
rečeno, podobno kakor energija v akumulatorjih.<br />
To energijo pa potrebujejo celice pri<br />
medcelični izmenjavi in pri prenosu živčnih<br />
impulzov. Vzdolž živčnih celic so razporejeni<br />
drobni vodni kanali, prek katerih možganski<br />
produkti pridejo do ciljnega mesta v živčnih<br />
končičih. Torej je voda izrednega pomena<br />
<strong>za</strong> prenos živčnih impulzov in <strong>za</strong> pravilno<br />
delovanje možganov!<br />
V celicah je bistvo <strong>zdrav</strong>ja. Tu se rodita<br />
<strong>zdrav</strong>je in tudi bolezen! <br />
Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj<br />
s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh.,<br />
pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša<br />
odločitev. V njej še podrobneje opisujeta pove<strong>za</strong>vo<br />
med <strong>zdrav</strong>jem in prehrano v različnih starostnih obdobjih.<br />
Zdaj je v tisku že druga njuna knjiga, ki bo<br />
nadgradnja prve.<br />
Marija Merljak je <strong>za</strong> individualne pogovore na<br />
voljo po telefonu 041/647 645 ali 01/518 53 45, e-<br />
pošta: vihra@siol.net.<br />
Bayer d.o.o., BravniËarjeva 13, Ljubljana
90 Kuhajmo <strong>zdrav</strong>o z Antonom Mosimannom<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
91<br />
Za mizo<br />
Češnjeva s† rjenka s pomarančno omako<br />
Za štiri osebe<br />
150 g izkoščičenih sladkih češenj, 25 g sladkorja,<br />
150 g nemastnega jogurta, 3 listi želatine,<br />
2 žlici vode, 200 g rikote, 8 češenj <strong>za</strong> okras<br />
Pomarančna omaka: 150 ml sveže iztisnjenega<br />
pomarančnega soka, 25 g sladkorja,<br />
vrhnji del neškropljene pomarančne lupinice<br />
V mešalcu sesekljajte češnje in sladkor v<br />
kašo, dodajte jogurt in premešajte.<br />
Liste želatine postavite v mrzlo vodo,<br />
nato jih ožemite in na nizkem ognju raztopite<br />
v dveh žlicah vode ter jih primešajte češnjevi<br />
kaši. Na<strong>za</strong>dnje kaši dodajte še rikoto.<br />
Zmes prelijte v štiri majhne skledice, jih<br />
pokrijte s folijo <strong>za</strong> živila in postavite v hladilnik,<br />
da se ohladi.<br />
Omaka: pomarančni sok zlijte v skledo,<br />
dodajte sladkor in na tanke trakove (julienne)<br />
nare<strong>za</strong>no pomarančno lupinico. Pogrevajte,<br />
dokler se sladkor ne stopi, in nato počasi<br />
kuhajte, da zmanjšate količino tekočine<br />
na približno 100 ml. Na koncu pustite, da se<br />
omaka shladi.<br />
Za trenutek skledice s strjenkami postavite<br />
v toplo vodo, nato strjenke prevrnite na<br />
štiri krožnike. Prelijte s pomarančno omako<br />
in okrasite s svežimi češnjami. <br />
Pri Pfizerju se <strong>za</strong>vedamo, da se pot do <strong>zdrav</strong>ja <strong>za</strong>čne v domači kuhinji. Izbrali smo <strong>za</strong>nimive recepte,<br />
ki bodo popestrili domače jedilnike in prinesli <strong>zdrav</strong>je na naše krožnike. Kajti kuhanje je tako kot<br />
življenje - najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte.<br />
Še več <strong>zdrav</strong>ih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša <strong>lekarna</strong>.
92 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
93<br />
Za mizo<br />
Divja rižota<br />
Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.,<br />
velik gurman in ljubitelj kuhanja<br />
Riža načeloma ne maram preveč. Edina rižota,<br />
ki se mi je je kdaj res <strong>za</strong>luštalo, je bila babičina.<br />
Že <strong>za</strong>radi tega, ker je bica v njo stlačila vsaj pol<br />
purana v kosih in ker je <strong>za</strong> lačne vnuke bil tisti<br />
ogromen modri pisker res veličasten.
