Aktualno: Po alergijskem rinitisu Å¡e astma / Kako ... - NaÅ¡a lekarna

evija za zdrav æivljenjski slog / πtevilka 11, letnik 01, maj 2007 

Aktualno: Po alergijskem rinitisu še astma / Kako deluje: Zdravljenje z originalnimi ali 

generiËnimi zdravili / Kako postaviti piko na i? / Kako zdraviti: Glivice / Zdravilne rastline: 

»emaæ / Medicinsko zrcalo: PljuËna arterijska hipertenzija / Pozitivka: Vesna, kako je biti 

mama? / V gibanju: Zabava na osmih koleπËkih / Nacionalna akcija revije: Pri zdravju je teæko 

biti proti - intervju z ministrom za zdravje, mag. Andrejem BruËanom, dr. med

UVODNIK 

Zadnjič v prvem letniku 

Beiersdorf d.o.o., Letaliπka 32, 1000 Ljubljana 

UŽIVAJTE DAN V KATERIHKOLI »EVLJIH. 

Novi nevidni Hansaplast gel za zaπËito pred æulji prepreËuje 

nastanek æuljev. Gel uËinkovito in dolgotrajno zmanjπuje trenje. 

Zato lahko v svojih najljubπih Ëevljih uæivate vsak trenutek. 

www.hansaplast.com 

NOVO! 

Pred letom dni sem vas prvič povabila, da pokukate v vašo lekarno, prostor, 

ki vam zaradi skrivnostnega vonja in zavidljive urejenosti vzbuja 

spoštovanje, zaradi zapletenih besed pa občutek resnobnosti. Zaradi prijazne 

magistre, ki vam je ravno prejšnji teden zaupala čudežni nasvet, s 

pomočjo katerega ste že naslednjo noč odlično spali, vam lekarna zagotovo 

vzbuja zaupanje. Skrbno pripravljena zdravila in poznavalski nasvet, pospremljen 

s pomirjujočo vzpodbudno besedo, pa vas spodbuja, da vas pot 

vsakič zanese v prav to, vašo lekarno. 

Zdaj ko končujemo prvi letnik izdajanja naše revije, že lahko potrdim, 

da ste mnogi v vašo lekarno v preteklih mesecih zavili tudi zato, ker ste 

prav v istem kotičku na stojalu že nestrpno iskali naslednjo številko Naše 

lekarne. Vsakega komentarja, dobrohotne kritike ali poznavalskega nasveta, 

ki je pomagal bogatiti vsebinsko plat revije in njeno celostno podobo, 

sva bili z Vanjo vedno neizmerno veseli. 

Dejstvo, da smo v uredništvu prvo leto prejeli veliko vaših pisem in klicev, 

nam je v ponos in potrditev, da smo z novim mesečnikom ponudili vam, 

bralcem, prav tisto, kar ste potrebovali. Pogosto so nas razveselili odzivi, ki 

so nakazovali, da smo s tem projektom slovenskemu prostoru ponudili celo 

več, kot ste od nas pričakovali. Prav ti so nas opominjali, da se je trud našega 

majhnega uredništva poplačal, četudi na račun vztrajnega premagovanja nekaterih 

nam dokaj nerazumljivih ovir mnogih skeptičnih opazovalcev. Naša 

lekarna je postopoma postajala vedno bolj vaša. Naša torej. 

Avtorji, ki pridno in nesebično soustvarjajo mesečnik, za katerega se 

dnevi v mesecu odvrtijo prehitro, so pokazali, da smo tudi v slovenskem 

prostoru zmožni stopiti skupaj, ko gre za pravo stvar. Veseli svojih avtorskih 

objav v izbrani družbi in s skrbno oblito obliko, s fotografijami, ki govorijo 

že same zase, v reviji, ki je plod slovenskega znanja in trme, lahko 

svoje objave ponosno pokažejo, saj jih na ogled jasno kaže prostor, odmerjen 

v Naši, vaši lekarni. Vedo, da jih bralci z zanimanjem preberete in 

se ob tem morda tudi opomnite, da je treba za lastno zdravje narediti še 

malce več, kot ste navadno pripravljeni narediti, in to jih spodbuja, da bodo 

z nami še naprej.  

Pri ustvarjanju mesečnika Naša lekarna nas še vedno najbolj vodi prav 

želja, da bi vam v branje in na ogled ponudili natanko to, kar najbolj potrebujete 

in česar pravzaprav ne morete dobiti ali kupiti drugje kot v vaši lekarni. 

Naj gre le za nasvet, vzpodbudo, obvestilo ali za kaj kompleksnejšega, vaša lekarna 

vam na široko odpira vrata. Skrbno zbrane številke mesečnih izdaj, ki 

že polnijo vašo knjižno polico, vas bodo iz meseca v mesec tudi vnaprej opominjale, 

zakaj je tako zelo prav, da imamo Našo lekarno zmeraj pri roki. 

Naπa lekarna je 

poljudno strokovni vodiË 

za uËinkovito in pravilno 

jemanje zdravil. 

Naπa lekarna je revija 

za izboljπanje kakovosti 

zdravja in æivljenja. 

Foto: Æiga Koritnik 

Martina Brank, glavna urednica 

NA©A LEKARNA 3

AKTUALNO 

KAKO DELUJE 

KAKO ZDRAVITI 

MEDICINSKO ZRCALO 

V GIBANJU 

ZA DAH, NE ZADAH! 

14 

Po alergijskem rinitisu 

še astma 

18 

Zdravljenje z originalnimi 

ali generiËnimi zdravili 

- kako izbrati? 

24 

Mokro naj bo suho 

34 

Ni astma. Ni anemija. 

Ni KOPB. Je pljuËna 

arterijska hipertenzija. 

50 

Zabava na osmih 

kolešËkih 

63 

Pri zdravju je težko 

biti proti 

Alergijski rinitis je alergijsko 

vnetje sluznice nosu in 

obnosnih votlin. »e ste 

alergiËni, je zdravljenje 

nujno, sicer se lahko 

alergijski rinitis razvije 

v astmo. 

OsvešËenost ljudi o zdravju in 

zdravljenju je danes zelo 

visoka. Prav tako je splošno 

znano, da je zdravljenje drago 

in da originalna zdravila 

zamenjujejo generiËna. So tudi 

ta enako varna? 

GliviËne okužbe ali mikoze so 

med najpogostejšimi kožnimi 

boleznimi. S pomoËjo 

vprašalnika preverite ali se 

je tudi pri vas pojavila 

gliviËna okužba kože. 

PljuËna arterijska hipertenzija 

je redka kroniËna bolezen, 

vendar z zelo slabo prognozo in 

veliko umrljivostjo. Z ustreznim 

in pravoËasnim zdravljenjem pa 

se bolnikova življenjska doba 

podaljša. 

Preberite najmanj osem 

dobrih razlogov zakaj je 

rolanje danes najbolj moden 

šport mladih in starih. 

Objavljamo ekskluzivni 

intervju z ministrom za 

zdravje, mag. Andrejem 

BruËanom, dr. med., o 

sprejemanju novosti na 

podroËju kajenja. 

VSEBINA 

UVODNIK ZadnjiË v prvem letniku 3 

ZA ZA»ETEK Makroskop 6 

AKTUALNO Po alergijskem rinitisu še astma 14 

KAKO DELUJE Zdravljenje z originalnimi ali generiËnimi zdravili - kako izbrati? 18 

Kako postaviti piko na i? 22 

KAKO ZDRAVITI Mokro naj bo suho 24 

ZDRAVILNE RASTLINE Pomladanska kura s Ëemaæem 30 

MEDICINSKO ZRCALO Ni astma. Ni anemija. Ni KOPB. Je pljuËna arterijska hipertenzija 34 

PREUDARNO ZA ZDRAVJE Au, boli! 38 

POZITIVKA Vesna, kako je biti mama? 40 

SANJSKA KOLUMNA LetovišËarji 44 

PORTRET FARMACEVTA Frida Novak, mag. farm. 48 

V GIBANJU Zabava na osmih koleπËkih 50 

ZA MIZO Ko ni veË zajtrk in πe ni kosilo 56 

BRALCI PI©EJO Pisma bralcev 60 

NAGRADNA IGRA Sudoku 61 

NACIONALNA AKCIJA Za DAH, ne Zadah! 62 

Pri zdravju je teæko biti proti 63 

MESE»NI MOÆNAR VeË πtudentov veË ve 68 

S pomoËjo bolnikov do boljπih storitev v bolniπnicah 72 

7. april - vaπ dan zdravja 77 

Leciklarna zbrala veË tisoË kosov zdravil! 80 

Prihaja farmacevtski terminoloπki slovar 81 

Naπa lekarna svetuje 82 

4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5

ZA ZA»ETEK 

revija za 

zdrav æivljenjski slog 

Makroskop 

Pripravlja: Eva Esih 

Dan bolezni ven 

Vabilo na okroglo mizo, 

24. maj 2007, Cankarjev dom 

Da bo vaš otrok zdrav 

in živahen 

Maj 2007, letnik 1, πt. 11 

MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu. 

Naklada: 41.000 izvodov 

Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT ) 

Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT) 

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., 

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana 

E: urednistvo@nasa-lekarna.si 

UREDNI©TVO 

Glavna urednica: 

znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm. 

Odgovorna urednica: 

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. 

PomoËnici uredniπtva: 

Eva Esih, Verena Kogoj 

UREDNI©KI ODBOR 

dr. Aleπ MlinariË, mag. farm. 

Monika Sonc, mag. farm., spec. 

Janez ©pringer, mag. farm., spec. 

prof. dr. Ema MuπiË, dr. med. 

Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh. 

prim. Peter Kapπ, dr. med. 

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje 

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. 

Oblikovanje celostne podobe: 

IODG / Barbara Hiti 

AD: Duπan Grobovπek 

Oblikovanje in prelom: Silvija »erne, Aleš RakoviË 

Lektura: Darka Tepina Podgorπek 

Fotogra≥je: Æiga Koritnik, Badi Vajc, iStockPhoto 

Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega 

uredniπtva. 

Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana 

Oglasno træenje: 

Entrapharm, d.o.o., 


T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342 

E: marketing@entrapharm.com 

Naπa lekarna je meseËnik, na voljo v lekarnah po 

Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih lekarnah 

prejmejo brezplaËno. 

Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele 

je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem 

izdajatelja. 

Izid revije je ≥nanËno podprl Medis, d.o.o., 

Ljubljana. 

Distribucija: 

Salus d.d., Ljubljana 

Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki 

se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: 

Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se 

sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo 

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik. 

Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. 

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno 

sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega 

obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da 

potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali 

farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene 

nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin 

jemanja zdravil. 

Ukrotite potrebo po cigareti 

s kratkim sprehodom 

Kratka telovadba lahko uËinkovito 

zmanjša potrebo po cigareti. Samo petdo 

desetminutni sprehod lahko pomaga 

premagati željo pri ljudeh, ki 

se trudijo opustiti kajenje. Enaka taktika 

pomaga tudi pri premagovanju 

odtegnitvenih simptomov. Pri 

ponovnem pregledu 14 raziskav so 

ugotovili, da jih je 12 dokazalo, da 

telesna dejavnost zmanjša željo po 

cigareti in olajša abstinenËno krizo. 

Ponekod je bila telovadba celo 

uËinkovitejša od nikotinskih žveËilnih 

gumijev in je tudi do trikrat podaljšala 

obdobje brez cigarete. Telesna 

dejavnost zamoti Ëloveka, zmanjšuje 

stres in izboljša razpoloženje ter tako 

ubije potrebo po kajenju. 

Sadje zmanjšuje tveganje za 

razvoj raka na Ërevesju 

Prehrana, ki vsebuje veliko sadja in 

malo mesa, zmanjšuje tveganje za 

razvoj raka na debelem Ërevesu. Ta 

raziskava je v podporo drugim, ki so 

dokazale, da lahko uživanje mesa 

poveËa tveganje za razvoj raka, še 

posebej raka debelega Ërevesa. 

Raziskovalci iz univerze Severna 

Karolina so pod drobnogled vzeli 

prehrano in navade 725 ljudi, ki so 

morali na kolonoskopijo. To je preiskava 

z upogljivim endoskopskim instrumentom, 

pri katerem pregledajo celoten del 

debelega Ërevesa in danke. Tisti, ki jejo 

veliko mesa in malo sadja, so imeli za 

70 odstotkov veË možnosti, da jim 

odkrijejo polip od tistih, katerih 

prehrana vsebuje veliko sadja in malo 

mesa. 

»rna Ëokolada dobro vpliva 

na delovanje krvnih žil 

Raziskava, ki so jo izvedli v raziskovalnem 

centru univerze Yale in je zajemala 

zdrave odrasle osebe, je pokazala, da 

lahko uživanje Ërne Ëokolade že 

v krajšem obdobju izboljša delovanje 

krvnih žil. Kakav je bogat z antioksidanti 

“avonoidi”, ki jih najdemo tudi v sadju, 

zelenjavi, vinu in zelenem Ëaju. Te snovi 

lahko zmanjšajo tveganje za razvoj 

bolezni srca in ožilja. Raziskovalci so 

poudarili, da te ugotovitve ne pomenijo, 

da bi ljudje morali zaužiti veË Ëokolade, 

temveË da bi se morali osredotoËiti na 

nadaljnje raziskovanje pozitivnih uËinkov 

Ërne Ëokolade in drugih takšnih živil. 

Obisk pri zobozdravniku 

je lahko življenjskega pomena 

Redno ËišËenje zob in obiski pri 

zobozdravniku pomagajo pri prepreËevanju 

bolezni srca in drugih kroniËnih 

bolezni ter celo srËnega infarkta. Zdravi 

zobje in dlesni ne pomenijo le lepega 

nasmeha, ampak so tudi odraz 

splošnega zdravja. Sladkorna bolezen, 

nizka porodna teža otroka in tudi 

bolezni srca so lahko posledica slabe 

ustne higiene. Zaradi pomanjkljivega 

ËišËenja in nitkanja se bakterije 

nabirajo v medzobnih prostorih in lahko 

tako pridejo v sistemski krvni obtok. 

DoloËene vrste bakterij, ki so v ustih, so 

vpletene v proces zamašitve arterij. 

Nekatere raziskave so že povezale 

bolezni dlesni s poveËanim tveganjem 

za prezgodnji porod in prenizko porodno 

težo, vendar vse še ni popolnoma 

razjasnjeno. Obstaja pa neposredna 

povezava med sladkorno boleznijo in 

boleznimi dlesni. Obolele dlesni 

poveËajo tveganje za sladkorno bolezen 

in obratno: Ëe se izboljša zdravje ustne 

votline, se izboljša tudi splošno zdravje. 

Med je odliËen vir antioksidantov 

Med je ne glede na svoj izvor - najsi je 

to cvetliËni, kostanjev, lipov, akacijev, 

gozdni ali kakšen drug - zelo zdrav. 

Španski raziskovalci so ugotovili, da 

med iz mane vsebuje veË antioksidantov 

kakor med, ki ga Ëebele “pridelajo” 

iz nektarja. Antioksidanti so snovi, ki 

pomagajo pri obrambi organizma proti 

prostim radikalom, nastajajoËim v 

našem telesu, mana ali medena rosa pa 

je sladek izloËek drevesa ali uši in 

žuželk, ki ga Ëebele nabirajo na iglavcih 

in listavcih. To so najpogostejše hojev, 

smrekov in hrastov med. Dokazane so 

KroniËno vensko popušËanje je zelo 

razširjena bolezen, ki pogosto 

ostaja neodkrita in nezdravljena. 

ZaËne se postopoma, z leti 

napreduje in prizadene veË žensk 

kot moških. Na zaËetku bolniki 

obËutijo neprijetne boleËine v 

golenih, obËutek oteklih, težkih in 

napetih nog, noËne krËe … 

Ko bolezen napreduje, se na koži 

zaËnejo pojavljati razliËne 

spremembe: manjše (metliËaste) ali 

veËje (vejne in debelne) krËne žile, 

otekanje nog v gležnjih in temnejša 

obarvanost kože predvsem okrog 

gležnjev, lahko tudi venska razjeda. 