94 ZA MIZO | Divja rižota<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 95<br />
Sedaj, v modernejših časih, je zelo dobra<br />
tudi tista od Mojce, ki zna pripraviti<br />
riž iz vrečke po načrtu z embalaže<br />
in ga potem še prepražiti s<br />
kupljeno omako, po načelu ziher je ziher. S<br />
takim obrokom gostiteljica nikoli ne more<br />
zgrešiti, prav<strong>za</strong>prav drži kvaliteto vedno na<br />
istem nivoju in ni možnosti, da ne bi že vnaprej<br />
vedel, kako dobro bo.<br />
Čisto drugače od preostalih gostiln in<br />
študentskih obedovalnic, kjer se mi je rižota<br />
najbrž do konca <strong>za</strong>merila, saj je bil riž vedno<br />
preveč razkuhan in močnat. In še ko jim vedno<br />
znova in znova daš možnost, da bi te<br />
presenetili, te ponovno razočarajo. Kot v <strong>za</strong>poru,<br />
poc na krožnik.<br />
In nekje na moji amaterski kuharski poti<br />
mi je končno nekdo predstavil še druge sorte<br />
riža, <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek basmati riž. Zrnca, <strong>za</strong> katera<br />
ni bilo niti pri malo podaljšanem kuhanju<br />
velike možnosti, da bi se razkuhala.<br />
Sledilo je še večje razsvetljenje v neki arabski<br />
gostilnici, kjer je dolgim belim neoluščenim<br />
zrncem delala družbo še neka čudna vrsta<br />
dolgih črnih zrn. Divji riž.<br />
Ta hecna, elegantna sorta riža se mi je nekje<br />
tam daleč <strong>za</strong>daj sicer vtisnila v spomin, a<br />
sem kar nekako po<strong>za</strong>bil nanj, dokler me ni<br />
enkrat s prodajne police v glavo ruknila embalaža<br />
z napisom “mešanica divjega riža”.<br />
Rjav, rdeč, črn.<br />
Embalaža je seveda nemška in to mešanico<br />
riža sem našel kje drugje kot pa v prestolnici.<br />
Če se slučajno tale revija sedaj bere nekje<br />
v Prekmurju, na Koroškem, v Metliki ali<br />
pa v Bovcu, naj vas potolažim. Tudi čez mejo<br />
ne najdeš take mešanice prej kot pa v Budimpešti,<br />
Zagrebu, Celovcu ali Trstu, in ne<br />
iščite v supermarketih.<br />
Divji riž je zelo dober in težko ga je razkuhati.<br />
Če ga ne dobite, potem poskusite z neoluščenim<br />
rižem ali basmatijem.<br />
Videl in jedel sem že kar nekaj različnih<br />
priprav rižot in povem vam, da ne znam toliko<br />
komplicirati kot večina od teh kuharjev in<br />
kuharic, ki so jih pripravljali. Praženje čebule,<br />
praženje riža, razmerja ko<strong>za</strong>rčkov riža in ko<strong>za</strong>rčkov<br />
vode. Vse to je prispevalo k vedno dobrim<br />
različnim rižotam in rizi bizijem, vendar<br />
vam bom vseeno <strong>za</strong>upal recept, ki ga<br />
znam sam najbolje pripraviti in je zelo dober.<br />
Če imate res dober riž, potem včasih ni<br />
potrebno več kot to, da riž skuhate do srednje<br />
trdega (al dente/na zob), v sosednji kozici<br />
ali voku na olivnem olju pa prepražite<br />
pol čebule. Čebulo lahko tudi rahlo <strong>za</strong>žgete<br />
do sladkega in potem vse skupaj zmešate z<br />
Odprem, popijem, deluje!<br />
<strong>za</strong> odrasle<br />
®<br />
milijard v 1 odmerku<br />
milijard v 1 odmerku<br />
<strong>za</strong> otroke<br />
rižem in posolite. Prikuhali niste samostojne<br />
rižote, lahko pa imate odlično prilogo.<br />
Če je bil riž mešanica divjih sort, je lahko<br />
tak s čebulo polnovreden obrok tudi kot samostojna<br />
jed.<br />
Največkrat mi ni do tega, da bi meso <strong>za</strong><br />
rižoto še posebej <strong>za</strong>lival s paradižnikovo<br />
mezgo in pokuhaval, <strong>za</strong>to se raje odločim <strong>za</strong><br />
bolj vegetarijanske pristope. Navadno opražim<br />
čebulo, narežem vanjo na čim večje kolobarje<br />
sveže šampinjone in korenček. Nekaj<br />
časa pražim in dodam še sveže nare<strong>za</strong>ne<br />
polkolobarje bučke. Vse te zelenjave lepo izpustijo<br />
malo vode, ki jo počasi med mešanjem<br />
izparevam v zrak.<br />
Kar se tiče <strong>za</strong>čimb, včasih samo solim in<br />
popram, spomladi in poleti potresem malo s<br />
sredozemljem, jeseni ojačam aromo z majaronom,<br />
pozimi jemo pečenice in krvavice.<br />
Vedno pazim na to, da je riž skuhan kasneje<br />
kot zelenjava, ker lažje prebavim prekuhano<br />
bučko kot pa razkuhan riž. Vse skupaj<br />
zmešam v super rižoto in postrežem.<br />
Tisti, ki radi kuhate, še posebej pa, če<br />
imate radi riž, ste že davno ugotovili, da so<br />
rižote kot testenine. Vedno jih moraš prav<br />
soliti in ne preveč razkuhati, omak je pa vsaj<br />
toliko, kot je naše domišljije, in Mojca, tudi<br />
trgovinske omake imajo že kak nov okus.<br />
Komaj čakam, da kaj poskusimo.<br />
Vsem en dober tek.<br />
Elegantno, enostavno, hitro!<br />
Edini probiotik, ki mi pomaga urediti prebavo in<br />
okrepiti imunski sistem `e v 5 dneh.<br />
P.S.: Mojca, še enkrat vse najboljše <strong>za</strong> rojstni<br />
dan. Samo še tristo štiriinšestdesetkrat<br />
spiš do novega. <br />
Ob prebavnih motnjah: driski ali <strong>za</strong>prtju, napenjanju, razdraženem<br />
~revesju, napihnjenosti, ob in po <strong>zdrav</strong>ljenju z antibiotiki, alergiji na<br />
gluten ali laktozo, v stresu in <strong>za</strong> lepo kožo. Vsebuje 100 milijard naravnih,<br />
živih, <strong>za</strong>{~itenih probioti~nih bakterij, prebiotike in vitamine.<br />
Doma in na potovanju. Za celo družino. Na voljo tudi kapsule.<br />
®<br />
NOVO!<br />
milijard v 1 odmerku<br />
Prihranim ~as in denar!<br />
Za vas v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah.<br />
Neodvisni naklju~ni test probioti~nih izdelkov,<br />
ki ga je izvedla Zve<strong>za</strong> potro{nikov Slovenije<br />
je potrdil ustreznost Yogermine.<br />
Ref: <strong>Revija</strong> VIP, oktober 2009, str. 21–22.<br />
www.bio-medico.si
96 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
97<br />
Sudoku<br />
Navodila:<br />
Vstavite črke P R O B I O T I K<br />
v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />
stolpcu vse naštete črke. Črke iz<br />
oštevilčenih polj prepišite, da dobite<br />
geslo. Geslo pošljite na dopisnici<br />
ali po e-pošti do 30. aprila<br />
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
ali: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Žrebanje nagrad bo 3. maja v prostorih<br />
podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo<br />
prejeli nagrade podjetja Medis d.o.o. iz<br />
Ljubljane.<br />
Rešitev sudoku uganke iz<br />
41. številke je UREYENA PREBAVA.<br />
V uredništvo je prispelo 583 pravilnih<br />
rešitev. Izžrebanci nagradne igre so:<br />
Miran Verboten iz Velenja, Metka<br />
Marn iz Sodražice in Patricija Vudler<br />