Daljše stanje, sedenje, izpostavljanje 

toploti in drugi dejavniki 

tveganja prispevajo k razvoju 

omenjenih težav. 

Bolniki lahko sami s spremembo 

naËina življenja ter poznavanjem 

dejavnikov tveganja in iskanjem 

pomoËi pri izbranih zdravnikih 

veliko prispevajo k boljši obravnavi 

te bolezni in svojemu poËutju. V ta 

namen Združenje za žilne bolezni in 

Združenje slovenskih dermatovenerologov, 

ki ju podpira farmacevtsko 

podjetje Servier Pharma d.o.o., 

vabita bolnike in vse, ki jih ta 

problematika zanima, 24. maja 

2007 v Cankarjev dom na pogovor 

s strokovnjaki. Javna okrogla miza 

bo ob 15. uri v Kosovelovi dvorani 

(vstop prost). Od 11. ure naprej pa 

bo mogoË posvet na razstavnem 

prostoru v preddverju Kosovelove 

dvorane. 

tudi baktericidne in bakteriostatiËne 

lastnosti medu. Med je odliËno sladilo, 

saj vsebuje okoli 80 odstotkov 

sladkorja, zato ga uživajmo v zmernih 

koliËinah. Pa še nasvet: med se ne sme 

termiËno obdelati na temperaturi Ëez 

40 0 C, saj tako izgubi svoje zdravilne 

uËinkovine. Zato pazite, da ga ne 

vmešate v vroË Ëaj! 

Pri založbi IN OBS MEDICUS, d. o. o., 

je izšla nova knjiga z naslovom 

Otrokovo prvo leto, ki sta jo napisala 

Gerda Pighin in Bernd Simon, dr. 

med. Knjiga na preprost, kratek, 

zanimiv, a še vseeno strokoven 

naËin pomaga pri zdravem razvoju in 

negi dojenËka. Mladim staršem 

pomaga takoj po porodu z nasveti 

o negi dojenËka, dojenju in zdravju. 

Prav tako svetuje, kako lahko matere 

poskrbijo za nego svojega telesa, 

kontracepcijo, kako se organizirajo 

z dojenËkom, kako se pripravijo na 

vrnitev na delo. Knjigo bogatijo 

mnoge barvne fotogra≥je. 

V dodatku najdemo tudi odgovore 

na pomembna vprašanja, zakonske 

ureditve in nasvete za varno 

stanovanje. Za svoje in otrokovo 

zadovoljstvo poišËite knjigo v svoji 

knjigarni. 

Sindrom razdražljivega Ërevesja 

je lahko posledica stresa 

Sindrom razdražljivega Ërevesja je 

pogosta kroniËna motnja v delovanju 

Ërevesa, ki jo oznaËuje skupek znakov 

brez natanËno dokazanih sprememb v 

sluznici debelega Ërevesa. Glavni znaki 

so boleËina v trebuhu, zaprtje, driska, 

motnje v izloËanju blata in napenjanje. 


ZA ZA»ETEK 

Angleška raziskava je pokazala, da 

imajo tisti, ki so pod stresom, veËjo 

možnost, da razvijejo ta sindrom, prav 

tako kakor ljudje, ki dajejo prednost 

delu, tudi kadar zbolijo. Ta motnja naj bi 

vsaj enkrat v življenju prizadela enega 

od petih ljudi. 

Kajenje v noseËnosti škoduje 

otroku tudi dolgoroËno 

Ženske, ki kadijo med noseËnostjo, 

lahko povzroËijo trajne poškodbe 

otrokovega srËno-žilnega sistema, kar 

poveËa tveganje za srËni infarkt in 

druge bolezni srca in ožilja pozneje v 

življenju. Prav tako lahko takšne težave 

povzroËa pasivno kajenje. Nizozemski 

raziskovalci so ugotovili, da imajo tisti 

otroci, ki so bili izpostavljeni kajenju, 

trajne kardiovaskularne poškodbe, ki se 

lahko pokažejo pri mladih odraslih. 

Otroci mater, ki so med noseËnostjo 

kadile, so imeli pri tridesetih letih za 

13,4 mikrometrov debelejše stene 

karotidne arterije kot otroci, katerih 

matere niso kadile. VeË ko so matere 

pokadile, debelejše so bile arterijske 

stene. Ugotovitve te raziskave so še en 

dokaz, da kajenje v noseËnosti resniËno 

škodi. Veliko žensk sicer med noseËnostjo 

to navado opusti, a podatki kažejo, 

da jih 7 od 10 zaËne znova kaditi. Za 

otroka je to lahko skoraj enako nevarno 

kot kajenje med noseËnostjo. 

Polnozrnate žitarice 

so dobre za srce 

Polnozrnate žitarice so bogate z 

vlakninami, vitamini, minerali in 

antioksidanti. V raziskavi, ki je potekala 

od leta 1982 do 2006, je sodelovalo 

10.500 zdravnikov. Tisti, ki so vsak dan 

zajtrkovali žitarice z vsaj eno Ëetrtino 

ovsa ali otrobov, so kar za 28 odstotkov 

zmanjšali možnost za razvoj srËnega 

popušËanja. Tisti, ki so jedli žitarice dva 

do šestkrat na teden, so zmanjšali 

možnost za 22 odstotkov, tisti, ki so jih 

jedli le enkrat na teden, pa za 14 

odstotkov. Polnozrnate žitarice ne 

uËinkujejo ugodno samo na zdravje 

otrok, temveË tudi na zdravje odraslih. 

Z uživanjem polnozrnatih obrokov z 

visoko vsebnostjo vlaknin lahko znižamo 

krvni pritisk in holesterol z nizko 

gostoto ali LDL, ki je slab holesterol, ter 

tako zmanjšamo tveganje za srËni 

infarkt. 

Kava ni škodljiva za srce 

Uživanje kave ne poveËuje tveganja za 

srËni infarkt. To je pokazala raziskava, 

v kateri je sodelovalo 32.650 Švedinj, 

starih med 40 in 75 let. Nekateri kavi 

pripisujejo celo varovalne uËinke. 

Povezavo med pitjem kave in srËnim 

infarktom so dokazovali že veËkrat, 

vendar so ugotovitve raziskav zelo 

razliËne. Ene kažejo na to, da kava slabo 

vpliva na srce, druge pa so pokazale, da 

med srËnim infarktom in kavo ni nobene 

povezave. Analiza podatkov te 

raziskave je pokazala, da so imele 

ženske, ki so spile pet ali veË skodelic 

kave na teden, za 32 odstotkov manjšo 

verjetnost za infarkt, kot tiste, ki so 

spile do štiri skodelice na teden. Vendar 

ta razlika statistiËno ni pomembna. 

Obstaja nekaj verjetnih bioloških 

mehanizmov, prek katerih bi kava lahko 

delovala varovalno. Kava vsebuje 

fenole, ki so antioksidanti, izboljša pa 

tudi izrabo inzulina in tako lahko šËiti 

pred sladkorno boleznijo tipa 2. 

Telesna vadba lahko upoËasni 

propad pljuË pri kadilcih 

Zmerna do visoko intenzivna redna 

telesna aktivnost lahko zmanjša 

tveganje za razvoj kroniËne obstruktivne 

pljuËne bolezni (KOPB) pri kadilcih. 

Španski znanstveniki so 11 let 

prouËevali kadilske navade, telesno 

aktivnost in pljuËno funkcijo 6.800 ljudi. 

Izsledki so pokazali, da je redna 

telovadba zmerne in visoke intenzivnosti 

za 21 odstotkov zmanjšala pojav 

novih primerov KOPB. Raziskava 

dokazuje, da lahko tudi redna telovadba 

upoËasni nastanek pljuËnih bolezni. 

Hoja pomaga pri izgubi 

noseËniških kilogramov 

NovopeËene mamice, ki hodijo na 

sprehode, prej izgubijo med noseËnostjo 

pridobljene kilograme kot tiste, ki 

namesto sprehodov ždijo pred 

TV-zasloni. NoseËnost je Ëas, ko 

obstaja še posebej veliko tveganje, da 

se ženske zredijo. Aktivnosti v 

poporodnem obdobju lahko vplivajo na 

tveganje, da ženske to težo zadržijo. 

Tiste, ki raje hodijo vsaj pol ure na dan 

kot gledajo televizijo, imajo 77 

odstotkov manj možnosti, da zadržijo 5 

kilogramov ali veË. Ni torej treba 

preteËi maratona ali se veË ur potiti v 

telovadnici, da bi izgubili noseËniške 

kilograme, marveË zadostuje že 

vsakodnevni sprehod. 

Skrite kalorije 

Oznake “brez mašËob”, “manj 

holesterola”, “naravno” in podobno na 

prehrambnih izdelkih so lahko varljive. 

Ti izdelki lahko vseeno vsebujejo veliko 

kalorij, ki uporabniku pokvarijo naËrte 

pri izgubljanju kilogramov, saj lahko 

vsebujejo skrite sladkorje ter visoke 

koliËine soli in mašËob. NajveËja 

prevara pa je oznaka “manj mašËob”, 

saj odstranjene mašËobe po navadi 

nadomestijo s sladkorjem. Veliko kalorij 

vsebuje tudi 100-odstotni sadni sok. 

Izdelki z nizko vsebnostjo mašËob ali 

ogljikovih hidratov verjetno vsebujejo 

veË kalorij kot “navadni”. Najbolje je, da 

na izdelku preverimo, kaj vsebuje. Še 

posebej pozorni pa moramo biti na 

koliËine natrija in mašËob, skupno 

koliËino kalorij ter dodano sol, sladkor 

ali koruzni sirup. 

Subliminalna sporoËila 

Tako imenovanih subliminalnih podob 

ali sporoËil ne vidimo, naši možgani pa 

jih vseeno zaznajo, saj pritegnejo 

njihovo pozornost na podzavestni ravni. 

Znanstveniki so z magnetnoresonanËnim 

slikanjem posneli aktivnost 

možganov prostovoljcev, ki so gledali 

podobe s subliminalnimi sporoËili. 

Izkazalo se je, da se ti nanje odzivajo, 

Ëeprav se opazovalec sploh ne zaveda, 

da jih je videl. Odzivi možganov so bili 

manjši, Ëe so bili prostovoljci zaposleni 

z zahtevnim opravilom, saj je to 

preusmerilo njihove misli. Ugotovitve 

raziskave so pokazale, da lahko 

subliminalno oglaševanje pusti moËan 

vtis v naših mislih, niso pa pokazale, ali 

vpliva tudi na odloËitev, da izdelek 

v resnici tudi kupimo. 

VroËe kopeli lahko zmanjšajo 

plodnost moških 

Dr. Paul J. Turek s kalifornijske univerze 

je dokazal, da drži trditev, da vroËe 

kopeli zmanjšujejo plodnost pri moških. 

Dr. Turek in kolegi so zbrali 11 neplodnih 

Najnovejša odkritja potrjujejo uËinkovitost dolgodelujoËega 

mor≥na v zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog 

Uspešnost vzdrževalnega zdravljenja odvisnikov od prepovedanih drog 

z mor≥nom v obliki kapsul s podaljšanim sprošËanjem (substitol) prek 24 ur so 

potrdile tudi številne izkušnje pri zdravljenju odvisnikov v Sloveniji. Podaljšano 

sprošËanje mor≥na iz tovrstnih kapsul je bistvenega pomena, saj zloraba 

kratkodelujoËih opioidov, kot je heroin, povzroËa nevroendokrino neravnovesje 

in odvisnost. 

V zadnjem Ëasu so uËinkovitost in varnost tovrstnega zdravljenja odvisnih od 

opioidov dokazale tudi odmevne raziskave. V eni od njih so ugotovili, da se je 

potreba po heroinu in alkoholu izrazito zmanjšala pri skupini, vzdrževani na 

metadonu, in skupini, vzdrževani na dolgodelujoËem mor≥nu, zmanjšanje pa je 

bilo izrazitejše v skupini, ki je prejemala mor≥n. Sveže vbode z iglo zaradi 

soËasnega jemanja heroina so opazili pri 10 % bolnikov, zdravljenih z mor≥nom, 

in pri 19 % bolnikov, zdravljenih z metadonom. Bolniki, zdravljeni z mor≥nom, so 

imeli v primerjavi z bolniki, zdravljenimi z metadonom, statistiËno znaËilno manj 

simptomov depresije, ≥ziËnih težav in obËutka tesnobnosti. Tudi drugi dve 

kliniËni raziskavi sta dokazali ugodne uËinke pri bolnikih, ki so imeli vzdrževalno 

terapijo z mor≥nom: depresija se je zmanjšala za 85 %, za 66 % se je zmanjšal 

obËutek tesnobe in razdražljivosti, splošno zdravstveno stanje pa se je izboljšalo 

za 58 %. 

Znanstveno je dokazano, da lahko vzdrževalno zdravljenje odvisnikov od 

prepovedanih drog zmanjša tako uporabo heroina kot tudi uporabo drugih 

psihoaktivnih snovi. Poleg tega odvisniki na substitucijski terapiji manj tvegajo 

za okužbo z virusom HIV, so manj vpleteni v kriminalna dejanja, povezana 

z uživanjem drog, in manj verjetno je, da bodo umrli zaradi prevelikega odmerka. 

Njihovo splošno zdravje in psihološko stanje se nedvomno izboljšata. 


ZA ZA»ETEK 

Aloe Vera - Ëudežna rastlina? 

Klemen Mikic, mag. farm. 

Zdravilne učinke aloe so poznali že v antiki, srednjem veku in renesansi, v tridesetih letih prejšnjega stoletja 

pa so njene zdravilne lastnosti začeli znanstveno preučevati. Najnovejše študije dokazujejo zaščitno delovanje 

v prebavilih in jetrih, antioksidantni in protibakterijski učinek ter pomoč pri absorbciji vitaminov C in E. 

moških, ki redno, vsaj pol ure na teden 

uporabljajo vroËe kopeli doma ali v 

termalnih kopališËih, ter ocenili 

kakovost njihovih semenËic. Moški so 

nato nehali uporabljati kopeli za tri ali 

veË mesecev. Po treh do šestih mesecih 

se je petim od njih število gibljivih 

semenËic povpreËno poveËalo kar za 

491 odstotkov. Pet moških od šestih, ki 

se jim kakovost sperme ni izboljšala, je 

bilo kroniËnih kadilcev. Normalen zdrav 

moški proizvede približno 1200 

semenËic na utrip srca ali 84.000 na 

minuto, zato je razumljivo, da takšen 

mehanizem potrebuje zdravo telo, da 

lahko vzdrži tak tempo. 

Odvisnost od zagorele kože 

Tudi od sonËenja lahko postanemo 

odvisni, tako kot od alkohola, drog ali 

cigaret. Kljub opozorilom, kako nevarno 

je sonËenje na soncu in v solarijih, ljudje 

še vedno hrepenijo po lepo zagoreli koži. 

Nekateri paË morajo biti zagoreli, Ëeprav 

vedo, da to poveËuje tveganje za 

nastanek kožnega raka. Znanstveniki 

domnevajo, da obstaja zasvojenost 

z UV-žarki. S posebnim testom so 

ugotovili, da so rezultati ljudi, ki so 

priznali, da se zelo radi sonËijo, 

primerljivi s tistimi, ki so jih dosegle 

osebe, testirane zaradi drugih 

odvisnosti. Prejšnje raziskave so 

pokazale, da sonËenje povzroËa 

sprošËanje endor≥nov, ki so povezani z 

veseljem, zadovoljstvom in dobrim 

poËutjem. Dejstvo, da sonËenje pri 

nekaterih lahko povzroËa odvisnost, 

opozarja na to, da bi bili potrebni strožji 

predpisi na podroËju salonov, ki ponujajo 

sonËenje v solarijih. 

Shranjevanje in uporaba izvornih celic v zdravljenju 

Družba Neocelica, ki deluje kot 

partner v najveËji evropski mreži za 

shranjevanje izvornih celic Cryo Save, 

je v Ljubljani organizirala strokovno 

sreËanje z naslovom Shranjevanje in 

uporaba izvornih celic v zdravljenju. 

Kot glavni govorec je nastopil dr. Guy 

Wouters, vodja razvoja pri skupini 

Life-Sciences Group, strokovnjak za 

celiËne terapije, hematopoetske 

študije in transplantacije. Dogodka so 

se udeležili številni slovenski ginekologi 

in zdravstveni delavci. 

Shranjevanje izvornih celic že veË desetletij pomeni enega najveËjih mejnikov v 

sodobni medicini, dr. Wouters pa se je osredotoËil predvsem na današnje in 

prihodnje možnosti zdravljenja: “Za razumevanje pomena raziskovanja izvornih 

celic moramo pogledati v prihodnost in vedeti, da smo mi tisti, ki lahko našim 

otrokom že ob rojstvu podarimo možnost ozdravitve ob primeru nevarnih 

obolenj. Že danes se nabor bolezni, ki jih lahko ozdravimo z diferenciacijo 

izvornih celic, veËa, napredek medicinske znanosti v bližnji prihodnosti pa obeta 

zdravljenje še bistveno širšega kroga bolezenskih stanj.” 

“S spoštovanjem Ëlovekove nedotakljivosti, strokovne doslednosti in zasledovanjem 

najsodobnejših metod jamËimo, da bodo pri nas shranjene izvorne celice 

vedno uporabljene le za potrebe tistega, ki jih je namenil za shranjevanje,” je 

poudaril direktor družbe Samo Borko. “»e bi otrok za uspešno zdravljenje 

potreboval poprej shranjene izvorne celice, bomo v roku 48 ur vzorec brezplaËno 

dostavili v želeno bolnišnico kjer koli po Evropi.” 

Prav zaradi dejstva, da je tematika shranjevanja izvornih celic slovenski javnosti 

še vedno razmeroma neznana, si v Neocelici prizadevajo za Ëim boljše 

ozavešËanje javnosti o možnostih in priložnostih, ki jih takšno shranjevanje 

omogoËa. VeË informacij boste v prihodnje zasledili tudi v naši reviji. 

C 

M 

Y 

CM 

MY 

CY 

CMY 

K 

Aloe vera vsebuje številne naravne 

spojine in minerale, ki so potrebni za 

normalno delovanje organizma. Med 

njimi najdemo antrakinonske glikozide, 

encime, vitamine, aminokisline ter 

mono- in polisaharide. Njeni encimi 

imajo pomembno vlogo pri prebavi, absorpciji 

hranil in odstranjevanju škodljivih 

snovi iz organizma. Med vitamini 

so v najveËji meri zastopani vitamin 

C, E ter vitamini B-kompleksa. Aloe 

vsebuje 7 esencialnih ter 11 neesencialnih 

aminokislin. Med polisaharidi ima 

kljuËno vlogo acemanan, ki je odgovoren 

za stimulacijo imunskega sistema. 

V kliniËnih študijah in s poskusi so preuËevali 

ter ovrednotili njeno zašËitno 

delovanje v prebavilih in jetrih ter pokazali 

na prisotnost uËinkovin, ki lahko 

Aloe Vera Esi 175x126.pdf 4/23/07 5:06:49 PM 

delujejo kot antioksidanti. Aloe deluje 

zašËitno na sluznico prebavnega trakta, 

tako da zmanjšuje kislost v želodcu 

in s tem tveganje za nastanek razjede, 

olajša prebavo in pomaga pri zdravljenju 

Ërevesnih vnetij. Poleg tega ugodno 

vpliva na raven prostega holesterola in 

HDL v krvi ter ima hipoglikemiËni uËinek. 

Med ostalimi uËinki aloe navajajo 

tudi protivirusno, protibakterijsko in 

imunostimulativno delovanje. 

S tem pa se zdravilne lastnosti aloe še 

ne konËajo. Novejše študije so namreË 

pokazale, da izboljša absorpcijo vitaminov 

C in E, in sicer tako, da jo upoËasni 

ter podaljša Ëas njunega zadrževanja v 

plazmi. 

Študije dokazujejo, da je najboljša in farmakološko 

najbolj uporabna vrsta Aloe 

barbadensis. Sokovi naj vsebujejo 100 % 

sok aloinih listov, ne smejo pa vsebovati 

aloina, sestavine, ki se nahaja pod vrhnjo 

plastjo listov in jo je potrebno pri predelavi 

odstraniti. S tem se izognemo odvajalnemu 

delovanju ter neželenim uËinkom, 

za katere je v najveËji meri odgovoren 

prav aloin, hkrati pa so ohranjeni vsi ostali 

koristni uËinki. 

Za ohranitev bioloških in hranilnih lastnosti 

aloe v gotovih pripravkih je zelo 

pomemben naËin pridobivanja izvleËka. 

Sodobni postopki pridobivanja se izogibajo 

toplotni obdelavi rastlinskega materiala, 

kar konËnemu izdelku zagotavlja 

uËinkovitost. Prav tako je pomembna kakovostna 

tehnologija predelave, za katero 

nam jamstvo zagotavljajo mednarodnistandardi 

(ISO 9000 in HACCP) 

oglasno sporoËilo 


ZA ZA»ETEK 

Svetovalni telefon 

“Cindi pomoË pri opušËanju kajenja” obeležuje prvo leto delovanja 

Pred letom dni, toËneje 3. aprila 

2006, smo v skrbi za zdravje 

Slovencev dobili svetovalni telefon za 

pomoË pri opušËanju kajenja - Cindi 

pomoË pri opušËanju kajenja 

Telefon 01 230 73 70 deluje ob 

ponedeljkih, sredah in petkih od 

17. do 20. ure. Svetovanje je 

namenjeno kadilkam in kadilcem, ki 

išËejo nasvet kako kajenje opustiti, 

ali potrebujejo podporo v Ëasu 

opušËanja kajenja ali v Ëasu 

vzdrževanja abstinence. Svetovanje 

je namenjeno tudi svojcem ali 

prijateljem, ki išËejo pomoË za svoje 

najbližje. Telefon je dodatna možnost 

nudenja pomoËi za tiste, ki si želijo 

anonimnost in se ne odloËajo za 

organizirane oblike opušËanja kajenja 

kot so na primer delavnice 

v zdravstvenih domovih. V prvem letu 

delovanja se je odzvalo 252 klicalcev, 

med katerimi je bilo 60% žensk in 

40% moških. S skoraj 70% so prevladovali dnevni kadilci, pomoË za svoje bližnje 

pa je poiskalo 11% svojcev ali prijateljev. Slogan letošnjega svetovnega dneva 

zdravja se je glasil: “Investirajte v zdravje in si izgradite boljšo prihodnost”. 

Tudi klic na svetovalni telefon je lahko prvi korak k vaši naložbi in uživanju 

v zdravju, zato naj bo to vaš prvi korak k opušËanju kajenja. (01) 230 73 70 

Zgaga ali srËni napad? 

»e niste prepriËani, ali vas peËe zgaga 

ali se dogaja kaj hujšega, se posvetujte 

s strokovnjakom. Najpogostejši 

simptom koronarne srËne bolezni je 

boleËina v prsih (angina) ali neugoden 

obËutek, ki se lahko pojavi tudi v 

ramenih, rokah, vratu, Ëeljusti ali hrbtu. 

Takšno boleËino lahko vËasih pripišemo 

prebavnim motnjam. Do srËnega 

napada pride zaradi nenadnega 

pomanjkanja krvi, ker se zamaši ena od 

koronarnih žil. Prizadeto obmoËje srca 

neha pravilno delovati, zato je infarkt 

Na posvet o možganski kapi 

26. maj v Mariboru 

Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, ki združuje bolnike 

po možganski kapi, bo v soboto, 26. maja pripravilo preventivno akcijo v Euro 

Parku v Mariboru, v poËastitev Dneva možganske kapi. Ob tej priložnosti boste 

med 10:00 in 13:00 uro imeli možnost posvetovanja s strokovnjakom, potekale 

pa bodo tudi brezplaËne meritve vrednosti razliËnih dejavnikov tveganja (krvni 

tlak, holesterol, nivo glukoze v krvi). 

Vljudno vabljeni! 

smrtno nevaren. Simptomi srËnega 

napada so utesnjenost, pekoË in skeleË 

obËutek ter tišËanje v prsih; boleËina se 

lahko razširi in tudi v mirovanju ne 

preneha. Te simptome lahko spremljajo 

tudi oteženo dihanje, potenje in slabost. 

Dejavniki tveganja so kajenje, sladkorna 

bolezen, povišan holesterol, visok krvni 

pritisk, debelost, navzoËnost bolezni 

v družini. »e sumite, da imate srËni 

napad, takoj pokliËite 112, saj je hitra 

medicinska pomoË najpomembnejša. 


AKTUALNO 

Po alergijskem 

rinitisu še astma 

prof. dr. Ema MušiË, dr. med., kliniËni oddelek za pljuËne bolezni in alergijo, bolnišnica Golnik 

Kakšna bolezen je astma in kakšna 

alergijski rinitis in zakaj se govori o bolezni 

enotne dihalne poti? 

Astma je vnetna bolezen sluznice bronhijev, 

ob čemer nastane vnetna nabreklost sluznice; 

poveča se tudi izločanje sluzi, občasno pa se 

bronhiji zožijo zaradi krča gladkega mišičja v steni. 

Dogajanja so občasna, le ob zelo neugodnem 

poteku pogostejša ali celo stalna. Osnova vsem 

pojavom je astmatsko vnetje, ki ga večinoma 

povzroča več dejavnikov, med drugim tudi vdihani 

alergeni. 

Alergijski rinitis je izrazito alergijsko vnetje 

sluznice nosu in obnosnih votlin, torej nosnega 

organa pri osebi, ki je senzibilizirana za določen 

alergen, npr. cvetni prah v vdihanem zraku. Ob 

vdihavanju alergena nastane vnetje nosne sluznice 

in ta nabrekne, kar povzroči kihanje, curljanje 

iz nosu, pogosto tudi solzenje, srbeže in občutek 

zaprtosti, zamašenosti nosu. 

Sluznici v nosu in bronhijih sta v alergijskem 

procesu povezani. Alergijska in vnetna sporočila 

teh dveh lokacij se izmenjujejo že tedaj, ko ima 

oseba alergijsko vnetje samo v nosu. Znano je, da 

po nekaj letih alergijskega rinitisa bolnik dobi še 

astmo. Pravimo, da se je alergija spustila v 

“spodnjo etažo”. Tako se zgodi kar pri do treh 

četrtinah primerov z alergijskim rinitisom. Zaradi 

imunoloških povezav med celicami nosne in 

bronhialne sluznice govorimo o “enotni dihalni 

poti” od nosu do najmanjših bronhijev. 

Kaj je to kroniËno vnetje - kakšna je vloga 

levkotrienov pri astmi oz. alergijskem 

rinitisu? 

Vnetje sluznice dihalnih poti pri astmi je 

kroničen proces, ki tli tudi tedaj, ko bolnik ne 

čuti astmatskih težav, torej kašljanja z oviranim 

dihanjem. Govorimo o stabilni, mirujoči astmi 

in o vzplamtenjih tega vnetja s celotno klinično 

sliko aktivne astme. Takrat se čuti tesnoba v prsih, 

dihanje je ovirano, kašelj dražeč, lahko tudi z 

nastajanjem sluzi. Vemo pa, da tudi v “mirujoči” 

fazi nastaja več produktov vnetja; med njimi so 

dobro proučeni levkotrieni, ki so pospeševalci in 

vzdrževalci astmatskega vnetja. Ti odločajo tudi 

o zaviranju ali vzplamtenju astmatskega dogajanja, 

pa tudi o sorodnih procesih v nosu. Pri 

zdravljenju skušamo delovati proti levkotrienom, 

da vzdržujemo mirna, neaktivna obdobja alergije 

na sluznicah. Če levkotriene dobro zaviramo, delujemo 

torej preprečevalno pri alergijskem rinitisu 

in astmi. 

Ali je res, da ima kar osem desetin bolnikov 

z astmo simptome alergijskega rinitisa? 

Taka so poročila iz sveta in skoraj podobne so 

naše izkušnje. Pri posameznikih je ena bolezen toliko 

aktivnejša, da na drugo “etažo” nismo dovolj 

pozorni. Vendar skušamo čim skrbneje odkrivati, 


AKTUALNO 

preprečevati aktivno bolezen in zdraviti celoten 

dihalni sistem hkrati. Za vsako področje sluznice 

imamo protivnetna zdravila v pršilih, tudi antihistaminike, 

antilevkotrieni pa veljajo za sistemske 

preprečevalce alergijskega vnetja na več lokacijah 

v telesu; primerni so pri alergijah dihal, kot sta rinitis 

in astma, in celo pri alergijah kože. 

Zakaj je pomembno prepoznati in zdraviti 

alergijski rinitis pri bolniku z astmo? 

Imunsko odzivne celice v nosu in bronhijih 

so povezane, zato se že v času samega rinitisa 

pripravlja astmatski teren v bronhijih. Vprašanje 

je le, kdaj in kaj bo sprožilni dejavnik za začetek 

astme. Vnetno-imunska celična sporočila potujejo 

iz nosu v globlje dihalne poti in tam vzburjajo 

sluznične strukture k alergijskemu odzivanju. 

Zato skušamo danes čim bolj energično zdraviti 

vsak alergijski rinitis, pa naj bo ta občasen – le 

spomladi – ali vse leto stalen. Poleg izogibanja 

alergenom in rabe antihistaminikov so danes 

neizogibno dopolnilo terapije, ki preprečuje in 

zdravi, protivnetna pršila glukokortikoidov in 

antilevkotrieni. 

Kako naj bolnik prepozna morebitno 

astmo/alergijski rinitis? 

Alergijski rinitis povzroča kihanje, izločanje 

vodene sluzi, otekanje sluznic, zamašen in srbeč 

nos. Občasna oblika se izraža le v času navzočega 

alergena v zraku. Če je težava stalna, gre za celoletni 

ali pa poklicni alergen. 

Astmo poznamo po pojavih kašlja, ki preide 

tudi v nastajanje bronhialne sluzi, oviranem 

dihanju, piskanju v prsih in po tem, da je teh 

težav največ v drugi polovici noči. Težavno 

dihanje se lahko stopnjuje do občutka dušenja in 

pomodrelosti, kar je že zelo huda stopnja astme. 

Na splošno pa velja, da je treba vsak kašelj, ki traja 

več kot tri tedne, diagnostično pojasniti, saj 

tako neredko odkrijemo začetno astmo. 

Kakšna so sodobna priporoËila 

za obravnavo astmatika s soËasnim 

alergijskim rinitisom? 

Po vzorih v svetu smo tudi v Sloveniji oblikovali 

priporočila za zdravljenje alergijskega rinitisa 

s sočasno astmo ali brez nje. Temelj zanje je 

ocena stopnje in intenzivnosti bolezni. Pri blagi 

obliki zadostujeta izogibanje alergenom in antihistaminiki. 

Pri intenzivnejši obliki so potrebni 

sluznični glukokortikoidi v pršilih zjutraj in/ali 

antilevkotrieni v tableti zvečer. Slednji so se izkazali 

za uspešne tako pri sezonskem, torej 

občasnem rinitisu kot pri celoletni težavi. Pomembno 

je opažanje, da antilevkotrieni kot 

novejša zdravila pri osebi z rinitisom preprečijo 

razvoj astme. 

16 NA©A LEKARNA

KAKO DELUJE 

Zdravljenje z originalnimi 

ali generičnimi zdravili 

– kako izbrati? 

Nada IrgoliË, mag. farm., spec. 

Zdravje je največja človekova vrednota, njene vrednosti pa se večinoma zavemo šele 

takrat, ko stanje našega organizma ni več uravnoteženo in ko se pojavijo prvi znaki 

bolezni. Kaj takrat lahko storimo za svoje zdravje in katere odločitve so v naših 

rokah? Koliko lahko v resnici sami odločamo o načinu zdravljenja in o izbiri 

zdravila? Kaj moramo pri tem vedeti in o čem se moramo pogovoriti z zdravnikom? 