iz Jakobskega Dola. Nagrajenci bodo<br />
prejeli praktične nagrade podjetja Bio<br />
Medico Trendi d.o.o. Čestitamo!<br />
5<br />
O I T<br />
4<br />
P I<br />
I R O O I P<br />
B I I K O<br />
T B K<br />
I<br />
6<br />
2<br />
T O R<br />
3<br />
B<br />
O I<br />
P R O B I O T I K<br />
K O I B I<br />
O I R K O 7<br />
I B<br />
1<br />
O P R<br />
Geslo:<br />
3<br />
W A Y A -<br />
1 2<br />
D 4 5 6 7<br />
J E<br />
J E<br />
Pripravil: Jure Pučko<br />
NAGRADNA IGRA MUPI<br />
Vsaka sličica predstavlja eno črko. Če boš pravilno izpolnil-a črtice<br />
pod sličicami, se ti bo razkrilo MUPIJEVO sporočilo. MUPIJEVO<br />
sporočilo vpiši na kupon in sodeluj v nagradni igri <strong>za</strong> MUPI paket.<br />
B<br />
E<br />
J<br />
M<br />
P<br />
Otroški<br />
kotiček<br />
D<br />
I<br />
L<br />
O<br />
R<br />
Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI so popolno, naravno prehransko<br />
dopolnilo <strong>za</strong> otroke. Vsebujejo polnovreden kolostrum.<br />
Ekolostrum MUPI je edinstvena naravna mešanica faktorjev <strong>za</strong><br />
odpornost in rast ter vitaminov, mineralov in aminokislin. Žvečljive<br />
tablete MUPI so obogatene z laktoferinom, ki še dodatno krepi<br />
naravno telesno odpornost. Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI<br />
pripomorejo k boljši naravni obrambi telesa, večji vitalnosti in<br />
splošni telesni moči.<br />
WAYA ® AD (Anti-Diareja) –<br />
naravna pomoč pri vzpostavljanju ravnovesja v<br />
črevesni mikroflori med drisko na potovanju<br />
T<br />
V<br />
U<br />
Ž<br />
Driska je lahko posledica virusne ali bakterijske okužbe. Driska, ki jo<br />
povzročijo bakterije, tako imenovana driska na potovanju, je najpogosteje<br />
posledica <strong>za</strong>strupitve s hrano ali vodo.<br />
Driska na potovanju nam lahko pokvari lepe načrte, <strong>za</strong>to vzemite s seboj specialni<br />
probiotični prašek WAYA ® AD, ki je naravna pomoč pri vzpostavljanju ravnovesja v črevesni mikroflori<br />
med drisko na potovanju. Prašek vsebuje izbrane in stabilne probiotične kulture, ki se optimalno dopolnjujejo<br />
in tako ugodno delujejo na izboljšanje prebave. Priporoča se jemanje nekaj dni pred pričetkom potovanja in<br />
celotno trajanje potovanja. Specialni probiotični prašek WAYA ® AD je pakiran v<br />
priročnih vrečkah, primernih <strong>za</strong> potovanje. Primerno <strong>za</strong> vso družino. Na voljo www.waya.eu<br />
v <strong>lekarna</strong>h. Prebavi, ki nagaja, zdaj pomaga WAYA!<br />
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo <strong>za</strong> uravnoteženo prehrano.<br />
www.ekolostrum.com/mupi<br />
Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana<br />
MUPIJEVO sporočilo:<br />
........................................................................................<br />
Poiščite MUPIJEVO sporočilo in se potegujte <strong>za</strong> MUPI paket. Nagradna igra<br />
poteka od 2. 4. do 30. 4. 2010. Med prejetimi odgovori bomo izžrebali 10<br />
nagrajencev, njihova imena pa bodo objavljena na www.ekolostrum.com.<br />
Rešitve nam pošljite v uredništvo časopisa Naša <strong>lekarna</strong> na naslov: Pot k<br />
sejmišču 30, 1000 Ljubljana. Nagrado vam bomo poslali po pošti, <strong>za</strong>to<br />
izpolnite obrazec na naslednji strani.