To so vprašanja, na katera ni več težko odgovoriti. 

Danes imajo bolniki veliko možnosti 

spoznati svojo bolezen, njen potek in 

njene značilnosti. Zavedajo se, da 

imajo v procesu zdravljenja aktivno 

vlogo in da je njihova zavzetost za zdravljenje 

nadvse pomembna, z njo pa so povezane tudi 

dolžnosti. 

Zdravnikova odgovornost je pravilna določitev 

diagnoze, odločitev za najustreznejše in najučinkovitejše 

zdravljenje v dogovoru z bolnikom, 

spremljanje odziva pri bolniku in zamenjava terapije, 

če bi se pri določenem bolniku izkazala za neustrezno. 

Pomemben dejavnik pri odločanju o načinu 

zdravljenja postajajo naraščajoči stroški zdravstvene 

porabe, s katerim se spoprijemajo nacionalne 

oblasti, pristojne za varovanje javnega 

zdravja, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih 

državah Evropske unije. 

Zaradi omejenih ekonomskih možnosti, ki vodijo 

v omejevanje stroškov zdravljenja, postaja pravica 

do kakovostnega zdravljenja in pravična dostopnost 

zdravil kot nujnih dobrin pereče vprašanje. 

Prihod generičnih zdravil na tržišče, ki so 

načeloma cenejša od originalnih, omogoča, da 

zdravstvena zavarovalnica prihrani nekaj denarja 

ter na liste razvrsti nova originalna zdravila. 

Katera zdravila so originalna in katera 

generiËna? 

Originalna ali inovativna zdravila so tista 

zdravila, ki nastajajo kot nove kemijske entitete 

ali pa s postopki najnovejših tehnoloških 

procesov. So plod temeljitih raziskav, katerih 

cilj je zdravljenje novih bolezni, lahko pa tudi 

iskanje optimalnejših zdravil z boljšo učinkovitostjo 

ali manj neželenimi učinki oziroma lažjega 

načina njihovega dajanja. Inovativna zdravila 

prva pridobijo dovoljenje za promet na 

podlagi popolnih dokazil o kakovosti, varnosti 

in učinkovitosti. Kakovost pomenijo dokazila o 

farmacevtsko-kemijski neoporečnosti, varnost 

dokazujejo podatki o farmakološko-toksikoloških 

preskušanjih na živalskem modelu, učinkovitost 

in varnost pri bolnikih pa dokazila o 

pozitivnih izsledkih kliničnih preskušanj na 

bolnikih. 

Generična zdravila so kopije originalnih 

zdravil, ki lahko pridejo na trg šele po preteku 

patenta originalnega zdravila oziroma po preteku 

podatkovne zaščite. Za ta zdravila predlagatelju 

ni treba predložiti izsledkov nekliničnih farmakološko-toksikoloških 

ali kliničnih preskušanj. 

Generična zdravila imajo enako kakovostno 

in količinsko sestavo učinkovine ter farmacevtsko 

obliko kot originalno zdravilo. Morajo pa dokazati 

bioekvivalenco z referenčnim, originalnim 

zdravilom z ustrezno študijo biološke uporabnosti. 

Študije bioekvivalence, ki jih navadno izvajajo 

na manjšem številu mladih zdravih prostovoljcev 

moškega spola, se vrednotijo statistično, 

dovoljena odstopanja pa so med 20 in 25 odstotki 

in ne predstavljajo celotne populacije bolnikov. 

Iz tega razloga in tudi zato, ker je izpostavljenost 

zdravilom pri tako majhni raziskavi največkrat 

omejena na enkraten odmerek zdravila, 

18 NA©A LEKARNA 

NA©A LEKARNA 19

KAKO DELUJE 

študija ne ponazarja dolgotrajnejšega zdravljenja 

in v določenih primerih ne zadošča za oceno terapevtske 

vrednosti in tudi varnosti zdravila. 

Enaka uËinkovina ne zagotavlja vedno 

enakega delovanja ali enake varnosti 

Vzrokov, da enaka učinkovina generičnemu 

zdravilu še ne zagotavlja enake biološke uporabnosti 

z inovativnim zdravilom, je lahko tudi več. 

Razlike v neaktivnih pomožnih snoveh lahko vodijo 

do razlik v delovanju zdravila. Pri zdravilih, 

kjer je razmerje med učinkovino in pomožnimi 

snovmi veliko, je vpliv na neenakost delovanja 

večji. Vzrok za različno delovanje so lahko tudi 

izvor učinkovine, razlika v tehnološkem postopku 

izdelave in razlike v topnosti. Poleg tega pa 

obstajajo še različne sprejemljivosti pri bolnikih, 

ki pomenijo spremenljiv biološki sistem. 

Številna poročila o posameznih primerih neučinkovitosti 

ali povečanja neželenih učinkov po 

zamenjavi originalnega zdravila so vzpodbudila 

dvome o tem, ali bioekvivalenčne raziskave vselej 

zadoščajo za potrditev enakovrednosti generičnega 

zdravila z originalnim. Ta poročila so zajela 

zdravila za zdravljenje srčno-žilnih in respiratornih 

obolenj, hormonska zdravila, psihotropna 

zdravila, zdravila proti epilepsiji, protimikrobna 

zdravila in protivnetna zdravila. Prav tako je enakovrednost 

vprašljiva za oblike zdravil s podaljšanim 

sproščanjem. 

Za učinkovanje večine zdravil so pomembne 

ravni osnovne substance v krvnem obtoku, za 

mnoge pa velja, da k doseganju kliničnega učinka 

pomembno prispevajo tudi razgradni produkti. 

Propranolol, denimo, je zdravilo, ki razpade v več 

učinkovitih metabolitov, in za potrditev bioekvivalence 

je treba meriti krvne koncentracije osnovne 

substance ter tudi vseh razgradnih produktov. 

Podatki iz literature opozarjajo, da lahko mogoče 

resne zaplete pričakujemo pri zdravljenju z 

bronhodilatatorji, diuretiki in antikoagulanti. 

Zlasti so ogroženi starejši bolniki z oslabljenim 

delovanjem prebavil, ledvic in jeter. 

Zdravila, pri katerih je vprašljivo, ali bioekvivalenčne 

raziskave zadoščajo za dokaz enake varnosti 

in s tem tudi povezane učinkovitosti, so na 

primer generični pripravki, ki sodijo v skupino 

peroralnih bisfosfonatov. Bisfosfonati se uporabljajo 

za zdravljenje postmenopavzalne osteoporoze, 

ker je skupni rezultat zdravljenja povečanje 

mineralne kostne gostote, s tem pa je večja čvrstost 

kosti in zmanjšana nevarnost zlomov. 

V Sloveniji je že deseto leto na tržišču originalno 

zdravilo iz skupine bisfosfonatov alendronat 

(Fosamax), pri katerem je bilo s kliničnimi 

raziskavami dokazano, da se je pojavnost osteoporoznih 

zlomov zmanjšala za približno 50 %. Za 

pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom so 

bile izvedene vse predpisane študije glede varnosti 

in učinkovitosti. Da je zdravilo učinkovito in 

varno, dokazujejo več kot štirje milijoni zdravljenih 

bolnikov in več kot 10 let kliničnih izkušenj v 

svetu in v Sloveniji. 

Kot nešteto drugih zdravil ima tudi alendronat 

neželene učinke, ki pa jih je proizvajalec kolikor 

je le mogoče zmanjšal. Negativni učinek delovanja 

alendronata vodi v tveganje za nastanek 

razjed požiralnika ali ezofagitisa. Glede na ta neželeni 

učinek velja pri jemanju alendronata poseben 

režim odmerjanja in uporabe, ki ga morajo 

bolniki dosledno upoštevati. Pojav razjede požiralnika 

ali celo vnetja ustne votline je povezan z 

razpadom in topnostjo zdravila. Pri generičnih 

pripravkih pa obstajajo pomembne razlike prav v 

profilih razpada in raztapljanja, kar lahko vpliva 

na klinično učinkovitost zaradi zmanjšane biološke 

uporabnosti in na varnost v smislu večjega 

draženja zgornjih prebavil bolnikov, to pa je potencialno 

nevaren lokalni neželeni učinek. 

Narejene so bile raziskave na živalskih modelih, 

ki potrjujejo povezanost hitrosti razpada tablet 

s poškodbami sluznice zgornjega dela prebavil. 

Pri generičnih pripravkih, ki razpadejo do štirikrat 

hitreje kot originalni alendronat, se lahko 

podaljša izpostavljenost sluznice požiralnika ali 

celo ustne votline alendronatu, s čimer se potencialno 

poveča tveganje vnetja. 

Poleg tega lahko počasnejši razpad alendronata 

zmanjša njegovo učinkovitost, če pride do 

interakcije s hrano. 

Ponosni smo, da je 

Aspirin ® v Sloveniji 

izbran za SUPERBRAND! 

Zamenjevanje zdravil je lahko za 

bolnika tvegano 

Različni rezultati razpada in raztapljanja tablet 

kažejo na to, da obstajajo razlike med originalnim 

zdravilom in njegovimi generiki tako glede 

biološke uporabnosti, farmakokinetike, lahko 

pa tudi klinične učinkovitosti in varnostnega profila. 

Zato strokovnjaki pri zdravilih, kot je alendronat, 

na podlagi teh ugotovitev priporočajo, da 

se poleg bioekvivalenčnih raziskav pri generičnih 

različicah izvedejo še dodatna preskušanja, s katerimi 

bi ocenili varnost pripravkov. Obenem pa 

poudarjajo, da je prav zaradi pomanjkanja podatkov 

o varnosti generičnih alendronatov zamenjevanje 

pri bolnikih lahko tvegano. 

Kako izbrati zdravilo 

Prva je odločitev zdravnika, ki pri vsakem 

bolniku posebej ocenjuje koristi in tveganja določenega 

zdravila. Njegova odločitev temelji na 

oceni stanja bolnika, njegovih posebnosti, stopnje 

bolezni in drugih zdravil, ki jih bolnik sočasno 

uporablja. Če bolnik zdravilo, ki se je izkazalo 

za učinkovito, tudi dobro prenaša, pomeni za 

bolnika ustrezno izbiro. Zato ga ni smiselno menjati 

in velja razmisliti o doplačilu, če zavarovalnica 

zdravila ne pokrije več v celoti. 


KAKO DELUJE 

Kako postaviti piko na i? 

Janez Špringer, mag. farm., spec. 

Korist postane 

z večanjem sčasoma 

nekoristna. Spoznanje, 

da količina navzgor omeji 

koristno vrednost dobrin, 

s katerimi človek teši svoje 

ekonomske potrebe, je 

znano kot prvi Gossenov 

zakon, ki je dobil ime po 

nemškem ekonomistu 

H. H. Gossenu (1810–1858) 

in velja tako za nastanek 

dobrin kot tudi njihovo 

porabo. Žal pa ne velja 

obratno: nekoristnost na 

nekoristnost zmore 

sebe le poglobiti, ker ni 

antigossenovega zakona. 

Korist postane nekoristna 

Izdelek kar se da izpopolnimo, če naj bo za 

kupca zanimiv. A ko smo mu postavili piko na i, 

smo dosegli njegovo največjo vrednost, vsako nadaljnje 

prizadevanje za izboljšanje bi jo le okrnilo. 

Pravzaprav vrednost dopolnil vseskozi plahni, 

se ne ustavi pri nič in dobi negativen predznak. 

Lahko sicer izdelamo dva enaka izdelka ali več, a 

vsak naslednji bi imel manjšo menjalno vrednost, 

ker je za potrošnika vsak naslednji manj koristen 

od predhodnika in zato tudi manj privlačen za 

nakup. Razpoložljiva vrednost dobrin je torej 

končna, ker znamo narediti le izdelek končne 

vrednosti, ter omejena, ker jih potrebujemo le v 

količini, ki se da porabiti.  Kar očitno velja za dragocene 

bisere, ki so vredni tem manj, čim več jih 

je, ker cenimo njihovo redkost, velja tudi za vsakdanjo 

jedačo in pijačo. Marsikdo bo oporekal, 

češ, prava lakota me ne zagrabi, ko odprem hladilnik, 

ampak šele po prvem zaužitem grižljaju, 

in po vsakem nadaljnjem kozarcu pijače se mi 

bolj ljubi piti. Toda Gossenov zakon se da le zača- 

sno obiti s slo, ki je močnejša od potrebe. Na koncu 

ni slastna klobasa, ki ne gre v prepoln trebuh, 

nič vredna, pa tudi žlahtno vino v sodu je brez 

vrednosti za pivca, ki je opit obležal ob njem. Večji 

dohodek manj cenimo, saj ga bolj zapravljamo. 

Saj vemo, kaj naredi siromak, ki ga presenetljivo 

naključje osreči z neznanskim bogastvom. 

Nagloma ga požene v zrak, ker zastonjski dobitek 

zanj ni nič vreden.  Zakon le na prvi pogled spregleda 

skopuškega bogataša, ki kopiči velik denar, 

zapravi pa niti beliča. Zamenjal je sredstvo za dosego 

cilja za cilj. Dohodek je v hipu postal največja 

dobrina, zato je seveda ne bo zamenjal za nobeno 

drugo. Stiskač je torej še zapravljivejši od 

velikodušnega zapravljivca, ker je menjavo dohodka 

za dobrino opravil v trenutku. S čezmerno 

dobrino pa se ne more zgoditi drugače kot z jedjo 

za požeruha in pijačo za pijanca. Ob smrtni uri 

še nikomur ni uspelo odnesti njenega bogastva 

onstran. Pa četudi bi se mu posrečilo, kaj pa bi 

tam čez začel z njeno zemeljsko pomanjkljivostjo! Če 

naredimo več in bolje, tudi naše delo izgubi 

vrednost. Zato premetenec ne pokaže vseh 

svojih sposobnosti takoj, a s pretkanostjo ne seže 

čez svoj prag, ker tudi drugi s svojim delom znižajo 

vrednost njegovega dela.  Najpogostnejši 

upad vrednosti dobrine z njeno količino je najbolj 

prefinjen. Država s tiskanjem denarja vrta nevidno 

luknjo v žepe svojih državljanov, skozi odteka 

denarna vrednost, žepi so zmerom bolj suhi, 

denar pa vse bolj podoben potiskanemu papirju 

in malo vreden. 

Nekorist ne postane koristna 

Gossenov zakon velja v ekonomiji brez izjeme 

za stvari s katero koli realno vrednostjo, pozitivno, 

nično ali negativno. Njihova skupna koristnost 

se z umnim prištevanjem in množenjem 

koristi sicer povečuje, a vedno manj, dokler 

se ne ustavi in strmo zmanjšuje. Niti 

nekoristnost na nekoristnost niti nekoristnost 

na korist pa nista navzdol omejeni in žal ne zasučeta 

škodljivega toka navzgor v korist. Kot se 

je potožil zmeden mizarski vajenec: “Odrezal 

sem letev že trikrat, pa je še zmeraj prekratka.” 

In kot je pokazal veljavnost zakona češki humorist 

Jaroslav Hašek – celo noč je kuhal tetinih 

šestdeset jajc v mehko, pa so bila zjutraj še vedno 

trda.  Izmeček je morda še kaj koristen, če 

se proda kot odpadna surovina, a postane škodljiv, 

če se ga proizvede preveč in podjetje zaradi 

njega propade. Mojster za plačilo popravi pokvarjen 

stroj in mu povrne korist. Smeti, ki se 

nabirajo v gospodinjstvu, pa postajajo vse bolj 

ničvredne. Ker imajo negativno vrednost, je treba 

plačati za njihov odvoz – za to, da jih nimamo. 

 Zastonj niso niti odpadki, ki se kopičijo na 

dvorišču družbe in naravnega okolja. 

Čim pozneje se zavemo svojega neljubega lastništva, 

tem večji je nadležen kup. Gossenov zakon 

je tu še bolj neizprosen, ker škoda – v nasprotju 

s koristjo – ni niti končna niti omejena. 

Ne pomaga pogledati proč. Čas zaračunava zamudne 

obresti, zato bo odprava škode z odlašanjem 

vse dražja. Ko za škodo nazadnje plačamo s 

svojim življenjem, postane za nas sicer dokončna, 

vendar je v resnici nismo odpravili. 

Če zakona v materialnem svetu ne upoštevamo, 

ta vseeno velja. Če se z dobrinami igramo, se 

nas naveličajo celo prej kot mi njih. Iz hiše smo 

spodili zdravje, vanjo pa se prikradejo nezadovoljstvo, 

slabo počutje in bolezen. 


KAKO ZDRAVITI 

Mokro naj bo suho 

Glivične okužbe ali mikoze so med najpogostejšimi kožnimi boleznimi. 

Pogostnost glivičnih okužb se že več let povečuje. Po nekaterih podatkih za njimi 

vsaj enkrat v življenju zboli najmanj 10 odstotkov ljudi. 

Jadranka Korsika Mrak, dr. med., spec. dermatovenerologije 

To je najverjetneje posledica uporabe 

številnih antibiotikov, povečanega 

števila bolnikov, ki so slabše imunsko 

odporni, in staranja populacije. Izjemno 

pomembno je preprečevanje širjenja teh 

okužb ter zgodnje zdravljenje, kadar še niso prizadeti 

nohti in lasišče. Za zgodnje zdravljenje 

glivičnih okužb kože so na voljo kreme in geli, ki 

se preprosto nanesejo na okužene predele kože. 

Pri bolj razširjenih vnetnih spremembah pa je 

potrebna tudi sistemska terapija, kar pomeni, da 

za zdravljenje glivične okužbe predpišemo tudi 

tablete. 

Kaj so glivice na koži 

Glive so mikroorganizmi, ki so v naravi zelo 

razširjeni. Glive, ki povzročajo okužbe kože, 

razdelimo v tri večje skupine: dermatofite, kvasovke 

in plesni. Dermatofiti so daleč najpogostejši 

povzročitelji glivičnih okužb kože, tako pri nas 

kot v svetu. Te glive imajo določene encime, ki 

jim omogočajo hranjenje z roženo plastjo kože, 

dlak in las. V naravi živi del teh dermatofitov v 

zemlji – imenujemo jih geofilni –, zoofilni se 

prenašajo z okuženih živali, antropofilni pa so v 

glavnem na človeku. 

V različnih deželah je pogostnost teh okužb 

različna. Z geofilnimi glivami se okužijo predvsem 

ljudje, ki delajo z zemljo. Okužbe z zoofilnimi 

se pojavijo ob stiku z živalmi, predvsem pri 

kmetih in veterinarjih, ki poklicno prihajajo v 

stik z okuženimi živalmi. Zelo pogosta je pri nas 

okužba z glivami, ki jih prenašajo predvsem 

mačke, redkeje psi. Govorimo o mikrosporiji, ki 


KAKO ZDRAVITI 

jo – najpogosteje na otroke – po navadi prenašajo 

mlade potepuške mačke. Pojavi se ob stiku z bolno 

živaljo, prenaša se lahko od človeka na človeka 

ali celo prek predmetov. Ta okužba je najpogostejša 

v poletnem času. 

Antropofilne glive so prilagojene bivanju 

na naši koži. Prenašajo se med ljudmi z neposrednim 

stikom ali pa posredno prek okuženih 

predmetov in površin v kopališčih, zdraviliščih, 

savnah, telovadnicah, kjer hodimo bosi in so 

ugodne razmere (vlaga in toplota) za bivanje 

in razmnoževanje gliv. 

Druga večja skupina glivic so kvasovke. Med 

njimi je najpomembnejša Candida albicans; 

Kakšni so dejavniki tveganja 

za gliviËne okužbe na koži 

Poglavitni vzrok glivičnih okužb kože je zadrževanje 

v okolju, ki je za razvoj in razmnoževanje 

gliv ugodno. To so javna kopališča, zdravilišča, 

savne in telovadnice, kjer ljudje hodimo bosi in je 

primerna vlaga in toplota, da glive uspešno preživijo. 

Tudi športna obutev je odličen prostor za razvoj 

glivic. Eden od poglavitnih dejavnikov povečanja 

možnosti za glivične okužbe kože je tudi jemanje 

antibiotikov. Med letnimi časi pa je poletje 

tisto, ko se število glivičnih okužb kože najbolj poveča, 

zato v tem času velja še posebna pozornost. 

Kateri so najpogostejši simptomi pri 

gliviËnih okužbah kože 

Za gliviËne okužbe kože smo razliËno dovzetni. 

Domnevamo, da gre za prirojeno veËjo dovzetnost za 

okužbe, zato nekateri ljudje, ki pridejo v stik z glivami, 

zbolijo, drugi pa ne. Obolevajo ljudje v vseh 

življenjskih obdobjih. Potrebno je poudariti, da so 

doloËene skupine ljudi zaradi slabšega zdravstvenega 

stanja bolj dovzetne za okužbe z glivicami. To so 

predvsem bolniki s sladkorno boleznijo, starejši ljudje 

z motnjami v prekrvitvi in boleznimi perifernega 

živËevja, bolniki z rakom, ljudje, ki so jim presadili 

organe, in oboleli z virusom HIV. GliviËne okužbe kože 

se zelo pogosto ponavljajo tudi pri mladih, športno 

aktivnih ljudeh. 

rok. Pri debelih ljudeh v poletnem času pride do 

vnetja v kožnih gubah, čemur se pridružijo še kvasovke. 

Pri mikrosporiji, ki jo prenašajo mačke, se 

pojavijo za kovanec velika rožnata in ob robu 

luščeča se žarišča. Najpogosteje so na tistih delih 

telesa, ki so bila izpostavljena stiku z živaljo, npr. 

roke, podlahti, obraz; včasih se prenesejo na lasišče 

in tam začasno izpadejo lasje. Pogostejša je pri 

otrocih. 

okužbo z njo imenujemo kandidoza. Poleg teh je 

v skupini še Mallasezia, ki pogosto povzroča tako 

imenovano kožno plesen. Te kvasovke so pri nekaterih 

ljudeh že običajno na sluznicah in se v 

razmerah, ki so ugodnejše za njihovo rast, čezmerno 

razmnožijo. Ugodne razmere za njihovo 

razmnoževanje so posebej pri naslednjih dejavnikih: 

pogosto močenje kože, večje potenje, pri 

debelih ljudeh v kožnih gubah, ob jemanju antibiotikov, 

pri imunsko slabše odpornih ljudeh, pri 

rakavih obolenjih in kroničnih boleznih. Tretja 

skupina glivic na koži pa so plesni. Te so v naravi 

zelo razširjene, vendar pri ljudeh le redko povzročajo 

okužbe. Pogostejše so v toplejši in bolj 

vlažni klimi. 

Posamezne vrste gliv prizadenejo različne predele 

na telesu, vendar so znaki glivičnih okužb 

kože zelo podobni. Na koži se pojavita rdečina in 

drobno luščenje, ki ju spremlja srbež. Ko se okužba 

širi, opazimo izrazito rdeč zunanji rob žarišča, notranji 

del pa bledi in je videti, kot bi bil ozdravljen. 

Glivice se najraje naselijo na tistih delih telesa, 

kjer je koža topla in vlažna, tj. med kožnimi gubami. 

Najpogosteje jih najdemo na koži med prsti na 

nogah in v predelu koraka, predvsem pri ljudeh, ki 

se aktivno ukvarjajo s kakšnim športom in pogosto 

obiskujejo športne objekte, kjer so ugodne razmere 

za širjenje glivičnih okužb. Kvasovke se rade 

pojavijo med prsti na rokah, še posebej pri tistih, 

ki so poklicno izpostavljeni stalnemu močenju 

Zdravljenje in prepreËevanje gliviËnih 

okužb kože 

Kot pri vsakem zdravljenju je tudi pri glivičnih 

okužbah zelo pomembno preprečevanje. Za 

razmnoževanje glivic je idealno vlažno in toplo 

okolje. Vsem, ki pogosto obiskujete javna kopališča, 

zdravilišča, savne in telovadnice, svetujemo, 

da vedno nosite primerna obuvala in s tem preprečite 

neposreden stik kože z vlažnimi površinami. 

Uporabljajte sredstva za umivanje nog s 

kislim pH (to je pH, ki je manjši od 7), nosite 

bombažne nogavice in obutev iz naravnih materialov. 

Ne nosite vsak dan istih čevljev in si jih ne 

sposojajte. Pazite na redno higieno in poskrbite, 

da bo koža suha, zlasti med prsti. 

Za zdravljenje glivičnih okužb kože predpisujemo 

antimikotike v obliki krem, losionov in posipov, 

glede na mesto okužbe. Na slovenskem 

tržišču lahko poiščete Lamisil Dermgel, nov 

fungicid¹ v obliki hladilnega gela s terbinafinom, 


KAKO ZDRAVITI 

ki je zelo učinkovit pri odpravljanju kožnih mikoz 

in preprost za uporabo. Nanesemo ga enkrat 

do dvakrat dnevno na prizadete dele. Ima prijeten 

hladilni učinek, zato je zelo primeren za 

glivične okužbe podplatov in kože med prsti nog, 

pomembno pa je tudi, da kože ne draži in ob nanosu 

umiri srbež. Edini fungicidni hladilni gel na 

našem tržišču lahko dobite na recept ali pa ga 

kupite po priporočilu farmacevta v lekarni. Uporabljamo 

ga vsaj en teden, pri trdovratnejših 

okužbah pa 14 dni. 

• 

»e ste morda posumili, da se je tudi pri vas pojavila gliviËna okužba kože, odgovorite na nekaj spodaj zastavljenih 

vprašanj. »e boste na veË kot polovico vprašanj odgovorili pritrdilno, je zelo verjetno, da je ta nadloga napadla tudi vas. 

Ali pogosto obiskujete javna kopališËa, 

zdravilišËa ali telovadnice? 

Da Ne 

Ali se vaše noge potijo bolj kot navadno? 

Da Ne 

Ali se je kjer koli na koži pojavila rdeËina 

s srbenjem, ki se širi? 

Da Ne 

Opažate, da se koža med sredincem, prstancem 

in mezincem na nogah stalno lušËi in srbi? 

Da Ne 

Ste te spremembe poskušali zdraviti z razliËnimi mazili, 

vendar brez uspeha? 

Da Ne 

Ste v zadnjem Ëasu potrebovali zdravljenje 

z antibiotikom? 

Da Ne 

Imate katero od kroniËnih bolezni, npr. sladkorno 

bolezen, motnje prekrvitve? 

Da Ne 

Imate morda domaËo žival, še posebno maËko, 

pri kateri ste opazili kakšno spremembo na dlaki? 

Da Ne 

Vas že dlje Ëasa moti noht, ki je zadebeljen in moten? 

Da Ne 

Ali ste se pravkar vrnili iz krajev, kjer je topla 

in vlažna klima? 

Da Ne 

¹ Fungicid je učinkovina, ki ubije glivice in s tem prepreči 

hitrejšo odpravo simptomov glivičnih okužb kože. 

CENTER 

ZDRAVE 

KOÆE 

Sreœanje s strokovnjaki 

za koæo 

• Dermatologi za natanœno 

diagnozo koæe vsakega 

posameznika. 

• Farmacevti za nasvet o 

pravilni negi koæe: o negovalnih 

izdelkih in postopkih nege za 

vsakega posameznika. 

Individualni in osebni nasvet 

Diagnoza po meri, æeljah in 

potrebah vsakega obiskovalca. 

Diagnostiœna kartica koæe 

Osebna kartica, ki jo prejmete 

na zaœetku obiska. Vsebuje 

podatke, dobljene z analizo koæe, 

in priporoœila, podana 

med posvetom s strokovnjaki. 

Spoznajte svojo koæo 

v Vichyjevem Centru zdrave koæe. 

OBIØŒITE NAS 

g na ploøœadi Ajdovøœina v Ljubljani od 10. do 12. maja 

g na Glavnem trgu v Mariboru od 21. do 23. junija 

VICHY. ZDRAVJE JE OSNOVNO. ZAŒNITE PRI SVOJI KOÆI. 

L’OREAL Slovenija, d. o. o., P. P. 280, 1000 Ljubljana 

 

 

 

Spoznajte svojo koæo v Vichyjevih 

CENTRIH ZDRAVE KOÆE 

V izbranih lekarnah po Sloveniji vam bo v dermokozmetiœnem 

svetovalnem kotiœku na voljo Vichyjev strokovnjak, ki bo: 

• doloœil vaø tip koæe, 

• vam svetoval popolno negovalno rutino za vaøo koæo. 

VICHY. ZDRAVJE JE OSNOVNO. ZAŒNITE PRI SVOJI KOÆI. 

L’OREAL Slovenija, d. o. o., P. P. 280, 1000 Ljubljana 

www.vichy.si 

Koæa je vitalen 

in neæen organ. 

Ljudje pogosto 

sami sebi svetujejo 

in negujejo koæo, 

ne da bi jo sploh 

poznali. 

Neprimerno 

ravnanje lahko koæi 

økodi in povzroœi 

njeno prezgodnje 

staranje. 

Obiøœite svojo 

lekarno in za 

nasvet vpraøajte 

svojega farmacevta 

– strokovnjaka za 

nego zdrave koæe.

ZDRAVILNE RASTLINE 

Pomladanska kura s čemažem 

Eva Esih, absolventka fakultete za farmacijo 

Na spomladanskem sprehodu po gozdu nas pogosto preseneti močan vonj po 

česnu, ki ga zaznamo, še preden vidimo rastlino, ki ga oddaja. To je čemaž. 

Druga imena zanj so gozdni česen, medvedji česen, divji česen, čremož, kačji 

lek ali štrkavec. Čemaž so poznali že stari Rimljani, ki naj bi ga imeli celo 

rajši kot česen. Čemaževe čebulice so pravi nadomestek za česen, sveže liste pa 

lahko pripravimo kot špinačo, jih dodajamo k solati ali pa naredimo sok. 

Rastlina 

Čemaž Allium usinum spada v družino lukovk 

Alliaceae. Raste po vsej Sloveniji v svetlih, 

vlažnih gozdovih in med grmovjem. Ima svetlo 

zelene suličaste liste, ki zrastejo iz podolgovate 

čebulice, znatno manjše od česnove. Svetlo zelen 

pecelj je visok do 30 centimetrov. Zvezdasti cvetovi 

so bele barve; razcvetijo se aprila in cvetijo do 

sredine maja. Čemaž najlaže najdemo spomladi, 

ko nas nanj poleg kobulastih socvetij nežnih belih 

cvetov opozarja značilen vonj po česnu. 

UËinkovine in delovanje 

Čemažu pripisujejo številne zdravilne učinke. 

Deluje enako ali podobno kot česen, le da naj 

bi bil še bolj zdravilen. Njegove učinke so potrdili 

s sodobnimi kemičnimi in farmakološkimi 

raziskavami. Čemaž vsebuje žveplo vsebujoče 

sestavine tiosulfinate in ajoene, vitamine, mineralne 

snovi, elemente v sledovih in drugo. Razmerje 

sestavin v rastlini zelo niha, saj je odvisno 

od podnebja, časa nabiranja in načina shranjevanja. 

Delovanje čemaža je mnogostransko. Deluje 

antibiotično, antibakterijsko in antimikotično. 

Učinkovito uravnava in znižuje visok krvni tlak 

in maščobe v krvi. Je odlično naravno pomagalo 

zoper aterosklerozo, podaljšuje čas strjevanja 

krvi in povečuje fibrinolitično aktivnost, kar pomeni, 

da se krvni strdki lažje razkrojijo. Vpliva 

na imunski sistem, zvišuje odpornost proti okužbam 

in zavira nastanek prostih radikalov. Številni 

ga priporočajo pri obolenjih želodca in črevesja, 

pri driskah, vetrovih, slabi prebavi in izgubi 

teka ter pri jetrnih in žolčnih težavah. Ugodno 


NA©A LEKARNA 31

ZDRAVILNE RASTLINE 

Preprosto zanesljivejši. Tensoval® duo control. 