98 NAŠA LEKARNA<br />
april 2010 | NAŠA LEKARNA 99<br />
Naša<br />
<strong>lekarna</strong><br />
svetuje<br />
Eucerin AQUAporin ACTIVE<br />
<strong>za</strong>gotavlja 24-urno vlaženje in delovanje<br />
proti utrujenosti. Njegov edinstveni recept<br />
se skriva v 17 laktoaromatskih aktivnih<br />
sestavinah: 8 rastlinskih mlečkih, 5<br />
rastlinskih sokih in 4 eteričnih oljih. Po<br />
24 urah bo koža z Nuxovim serumom<br />
navlažena <strong>za</strong> +28,71 %, vlaženje pa bo<br />
potekalo na vseh plasteh povrhnjice.<br />
Urgo obliži <strong>za</strong> kurja očesa<br />
spreminjamo<br />
pogled<br />
na vašo<br />
sladkorno<br />
bolezen<br />
Strokovnjaki znamke Eucerin so razvili<br />
linijo vlažilnih izdelkov AQUAporin<br />
ACTIVE. Formule teh izdelkov, ki jih je<br />
navdihnila narava, aktivirajo nastanek<br />
novih mikroskopskih kanalov v celičnih<br />
membranah, imenovanih akvaporini, ki<br />
uravnavajo transport vodnih molekul.<br />
Akvaporini omogočajo enostavnejše<br />
prehajanje vode v dehidrirano povrhnjico,<br />
<strong>za</strong>to je linija primerna predvsem <strong>za</strong> nego<br />
izsušene kože. Novost je naprodaj v vseh<br />
bolje <strong>za</strong>loženih <strong>lekarna</strong>h.<br />
Ranital proti zgagi<br />
S pomočjo nasvetov specialista<br />
gastroenterologa lahko na spletni<br />
strani www.ranital.si najdete koristne<br />
nasvete <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o prehranjevanje in<br />
preprečevanje težav z želodcem. Prebrali<br />
boste, s čim najbolj ogrožamo <strong>zdrav</strong>je<br />
svojega želodca in kako si lahko sami<br />
varno lajšamo težave z želodcem – s<br />
prehrano ali novejšimi <strong>zdrav</strong>ili <strong>za</strong> lajšanje<br />
težav z želodčno kislino, kot je Ranital<br />
S 150 mg. Pridružite se tudi skupini<br />
prijateljev Rad delam zgago na portalu<br />
Facebook.<br />
Crème Fraîche ® de Beauté<br />
Sérum Crème Fraîche ® de Beauté je prvi<br />
serum <strong>za</strong> obraz in predel okoli oči proti<br />
utrujeni koži, ki v enem samem koraku<br />
Obliži Urgo <strong>za</strong> kurja očesa so namenjeni<br />
oskrbi trdih in mehkih kurjih očes ter<br />
otiščancev. Vsebujejo salicilno kislino,<br />
ki mehča trde plasti kurjega očesa in s<br />
tem omogoča lažjo odstranitev. Mehka<br />
<strong>za</strong>ščitna plast v obliki obročka obolelo<br />
mesto ščiti pred drgnjenjem in pritiski,<br />
medtem ko zunanja površina obliža<br />
<strong>za</strong>gotavlja udobno in <strong>za</strong>nesljivo <strong>za</strong>ščito<br />
pred zunanjimi vplivi ter dolgotrajno<br />
obstojnost na koži. Urgo obliži <strong>za</strong> kurja<br />
očesa so na voljo v vseh <strong>lekarna</strong>h.<br />
Življenje s sladkorno boleznijo ni lahko.<br />
Zahteva disciplino, nadzor in podporo ljudi<br />
okoli vas.<br />
V družbi Novo Nordisk želimo biti vaš partner<br />
pri skrbi <strong>za</strong> Ëim boljše življenje s sladkorno<br />
boleznijo. Zavedamo se, da morate družbi, ki<br />
vam <strong>za</strong>gotavlja <strong>zdrav</strong>ila, brezpogojno <strong>za</strong>upati.<br />
Od nas lahko priËakujete <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong><br />
obvladovanje svoje bolezni in nenehno<br />
pri<strong>za</strong>devanje pri iskanju poti do o<strong>zdrav</strong>itve.<br />
PriËakujete lahko, da bomo nadaljevali z<br />
ustrezno oskrbo prav vsakega bolnika.<br />
Zagotavljamo pa vam tudi, da bomo pri<br />
svojem delu ravnali etiËno in odgovorno, tako<br />
do vas kot do okolja.<br />
NAGRADNA IGRA MUPI<br />
Ime in priimek otroka: Rojstni dan otroka: Spol: M Ž<br />
...................................................................................................................................................................................................................................................................<br />
Naslov otroka:<br />
Kraj:<br />
...................................................................................................................................................................................................................................................................<br />