Dvojna zanesljivost pri merjenju krvnega tlaka. 

njim lahko obogatimo okus juh in enolončnic, 

zelo dobro se poda tudi k ribam. Možnosti je še 

veliko, potrebno je le malo domišljije. Čemaž lahko 

tudi gojimo. Nekaj čebulic posadimo v zemljo 

na senčnem delu vrta ali v humuzna in vlažna tla 

pod drevesi in grmovjem, saj ne potrebuje veliko 

svetlobe. 

Ljudsko izročilo pravi, da ga iščejo medvedi, 

ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si očistijo 

želodec, črevo in kri. Tudi nas bo spomladanska 

kura s čemažem osvežila in pripomogla k splošnemu 

zdravju in boljšemu počutju. 

deluje tudi pri obolenjih dihalnih poti ter 

splošni slabosti pri infekcijah. Neželenih učinkov 

ni. Vendar pa moramo biti pri nabiranju čemaža 

previdni, da ga ne zamenjamo s strupenima 

šmarnico (Convallaria majalis) ali jesenskim 

podleskom (Colchicum autumnale). Pozorni bodimo 

predvsem na vonj po česnu, ki zanesljivo 

izključuje zamenjavo s kakšno drugo rastlino. 

Uporaba 

Za pripravke iz čemaža nabiramo sveže liste, 

poleti pa čebulice in iz njih pripravimo sok. Dvema 

pestema enih ali drugih dodamo deciliter 

vode, zmešamo v mešalniku, odcedimo in shranimo 

v hladilniku. Za pomladansko očiščevalno 

kuro uživamo po dve žlici soka trikrat na dan. V 

vsakdanji kuhinji lahko čemaž večinoma nadomesti 

česen. Uporabimo ga kot dodatek k različnim 

vrstam solat. Iz listov pripravimo juho ali 

špinačo. Drobno narezan čemaž vmešamo kot 

začimbo v različne namaze, osnova katerih je 

skuta ali kisla smetana, tofu ali hladno stiskana 

olja. Pripravimo lahko celo čemažev pesto. Z 


Recepta 

Namaz s Ëemažem 

Potrebujemo 200 gramov skute, dve žlici kisle 

smetane, malo olivnega olja, nekaj kapljic 

limoninega soka, sol, poper in seveda šopek 

Ëemaža. »emaž na drobno sesekljamo in zmešamo 

skupaj z ostalimi sestavinami. Sol, poper in limonin 

sok dodamo po okusu. Namaz postrežemo hladen. 

• 

»emaževa juha 

Za Ëemaževo juho potrebujemo Ëetrt kilograma 

Ëemaževih listov, 1 deciliter sladke smetane, sol, 

poper. »emaž narežemo in prepražimo na olivnem 

olju. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Nato vse 

skupaj zmeljemo s paliËnim mešalnikom in dodamo 

še sladko smetano. ZaËinimo s poprom in soljo in 

še nekaj Ëasa kuhamo. Za lepši videz juhe na koncu 

vanjo dodamo še nekaj, na trakove narezanega 

Ëemaža, in postrežemo. 

Možnosti uporabe Ëemaža je še veliko, 

potrebno je le malo domišljije. Pa dober tek! 

Naročnik oglasa: PAUL HARTMANN Adriatic, d.o.o., Ljubljana 

Tensoval® 

duo control 

Akcija STARO za NOVO: 

Če prinesete nazaj svoj stari merilnik krvnega tlaka kateregakoli proizvajalca, 

vam pri nakupu merilnika Tensoval Duo Control priznamo dodaten popust. 

Za vse informacije povprašajte v lekarni ali specializirani trgovini. 

Tensoval duo control je edini merilnik krvnega tlaka z edinstveno 

kombinacijo dveh profesionalnih merilnih tehnologij. 

Prvič nam je uspelo združiti veliko natančnost stetoskopske metode merjenja krvnega 

tlaka, ki jo uporabljajo zdravniki s popolnim udobjem, ki jo zagotavlja samodejni 

merilnik krvnega tlaka. 

Duo Sensor technology ® zagotavlja: 

• zelo natančne meritve, 

• preprosto uporabo in izredno udobje pri merjenju, 

• uporabo merilnika za ljudi z visokim krvnim tlakom in 

različnimi vrstami motenj srčnega ritma 

Merilniki Tensoval duo control so na voljo le v lekarnah in specializiranih trgovinah.


Ni astma. Ni anemija. 

Ni KOpB * . 

Je pljučna arterijska 

hipertenzija (pah). 

Asist. dr. Katja Prokšelj, dr. med., KliniËni oddelek za kardiologijo, KC Ljubljana 

Pljučna arterijska hipertenzija (PAH) je redka kronična bolezen z zelo slabo 

prognozo in veliko umrljivostjo. O PAH govorimo, kadar je tlak v pljučnih 

arterijah v mirovanju ali med naporom povišan nad normalno vrednost. 

* KOPB je kronična obstruktivna pljučna bolezen. 

delimo na idiopatsko, 

katere vzroka 

ne poznamo, dru- 

PA H žinsko bolezen in 

pah, povezano z drugimi boleznimi (sistemske 

vezivnotkivne bolezni, nekatere prirojene srčne 

napake, okužba s hIV in druge). 

Ne glede na vzrok pah so spremembe na 

pljučnem žilju enake. Prizadete so pljučne arterije. 

Žilna stena se zadebeli in žile postanejo toge, žilna 

svetlina se zoži in na kraju zožitev lahko nastanejo 

krvni strdki, ki še dodatno zaprejo žile. Zaradi 

sprememb na pljučnem žilju se poveča pljučna 

žilna upornost in pljučni arterijski tlaki, kar privede 

do popuščanja in odpovedi desnega srca. 

Mehanizmi, ki privedejo do nastanka pah, so 

številni in še vedno niso dokončno razjasnjeni. Glavni 

so: skrčenje žile (vazokonstrikcija), preoblikovanje 

žilne stene, vnetje in nastanek krvnih strdkov. 

Najprej pride do zoženja žile, ki nastane zaradi nenormalnega 

delovanja notranje plasti žilne stene – 

endotelija, kar imenujemo endotelijska disfunkcija. 

Že dolgo je znano, da je endotelijska disfunkcija 

začetni proces tudi pri nastanku poapnenja žil ali 

ateroskleroze. Kako pomembna pa je pri nastanku 

pah, je postalo jasno šele v zadnjih letih, kar je 

omogočilo pomembna nova odkritja pri zdravljenju 

pah. Zaradi endotelijske disfunkcije pride do 

zmanjšane tvorbe snovi, ki širijo žile (to so vazodilatatorji: 

dušikov oksid in prostaciklin), in povečane 

tvorbe snovi, ki krčijo žile (to so vazokonstriktorji: 

tromboksan A 2 in endotelin-1). Najpomembnejši 

od teh je endotelin. Ta se veže na posebne strukture 

(receptorje), ki so v telesu, tudi v pljučih. Njegova 

vloga je pomembna pri nastanku pah. Poznavanje 

mehanizmov, ki sodeljujejo pri nastanku pah, je 

omogočilo razvoj zdravil za zdravljenje te bolezni. 

Tako kot so podobni mehanizmi pri različnih 

oblikah pah, so tudi težave bolnikov s pah ne 

glede na etiologijo bolezni enake. Težave, ki jih 

navajajo bolniki s pah, so neznačilne in jih lahko 

zamenjamo s težavami pri drugih boleznih srca 

in pljuč. Zato je bolezen pogosto dolgo časa prikrita 

in diagnozo postavimo šele po več mesecih 

ali letih, lahko že v napredovali fazi. Glavne 

težave so težko dihanje pri naporu, utrujenost, 

slabša telesna zmogljivost, bolečina v prsih in izguba 

zavesti. Težave so sprva blage in se najprej 

pojavijo le pri naporu. Z napredovanjem bolezni 

se težave pojavljajo pri vse manjšem naporu in so 

v končni fazi lahko navzoče že v mirovanju. 

Kadar pri bolniku posumimo na pah, je bolezen 

treba čim prej potrditi ali ovreči. Pri odkrivanju 

bolezni nam pomaga klinični pregled bolnika, 

elektrokardiogram, rentgenogram prsnih 

organov, diagnozo pa največkrat potrdimo z ultrazvokom 

srca, ki je neinvazivna metoda in s 

katero zanesljivo ocenimo pljučni arterijski tlak. 

pah dokončno potrdimo z invazivno meritvijo 

pljučnih tlakov s kateterizacijo desnega srca, ki 

omogoča tudi oceno stopnje bolezni. Po postavitvi 

diagnoze moramo ovrednotiti tudi telesno 

zmogljivost bolnikov, največkrat s testom pre- 


NA©A LEKARNA 35


hojene razdalje v šestih minutah, ki je obenem 

odličen test za spremljanje napredovanja bolezni 

in uspešnosti zdravljenja. 

Nezdravljena pah je povezana z zelo slabo 

prognozo. Povprečno preživetje pri nezdravljeni 

idiopatski pah, ki ima od vseh oblik 

pah najslabšo prognozo, je 2,8 leta. Zato je 

pomembno, da bolezen čim prej odkrijemo in 

zdravimo, saj imamo zaradi napredka v poznavanju 

mehanizmov nastanka bolezni danes 

na voljo učinkovita zdravila. 

Klasično zdravljenje zajema: 

• zdravila za redčenje krvi zaradi nagnjenja 

k nastanku krvnih strdkov; 

• zdravila za odvajanje vode (diuretike) pri 

pojavu otekanja zaradi srčnega 

popuščanja; 

• kisik ob pomanjkanju kisika v krvi pri na 

predovali pah; 

• digitalis in dobutamin pri napredovalem 

srčnem popuščanju; 

• kalcijeve antagoniste, ki povzročajo 

širjenje pljučnih žil in jih uporabljamo pri 

izbranih bolnikih, pri katerih predhodno 

dokažemo njihovo učinkovitost z invaziv 

nimi meritvami pljučnih arterijskih tlakov. 

S klasičnim zdravljenjem predvsem olajšamo 

bolnikove težave, ni pa dokazov o tem, da bi ta 

zdravila zavirala napredovanje bolezni ali 

podaljševala življenje. Izjema je le dolgotrajno 

zdravljenje s kalcijevimi antagonisti, ki pri izbranih 

bolnikih deluje ugodno tako na počutje bolnika 

kot tudi na prognozo bolezni. 

Novejša zdravila delujejo ciljano na mehanizme 

nastanka pah, predvsem na endotelijsko disfuncijo. 

Glede na to, na kateri mehanizem delujejo, 

jih delimo v tri skupine. S temi zdravili 

želimo doseči predvsem širjenje pljučnih arterij 

in tako zmanjšati njihovo upornost in pljučni arterijski 

tlak. Obenem zdravila ugodno delujejo 

tudi na druge procese, npr. na preoblikovanje 

žilne stene. Ta zdravila so sintetični prostaciklin 

in njemu podobne substance, antagonisti endotelinskih 

receptorjev in zaviralci tipa 5 fosfodiesteraze. 

Sintetični prostaciklin in njegovi analogi: 

Prostaciklin je substanca, ki širi žile. Njegovo nastajanje 

je pri pah zmanjšano. Sintetično izdelan 

prostaciklin je epoprostenolol, ki ga uporabljamo 

pri zdravljenju pah. Zdravilo učinkovito izboljša 

telesno zmogljivost, kakovost življenja in preživetje 

pri bolnikih z različnimi oblikami pah. Prostaciklinu 

podobne substance so treprostinil, beraprost 

in iloprost. Nekatere od njih se dajejo le v 

žilo, nekatere lahko vdihavamo, dajemo v podkožje 

ali jih zaužijemo. 

Zaviralci tipa 5 fosfodiesteraze: Fosfodiesteraza 

je encim, ki s svojim delovanjem povzroča 

skrčenje žil. Njegovo delovanje zavira zdravilo 

sildenafil, ki tako povzroča širjenje pljučnih žil 

pri pah. Zdravilo zaužijemo. Njegova uporaba 

izboljša telesno zmogljivost in zmanjša težave pri 

bolnikih z različnimi oblikami pah. 

Antagonisti endotelinskih receptorjev-1: Bosentan 

je zdravilo, ki zavira delovanje endotelina-1 

prek njegovih endotelinskih receptorjev v 

pljučnih arterijah. Bosentan tako povzroči širjenje 

pljučnih arterij, zmanjša upor v pljučnih arterijah 

in s tem pljučni arterijski tlak. Zdravilo zaužijemo. 

Njegovo učinkovitost so dokazali pri 

idiopatski pah in pri pah, ki nastane zaradi sistemskih 

vezivnotkivnih bolezni in prirojenih 

srčnih napak. Njegova uporaba je povezana z izboljšanjem 

telesne zmogljivosti in preživetja bolnikov. 

Tudi pri nas so dostopna nekatera od omenjenih 

novih zdravil za zdravljenje pah, in sicer 

sildenafil, iloprost in prihajajoč bosentan. Tako 

lahko tudi v Sloveniji bolnike s pah učinkovito 

zdravimo, kar jim omogoča kakovostnejše, 

aktivnejše in daljše življenje. 

q Srce in srËno popušËanje 

Srce sestavljajo štiri votline: desni preddvor in desni 

prekat (desna stran srca) ter levi preddvor in levi prekat 

(leva stran srca). O srËnem popušËanju govorimo, kadar 

je delovanje srca oslabljeno in ne zmore veË Ërpati 

dovolj krvi za potrebe telesa. PopušËanje desnega srca 

se kaže predvsem z otekanjem nog in poveËanjem jeter, 

popušËanje levega srca pa s težkim dihanjem in hitro 

utrudljivostjo. 


PREUDARNO ZA ZDRAVJE 

 

Au, boli! 

 

mag. Irena LukanËiË 

Bolečine so neprijeten, pa vendar potreben občutek. Potreben zato, ker nas telo 

z bolečinami opozori, da je z njim nekaj narobe. V nekaterih primerih so bolečine 

celo koristne ali nujne za preživetje, saj izzovejo refleksen umik pred škodljivim 

dejavnikom (npr. vročo likalno ploščo). 

Načinov lajšanja bolečin je mnogo. Na grobo 

jih razdelimo na lajšanje bolečin z zdravili in na 

lajšanje bolečin brez njih. Brez zdravil lahko lajšamo 

bolečine z različnimi masažami, obkladki 

(npr. hladen obkladek ob padcih in udarcih), hipnozo, 

akupunkturo … 

Katera so varna in uËinkovita zdravila 

za lajšanje boleËin, ki so na voljo brez 

zdravniškega recepta? 

Varna in učinkovita zdravila za lajšanje bolečin 

(analgetiki), ki so na voljo brez zdravniškega 

recepta v lekarnah, največkrat vsebujejo eno 

samo učinkovino (npr. paracetamol, ibuprofen, 

acetilsalicilno kislino, naproksen) ali kombinacijo 

več učinkovin v manjših odmerkih. 

Paracetamol (npr. Lekadol®) je verjetno najpogosteje 

uporabljeno zdravilo za lajšanje bolečin, 

ki se lahko uporablja tako pri odraslih 

kot pri otrocih. V nasprotju z drugimi analgetiki 

ima paracetamol manj neželenih učinkov, 

ne poškoduje želodčne sluznice in ima manj 

učinkov delovanja z drugimi zdravili. Za lajšanje 

bolečin ga tako lahko vzamejo tudi tisti, ki že jemljejo 

zdravila za zniževanje krvnega tlaka ali 

zmanjšanje vrednosti sladkorja v krvi. 