Ime in priimek starša ali skrbnika: Spol: M Ž<br />
...................................................................................................................................................................................................................................................................<br />
Naslov starša ali skrbnika:<br />
Kraj:<br />
...................................................................................................................................................................................................................................................................<br />
Naslov starša je enak naslovu otroka: DA NE E-naslov: Datum:<br />
...................................................................................................................................................................................................................................................................<br />
DA,<br />
s podpisom se strinjam z izjavo*<br />
...........................................<br />
Podpis:<br />
* Nagradna igra MUPI poteka od 2. 4. do 30. 4. 2010. Nakup <strong>za</strong> sodelovanje v nagradni igri ni potreben. Pravico do sodelovanja v nagradni igri imajo vsi, ki izpolnijo kupon s svojimi podatki. Nagrajenci soglašajo z objavo svojih podatkov<br />
in dovoljujejo, da se podatki obdelajo <strong>za</strong> potrebe nagradne igre. Nagrade ni mogoče <strong>za</strong>menjati <strong>za</strong> gotovino ali drugo nagrado. V nagradni igri ne smejo sodelovati <strong>za</strong>posleni v skupini Medis in njihovi družinski člani. Rezultati žrebanja<br />
so dokončni. Nagrajenci bodo objavljeni na spletni strani www.medis.si, obveščeni bodo s pomočjo e-pošte in navadne pošte. Nagrajenci bodo objavljeni z imenom, priimkom in naslovom. Organi<strong>za</strong>tor nagradne igre je Medis, d.o.o.,<br />
Brnčičeva 1, Ljubljana.<br />
Soglašam, da Medis, d.o.o., in družbe v skupini Medis ali <strong>za</strong> to pooblaščene družbe v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov pridobivajo in hranijo moje osebne podatke in osebne podatke mojih mladoletnih otrok ter<br />
upravljajo z njimi <strong>za</strong> neomejeno časovno obdobje. Zbrani podatki se obdelujejo <strong>za</strong> izvedbo promocije, neposredno trženje, <strong>za</strong> obveščanje o novostih, ugodnostih, nagradnih igrah in dogodkih, <strong>za</strong> statistične obdelave in raziskave trga.<br />
V času upravljanja osebnih podatkov lahko <strong>za</strong>htevate vpogled v podatke in njihovo osvežitev. Kadarkoli lahko pisno <strong>za</strong>htevate, da v 15 dneh trajno ali <strong>za</strong>časno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke in vas o tem v nadaljnjih 5<br />
dneh obvestimo na naše stroške.<br />
Seznanjen sem z opredelitvijo namena zbiranja in obdelave mojih osebnih podatkov in osebnih podatkov mojega mladoletnega otroka ter dovoljujem obveščanje na svoj naslov, elektronski naslov in telefon.<br />
DIA/09/41, sep. 2009<br />
In na koncu: <strong>za</strong>nesete se lahko, da bomo<br />
pomagali spremeniti pogled sveta na vašo<br />
sladkorno bolezen.
N O V O<br />
Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana<br />
NA PODLAGI ODKRITJA,<br />
NAGRAJENEGA Z<br />
N O B E L O V O N A G R A D O<br />
Svetovna inovacija v vlaženju<br />
AKTIVIRA AKVAPORINSKO MREŽO ZA OPTIMALNO VLAŽENJE*<br />
Koža ima lastno vlažilno mrežo – akvaporine, ki usmerjajo in porazdeljujejo vodo od<br />
celice do celice. Navdih <strong>za</strong> novo linijo Eucerin AQUAporin ACTIVE je bilo odkritje,<br />
nagrajeno z Nobelovo nagrado: izdelki aktivirajo akvaporinsko mrežo*, <strong>za</strong>to je vlaga<br />
optimalno porazdeljena – celo v globljih plasteh povrhnjice. Rezultat je razlika, ki jo boste<br />
na svoji koži videli in občutili. *test in vitro<br />
Za naročilo brezplačne brošure AUQAporin ACTIVE<br />
z vzorci izdelkov obiščite spletno stran<br />
www.eucerin.si.<br />
Z N A N O S T Z A N E G O K O Ž E<br />
Na voljo izključno v <strong>lekarna</strong>h
Change language