Lek d.d., Verovøkova 57, 1526 Ljubljana 180407-SVN 

 

Kadar bolečine trajajo kratek čas, jih 

imenujemo akutne. Kratkotrajne bolečine 

imajo svoj biološki smisel. Opozarjajo 

nas na škodljivo delovanje v telesu 

ali pa v njegovi neposredni okolici in imajo 

varovalni učinek. Kadar pa trajajo daljši čas, čeprav 

pravega vzroka ni več, jih imenujemo kronične. 

Pogosto se kroničnim bolečinam pridružijo 

še znaki depresivnosti, kar stanje samo še 

poslabša. Razvije se kronični bolečinski sindrom. 

Vse bolečine, tako akutne kot kronične, je treba 

lajšati. Vedno več je dokazov, da nezdravljene 

ali slabo zdravljene bolečine organizmu škodujejo. 

Bolečino je treba lajšati čim hitreje po tem, ko se 

pojavi. 

akuten 

analgetik 

antipiretik 

kroničen 

BoleËinski slovarËek 

kratkotrajen in razmeroma izrazit 

zdravilo s protiboleËinskim delovanjem 

zdravilo s protivroËinskim delovanjem 

dolgotrajen 

 

 

38 NA©A LEKARNA

POZITIVKA 

Vesna, kako je biti mama? 

Vesna Sedmak Lojk, mag. farm. 

Danes me je sodelavka za trenutek ujela na kavi in presenetila 

z vprašanjem: »Vesna, daj, povej mi, kako je biti mama.« V trenutku 

mi je srce narekovalo odgovor, da je biti mama mojemu nadobudnemu 

dveletniku nekaj najbolj fantastičnega, kar se mi je v življenju 

pripetilo! Že slišan odgovor? Seveda, od večine mamic bi se dalo slišati 

kaj podobnega, pa vendar vsaka zase dobro ve, da je to pač edini 

najiskrenejši odgovor na takšno vprašanje. A na žalost se pri velikem 

številu mamic konča pri tej trditvi. Same sebi, kaj šele drugemu ne 

želijo priznati, da je včasih neizmerno težko, da hrepeniš po ‘urici 

zase’, da je trenutek samote v stanovanju nekaj najbolj blaženega in 

cenjenega za dušo. Da, drage mamice, ko nadaljuješ odgovor, da 

zahteva v današnjem času krmiljenje med uspešno kariero, materinstvom 

in složnim partnerstvom veliko potrpljenja, prilagajanja in ne 

nazadnje čustvene inteligence, takrat postane vse skupaj mnogo lažje! 


NA©A LEKARNA 41

POZITIVKA 

Vselej znova se nasmejim, kadar slišim in 

berem izjave bližnjih prijateljev, ki še 

nimajo otrok, ko trdijo, da nam otrok 

spremeni življenje toliko, kolikor si 

sami dopustimo. Če prav pomislim, si tudi sama 

sploh nisem znala predstavljati razsežnosti 

starševstva in sem mislila precej podobno. V 

nosečnosti sem si v mislih risala podobo našega 

novega člana in kovala načrte o skupnih podvigih 

in izletih skozi idilične podobe iz reklam in plakatov, 

kjer se zadovoljna družinica smehlja sredi 

cvetočega travnika. Z možem sva bila vselej zelo 

aktivna in komaj sva čakala na prvi izlet z našim 

Jako. Spomnim se, da sva že pri prvem sprehodu 

ugotovila, da so stvari malo bolj zapletene kot le 

skupek želja, nahrbtnika, dobre volje in zemljevida. 

Seveda smo potrebovali rezervne pleničke, oblekice, 

pa čajček in dudo, in ko je bilo vse skupaj pripravljeno, 

je bil že čas za ponovno dojenje in previjanje. 

In seveda je bilo potem za daljši izlet tako ali 

tako že prepozno … Spet drugič smo bili hitro nared, 

se optimistično odpravili dogodivščinam naproti, 

a kaj ko sva bila tisti dan pripravljena na 

dogodivščine samo midva z možem. Najinemu 

sinu vožnja z avtom tisti trenutek pač ni ustrezala, 

zato smo celo pot poslušali negodovanje v obliki 

joka in ta se je glasno stopnjeval z namestitvijo v 

vozičku. Tako je preteklo kar nekaj časa, da smo se 

uskladili in navadili na nove zahteve in 

najpreprostejši način za izpeljavo izleta. 

In povem vam, za nami je prečudovit vikend! V 

dolini kristalno čiste reke Radovne so se slikale 

idilične podobe, ko sva z Jako lovila očija okoli smaragdno 

zelenega jezera in ko smo hranili račji par 

ter opazovali prebujanje narave. Pot nas je zanesla 

naprej v dolino Vrat in tam smo po šestih kilometrih 

čudovitega sprehoda izpod vršacev zagledali 

slap Peričnik. Vselej znova me očara otroška 

domišljija, kajti Jaka še danes nazorno pokaže, kako 

si je gmota vode utirala pot po strmi steni navzdol. 

Ročice dvigne visoko, zraven široko razpre očke in 

se sredi dnevne sobe dobesedno vrže na tla, da 

prepriča mamico in očija, da je bil utrinek res 

veličasten. In na koncu ugotoviš, da je lahko izlet še 

mnogo lepši, kot si si sploh kdaj predstavljal … 

Drage bodoče mamice in očetje, pripravite se, 

da se vam življenje po otročiču popolnoma spremeni! 

Tudi če ohranite vse svoje konjičke (kar je 

seveda skoraj nemogoče, a zelo pozitivno za vaše 

počutje!), da se upirate spremembi življenjskega 

ritma, bo z vami odslej bitje, za katerega ste kar 

naenkrat vi in edino vi nekaj najpomembnejšega 

na tem svetu! In ta občutek je enkraten, izjemen, 

zakorenini se ti v misli, srce in pri vsakem vzkliku 

MaMa privre na dan. Le kako naj se ne bi potem 

življenje korenito spremenilo? 


SANJSKA KOLUMNA 

Letoviščarji 

“Prvič, to seveda ne bo nikakršen potopis,” je 

ugovarjal Max, “drugič pa, poglej, kako trenutno 

živim. Cel dan sem zaprt sam doma in pišem. Če 

že grem zvečer s kom na pijačo, so to skoraj vedno 

sami gnusni literati kot ti. Pesniki. Devianti. 

Imam sploh kdaj priložnost spoznati kakšne normalne, 

zdrave, navadne ljudi, o katerih bi lahko 

pisal? Samo v dveh primerih –” si je Max sam 

odgovarjal, “ko mi poštarica prinese kaj priporočenega 

– ali pa na potovanju. Edini človek, ki ga 

nekoliko poznam, je turist.” 

Max je spakiral kovčke in s turistično agencijo 

odšel na organizirane počitnice na italijansko 

obalo. S seboj je vzel prenosni računalnik, da bo 

pisal. Glavne junake je imel pred seboj, zgodba se 

mu je odvijala pred očmi. Osebe na avtobusu so 

postale udeleženke fiktivnega potovanja. 

Najprej je na vrsti dodeljevanje imen, njemu, 

slavnemu češkemu pisatelju, najtežja in najdolgočasnejša 

naloga. Oba voznika sta Karla, kar je za 

knjigo nekoliko moteče, stari gospe Helga in Šarlota, 

čeprav ni bil povsem prepričan, da se ne bo 

spravil nanj kakšen onomastik in ga obsodil podpore 

pangermanizmu, študentki, ki v prostem 

času radi igrata softball, Irma in Denisa, gospodična, 

ki žveči, je menda Jolana, njena mama Jolanina 

mama, njen oče Jolanin oče, poslanec Hynek 

z ženo Zuzano in sinom Jakubom, mož in žena 

Jarda in Jituš, homoseksualna prijatelja Oskar in 

Ignác, vodička Pamela, gospod Petrescu in gospa 

Košťálová, skrivnostni osebi, za kateri šele na koncu 

potovanja ugotovi, kdo sploh sta. 

Kakšni so vsi ti ljudje, kakšni bodo na potovanju, 

se bodo družili med sabo, se bo kdo zbližal, 

imajo vse te zveze kakšen namen, se bo Max iz 

tega kaj naučil? 

Čeprav Helga občuduje Maxove noge, se Max 

ne navduši nad njo, obsedajo ga zapeljivi pogledi 

vodičke Pamele, ki mu vneto bere svoje pravljice 

in ga spodbuja, da bi ji izdal svoje mnenje o njih. 

Kljub temu da je Jolana prišla na potovanje s starši, 

med vožnjo doživi orgazem z ukrajinskim 

mezdnim delavcem, na postanku pa se spolno 

vzburi z dvanajstletnim sinom češkega poslanca. 

Ta obupno išče stik s homoseksualnima prijateljema, 

da bi mu razložila, kako je, če to počneš s 

fantom. Medtem se onadva ukvarjata z resnejšimi 

zadevami, z organizacijo žurke v hotelu in s 

posvojitvijo otrok. Irma in Denisa, tukaj bolj po 

pomoti, pregledujeta moški spol na avtobusu, če 

ne igrata softballa na parkirišču, in se celo ne 

spreta, ko se eni od njiju pripeti romanca s češkim 

poslancem. Češki poslanec ob tem doživi 

globoko ljubezen do svoje žene, ki jo je že zdavnaj 

pozabil. Njuno romanco opazi ovca, ki je bila po 

naključju v bližini med njunim intimnim pogovorom. 

Žena češkega poslanca je nad romanco 

celo ganjena in študentki zavida njeno naivnost. 

44 NA©A LEKARNA

SANJSKA KOLUMNA 

Oba Karla sta obupana, ker nihče ne vrača rjavih 

držal za lončke za pijačo. Helga in Šarlota zrecitirata 

predstavitveno in poslovilno pesmico in se 

pri tem zelo zabavata. Pamela ne razume, zakaj 

so moški taki, da žvižgajo za žensko, Zuzani pa ni 

nič do tega, da bi se za kom metala, če lahko v 

miru gleda nadaljevanko. In kaj ima pri vsem 

tem Max? Je srečen? Je udeleženec ali samo gledalec? 

Ali biti pisatelj pomeni biti udeležen ali 

stati ob strani? 

Pisateljevanje je pravzaprav rdeča nit romana. 

Max ves teden piše in išče odgovore na vprašanja, 

ki ga mučijo. So citati slavnih pisateljev dobrodošli 

pri pisanju? Maxu se zdi, da so, čeprav 

ni izključeno, da si ga bo spet privoščil kakšen češki 

kritik in ga označil za ignoranta. Citat Lahko 

na primer rečemo, da si človek, ko si jemlje ženo, 

jemlje nekakšno zgodbo Raymonda Carverja lahko 

pride čisto prav. Kaj pa notranji glasovi? Gospod 

Petrescu in gospa Košťálová z Maxom 

vztrajno razpravljata in ga ne spustita iz rok, dokler 

mu ni vse jasno. Ko se v Pragi na postaji razidejo 

in je roman napisan, si pomahajo v slovo. 

Češki pisatelj Michal Viewegh je slovenskim 

bralcem dobro znan, saj so poleg Letoviščarjev v 

slovenščino prevedeni še romani Vzgoja deklet 

na Češkem, Čudoviti pasji časi, Roman za ženske, 

Igra na izločanje. Vsi so zelo brani in ljudje se 

navdušujejo nad njimi zaradi izredne duhovitosti, 

komičnosti, inteligentnosti in realizma. Na 

Češkem je Viewegh celo najbolje prodajan literarni 

avtor. Ljudje komaj čakajo naslednje romane, 

po dveh romanih, Roman za ženske in Letoviščarji, 

pa so posneli tudi film. Film za ženske smo 

že videli pri nas, Letoviščarji pa tudi zelo kmalu 

pridejo na naša platna. Posneli so ga v Piranu! 

Veronika Saje 

t Diplomirana arhitektka, grafična oblikovalka in 

urednica več knjig založbe Sanje, tokrat razmišlja ob 

knjigi Michala Viewegha Letoviščarji, ki jo je iz 

češčine prevedla Bojana Maltarić. 

Več na http://www.sanje.si”. 

Pa bralec? Ga potegne v zgodbo in se mu zdi 

resnična? Minilo je že nekaj časa, odkar sem brala 

roman, pa še sedaj hodim po cesti in gledam 

Helge in Šarlote v slaščičarnah, Irme in Denise 

pred faksom, Hynke z ženami in sinovi na večernem 

sprehodu, Maxe, Ignáce in Oskarje s pivom 

v roki pred gostilnami, Jolane pred spomeniki, ko 

čakajo na zmenek, Pamele s športnimi torbami, 

ko pešačijo na fitnes. 


PORTRET FARMACEVTA 

“ 

Življenje je mozaik 

- sestavljen iz drobnih trenutkov, 

bogati ga toplina medčloveških odnosov. 

” 

Frida Novak, mag. farmacije 

Lekarna Šmarje pri Jelšah 

Fotogra≥jja Žiga Koritnik 


V GIBANJU 

Zabava 

na osmih 

koleščkih 

Jasna MarËiË, Maja Hren, Univerzitetna športna zveza Maribor 

Rolanje je trenutno najbolj trendovski šport. Ni samo 

prijetno, temveč tudi oblikuje postavo in izboljša telesno 

pripravljenost, krepi mišice in pospešuje izgorevanje 

odvečnih maščob. Rola lahko vsak, ki želi na prijeten 

način pridobiti dobro kondicijo. Zato pa bi morali 

obvladati tehniko vožnje in padanja ter pravila rolanja, 

predvsem pa mora biti vadba zabavna. 


V GIBANJU 

Dobri razlogi za rolanje 

Tanja Quade, osebna trenerka in rolarska 

profesionalka, našteva nekaj dobrih razlogov, zakaj 

rolati. 

1. Vadba mora biti zabavna 

Rolanja se lahko brez težav naučimo, zato 

nam ob njem ni treba trpeti. Rolanje je zelo zdrav 

in preprost način telesne vadbe. 

2. Idealen uniËevalec mašËob 

Marsikomu je neprijetno že ob misli na to, da 

bi moral dve uri tekati. Dve uri rolanja pa sta prav 

zabavni. Pri rolanju hitro kipijo zaloge maščob v 

telesu, to povzročata nizek srčni utrip in dolgotrajne 

bremenitve presnove maščob. Ob rednem 

rolanju se nam porabljen delež maščob kaže prav 

na problematičnih delih, kot so trebuh, noge in 

zadnjica. 

3. MoË za mišice 

Tudi če nam ni nujno shujšati, je rolanje primeren 

način, da krepimo svoje mišice. Vendar pa 

je treba za to rolati z več moči. To lahko dosežemo 

s hitrostnim rolanjem ali rolanjem navkreber. 

4. Pozabimo na trebušnjake 

Pri rolanju so trebušne mišice nenehno obremenjene, 

saj držijo telo vzravnano in utrdijo vsak 

gib – skupaj z zadnjičnimi, stegenskimi in hrbtnimi 

mišicami. Z redno vadbo dobimo raven 

trebuh in čvrsto zadnjico. 

5. Dobro poËutje v svoji koži 

Tako kot pri vsakem športu se tudi pri rolanju 

dobro telesno počutimo in smo dobro splošno telesno 

pripravljeni. 

6. Manjša obremenitev 

Rolanje pomeni manjšo obremenitev sklepov 

kot na primer tek, saj so kolena zmeraj rahlo pokrčena. 

7. Z rolanjem smo mobilni 

Rolerji so lahko tudi hitro prevozno sredstvo, 

saj z njimi velikokrat pridemo hitreje na cilj, kot 

bi prišli z avtom (to velja še posebej v času prometne 

konice). 

8. Rolanje združuje 

Rolanje je tudi odličen način za druženje s 

prijatelji, ker se lahko skupaj odpravimo na izlete 

po mestu ali se podamo na nočno rolanje. 

Izbira rolerjev 

Rolanje je po številu športnih poškodb takoj 

na drugem mestu za nogometom, zato bi morali, 

še preden prvič stopimo na rolerje, poskrbeti 

za varnost. Obvezna oprema, ki ni tako zelo 

draga, da si je ne bi mogli priskrbeti, je sestavljena 

iz šestih ščitnikov (kolenčniki, komolčniki, 

zapestniki), čelade in odbojnikov za noč. 

Pri nakupu rolerjev lahko izbiramo med 

trdim in mehkim čevljem, dobra kompromisna 

rešitev pa je kombinirani čevelj, ki ima 

mehko notranjost in deloma trdo lupino. 

Obstajajo različne vrste rolerjev: klasični 

(s štirimi kolesci), hitrostni (s petimi kolesci), gor- 

ski (s tremi velikimi zračno oblazinjenimi kolesi, 

primernimi tudi za vožnjo po neasfaltiranih stezah, 

pesku in kamenju) in t. i. mestni rolerji (“urbanskates”, 

s katerih lahko snamemo kolesca in iz 

njih naredimo navadne čevlje) ter kotalke (“quads” 

ali “roller kities”). Poleg vrste rolerjev moramo biti 

pozorni tudi na vrsto kolesc. Razlikujejo se po velikosti, 

trdoti in profilu. Velikost kolesc je odvisna 

od vašega znanja in spretnosti. Vožnja z manjšimi 

kolesci zagotavlja večjo zanesljivost, hitrejše pospeške 

in hitre manevre. Če pa so kolesca večja, je 

vožnja mirnejša in lažje dosežemo velike hitrosti. 

Od trdote je odvisen oprijem koles. Trša kolesca 

so primerna za agresivnejšo vožnjo, mehka 

pa za neravne terene. Najprimernejša trdota za 

rekreativno rolanje je med 74A in 82A. Tako profil 

kot trdota sta zapisana na samih kolescih. Poleg 

kolesc morajo biti kakovostni tudi ležaji, saj 

vplivajo na hitrost. Označeni so z oznako ABEC 

1, 3, 5 ali 7. 

Kako zaËeti 

Za popolne začetnike je zelo priporočljivo, da 

se vpišejo v tečaj, kjer bodo usvojili osnove rolanja. 

Če pa že imamo izkušnje z rolanjem, sta nam 

na voljo nadaljevalni tečaj, kjer izpilimo tehniko 

vožnje, ali strokovni tečaj, na katerem pridobimo 

naziv učitelj/-ica rolanja. 

Dobro je, da se takoj naučimo vsaj enega načina 

ustavljanja z rolerji, znati pa je treba tudi pasti. 

Pri zaviranju imamo več možnosti: zaviranje 

s peto (z zavoro, ki je nameščena na peti rolerja), 

T-zaviranje (eno nogo vlečemo za sabo pod ko- 

52 NA©A LEKARNA

V GIBANJU 

tom 90 stopinj), plužno zaviranje (kot pri smučanju, 

vendar pri tem trpijo sklepi) in na koncu zaustavljanje 

v travo, ki nam ostane v skrajni sili. 

Za izkušenejše sta primerna zasuk (“power slide” 

– sunkovit hokejski način zaustavljanja) in zaustavljanje 

z lunico (“spin-stop” – naredimo polkrog). 

Nobena od teh tehnik pa ne zagotavlja takojšnjega 

ustavljanja, saj je zavorna pot odvisna 

5x126_InsOmega3slowenien_1 od naše hitrosti. 01.03.2007 12:28 Uhr Seite 1 

Vsak, ki rola, si želi ravnih in čistih poti, vendar 

je resničnost po navadi zelo drugačna. Sploh 

v mestih nam pot prekrižajo razne ovire, kot so 

tlakovci, robniki, umazanija, mokra podlaga ipd. 

Če dežuje, je rolerje bolje pustiti doma, saj obstaja 

velika nevarnost zdrsa tako pri poganjanju kot 

pri zaviranju. Če pa nas že ujame dež, medtem ko 

rolamo, je priporočljivo zmanjšati hitrost in se izogniti 

ostrim zavojem. Prav bi bilo, da rolerje po 

vsakem stiku z dežjem očistimo, razstavimo kolesca 

in ležaje ter jih dodobra posušimo. 

Rolanje v družbi 

Rolanje ni samo individualen šport, saj je lahko 

v skupini še veliko zabavnejše in atraktivnejše. 

Zabaven je tudi hokej na rolerjih, ki se igra z dvema 

do šestimi igralci. Idealen prostor za to so 

prazna parkirišča. Potrebujete hokejske palice, 

obvezno zaščitno opremo, gole pa si lahko nare- 

dite sami. Za igro vam torej manjka samo še plošček 

in zabava se lahko začne. 

Poznamo tudi košarko na rolerjih, ki je sicer 

malo manj varna, saj lahko igralcu hitro zdrsne, če 

ni pozoren. Najprimernejša igralna površina je asfaltno 

igrišče s fiksnimi koši; potrebujete le še žogo, 

ki je lahko košarkarska ali odbojkarska. V primerjavi 

z navadno košarko je pri košarki na rolerjih 

manj preigravanja in tudi skokom pod košem se 

raje odrecite, če ne želite imeti pretrganih vezi. Izogibajte 

se tudi trčenjem in močnim podajam, 

predvsem če je med vami kdo še malo negotov. 

Zdaj ko veste, kakšne užitke in koristi za vaše 

telo prinaša rolanje, ni več nobene ovire, da se ne 

bi pridružili množici tistih, ki že uživajo v tem 

čudovitem športu. Pa veliko užitkov na osmih 

kolescih! 

NO DOL 175 x 126 4/24/07 12:40 PM Page 1 

10. junija na rolanje v Maribor! 

»e ste si vedno želeli, da bi lahko rolali tam, kjer 

se sicer gnetejo avtomobili, 10. junija ne smete 

manjkati na Zrolanem centru v Mariboru. Množica 

ljubiteljev rolanja se vsako leto zbere pred U©C 

Leona ©tuklja in se skupaj z DJ-jem na tovornjaku 

poda po mariborskih ulicah, ki so za to priložnost zaprte 

za ves promet. 

»e je rolanje postalo vaš priljubljeni šport 

in želite še dodatne informacije, pišite 

na e-naslov: info@zdravazabava.com. 

C M Y CM MY CY CMY K 


ZA MIZO 

Ko ni več zajtrk 

in še ni kosilo 

Andreja Širca »ampa, univ. dipl. ing. teh. živil, PediatriËna klinika, KC Ljubljana 

Že v prvi številki revije Naša Lekarna 

smo zapisali, da vsakodnevno sprejemamo 

odločitve, ki so povezane s prehrano 

nas samih in naših otrok. Žal opažamo 

vedno več neprimernih prehranjevalnih 

“razvad”. Dnevni obroki so mnogokrat 

slabo razporejeni. Vedno več je med 

nami takšnih, ki trdijo, da zjutraj, ko se 

zbudijo, niso lačni. Nekaterim je celo 

slabo, če pomislijo, da bi morali 

zajtrkovati. Vedno več je tudi 

srednješolcev, ki jim že zjutraj 

primanjkuje časa za zajtrk. 

Če povzamemo: vedno več je ljudi, ki 

opuščajo najpomembnejši dnevni obrok 

– zajtrk –, zato pa v nadaljevanju dneva 

pojedo kaj malega med obroki 

in nazadnje neprestano kaj grizljajo. 


ZA MIZO 

Manjši prigrizki med obroki so vse 

pogosteje sladka peciva (francoski 

rogljiček, tortica …) ali slani priboljški, 

denimo čips. Ne samo da 

uživajo živila, ki so za prigrizek najmanj primerna, 

saj z njimi vnašajo veliko “slabih, enostavnih” 

ogljikovih hidratov, nasičenih maščob, transmaščobnih 

kislin in soli, v teh živilih tudi ni dovolj 

hranilnih snovi. Zato jim takšno prehranjevanje 

dolgoročno lahko povzroči tudi pomanjkanje določenih 

hranil. S takšno izbiro živil namreč v telo 

ne nazadnje vnašajo premalo kalcija, železa, magnezija 

in vitaminov, predvsem A, B in C. 

Najpomembnejšemu prvemu dnevnemu 

obroku, zajtrku, naj sledi prigrizek ali manjša 

malica. To je premostitveni obrok med zajtrkom 

in kosilom. 

Prigrizke med glavnimi obroki poznajo praktično 

po vsem svetu. V Ameriki ga poimenujejo 

“snack”, v Nemčiji mu pravijo drugi zajtrk, “Zweites 

Frühstück”. Študentje, ki jim zjutraj navadno 

vedno primanjkuje časa za zajtrk, pa so malico 

poimenovali “brunch”. 

Če je do kosila še daleč, si lahko privoščite 

obilnejši prigrizek, ki pa naj bo še vedno lahko 

prebavljiv. Predlagamo skodelico zelenjavne juhe, 

zelenjavni krožnik ali na žaru popečen zrezek s 

skodelico sveže solate. 

Ne pozabimo na naše najmlajše malčke in 

šolarje. Prav je, da poskrbimo, da naši šoloobvezni 

otroci malicajo. Ministrstvo za zdravje je v 

letu 2005 izdalo smernice zdravega prehranjevanja 

v vrtcih in šolah, v katerih je jasno napisano, 

kako naj bo sestavljena šolska malica, da bo 

šolarju poleg energije zagotovila tudi potrebe po 

vseh hranilnih snoveh. V zadnjem letu z veseljem 

opažamo težnjo po sestavi bolj zdravih dopoldanskih 

prigrizkov v vrtcih in malic v osnovnih 

šolah. 

 

 

Toliko kot je različnih imen za prigrizek, je 

tudi različnih navad. Američani navadno kot 

“snack” pojedo sladki prigrizek, katerega sestavine 

so po navadi čokolada, arašidi, biskvit in karamela. 

Takšni prigrizki so manj primerni, saj organizem 

oskrbijo z goro energije v obliki enostavnih 

ogljikovih hidratov. Nemci svoj “drugi zajtrk” 

vidijo čisto drugače. Navadno je sestavljen iz 

kave, klobase, kruha in gorčice. Po takšnem prigrizku 

bo naša storilnost v naslednjih nekaj urah 

manjša, saj bo naš organizem kar nekaj časa prebavljal 

tak obrok. 

 

 

 

 

 


BRALCI PI©EJO 

Pozdravljeni! 

Zelo sem vam hvaležna za enkratno 

revijo Naša lekarna. V njej dobi 

naša družina veliko koristnih in 

uporabnih nasvetov, ki jih lahko 

samo pohvalim. Imam pa željo oz. 

predlog, da bi v reviji uvedli temo 

meseca. Veliko je bolezni, ki jih 

ljude slabo poznajo. Želim si na 

primer, da bi lahko kaj veË napisali 

o epilepsiji, nerednih menstruacijah, 

celiakiji, lajmski boreliji, crohnovi 

bolezni, luskavici, boleznih šËitnice 

ali nepravilnem delovanju ledvic. 

Še naprej vam želim obilo uspehov 

in se že naprej zahvaljujem. Veselim 

se že prihodnjih izvodov revije. 

Lep pozdrav od Zdenke z Dolenjske 

Odgovor uredništva: 

Spoštovana ga. Zdenka, 

Revija Naša lekarna res nima 

nosilne teme meseca, vendar lahko 

aktualne teme najdete v rubriki 

Aktualno, novosti, zlasti na 

podroËju bolezni v rubriki Medicinsko 

zrcalo. Bolezni, ki jih navajate, 

bomo že v kratkem predstavili v 

reviji; prva med njimi bo celiakija. 

Spoštovani, 

Vašo revijo spremljam že od 

zaËetka in sem zelo vesela, da je na 

voljo brezplaËno, saj si nekateri 

težko privošËimo tako kakovostne 

revije, ker so ponavadi drage. Zelo 

rada hodim v naravo, zato mi je še 

posebej pri srcu rubrika o zdravilnih 

rastlinah. V prejšnji številki ste 

objavili recepte z beluši, ki sem jih 

že preizkusila. Jedi so bile odliËne. 

VšeË mi je tudi, da so nasveti v vaši 

reviji napisani strokovno, zato bralci 

vemo, da jim lahko zaupamo. 

Naj še dodam, da imamo v naši 

družini dojenËka, ki ga mamica 

(moja hËi) ni mogla dojiti. V vaši 

reviji je prebrala, da je tudi to 

normalno, zato je bila Ëlanka o 

razliËnih pogledih na dojenje še 

posebej vesela. 

Želim vam še veliko uspeha pri delu, 

Jana M. iz Celja 

Bralna diagnoza 

? 

Vam že odkrito, 

njej še skrito. 

SUDOKU 

Navodila: 

Vstavite Ërke 

T U L A M I S I L 

v prazna polja tako, da bodo v vsakem 

kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem 

stolpcu vse naπtete Ërke. 

»rke iz oπtevilËenih polj 

1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 prepiπite, 

da dobite geslo. 

Geslo poπljite na dopisnici 

ali po e-poπti do 25. maja 2007 

na naslov: 

Entrapharm, d.o.o., 


urednistvo@nasa-lekarna.si 

Ærebanje nagrad bo 28. maja 

v prostorih podjetja 

Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli 

nagrade, ki jih podarja podjetje Medis 

iz Ljubljane. 

Reπitev Sudoku uganke iz desete 

πtevilke je MONA LIZA. 

V uredniπtvo je prispelo 317 

pravilnih reπitev. 

Izærebanci nagradne igre so: 

Marjana KocjanËiË iz Ljubljane, 

Ivan Knez iz RadeË in Marjeta 

KomuËar iz Izlak. Nagrajenci bodo 

prejeli praktiËne nagrade podjetja 

Pivovarne Union iz Ljubljane. 

»estitamo! 

1 

2 

M A L L I I 

I I A M L 

T U L A M I S I L 

L 

5 

L I U 

I T L L I 

U L I I L T 

M I L U 

6 

I L A 

L L S I I 

L T I 

8 7 

Geslo: 

Z 

1 2 3 

E 

4 5 6 7 8 

NAGRADNA IGRA 

4 

3 

Ste jo našli? Vam je všeč? Jo imate radi? 

Bi jo kako spremenili? Želi vedeti, kako jo sprejemate. 

Ve, da bo le tako lahko še boljša. Na medmrežnem naslovu 

www.entrapharm.com/nasalekarna.html 

vas že nestrpno čaka. Odgovorite ji. 

Hvaležna vam bo. Vsak mesec bo desetim ocenjevalcem 

podarila privlačne praktične nagrade. 

Za vas, Vaša, Naša lekarna. 

Vaπo poπto priËakujemo na naslovu: Entrapharm, d.o.o., Naπa lekarna, Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana 

ali po elektronski poπti urednistvo@nasa-lekarna.si - naslovi avtorjev so shranjeni v uredniπtvu revije. 

Pripravila Martina Brank 


NACIONALNA AKCIJA REVIJE NAŠA LEKARNA 

Za DAH, ne Zadah! 

pripravlja: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. 

Pri zdravju je težko 

biti proti 

Pogovarjala se je Vanja Badovinac 

Številne akcije za ozaveščanje populacije o škodljivosti kajenja v zadnjem 

obdobju kažejo pozitivne premike pri življenjskih navadah ljudi. Eden teh 

je tudi spremenjen odnos do kajenja in zavedanje negativnih posledic, 

ki jih ta razvada, strokovno dokazano, prinaša s seboj. 

Z ministrom za zdravje, mag. Andrejem Bručanom, dr. med., smo se pogovarjali o 

sprejemanju novosti na področju kajenja. To bo, kot je znano, zakonsko veliko bolj 

omejeno, kot je danes. Minister ne skriva zadovoljstva ob veliki podpori, ki ga ima 

sprememba zakona v javnosti, in pravi, da je skrb za zdravje danes pri nas na tako 

visoki ravni, kot ni bila še nikoli. 

Foto: Æiga Koritnik 

Spoštovani g. minister, znani ste kot Ëlovek, 

ki zdravo živi. Menda se veliko ukvarjate 

s športom, zlasti kolesarjenjem. Kako vam 

uspeva vzdrževati ministrski in kolesarski 

sedež? 

Poskušam kar najbolj zdravo živeti. Mislim, 

da je zdrav življenjski slog nujno potreben za 

vzdržljivost pri delu in dobro počutje. S športom 

se ukvarjam že od dijaških let, nekaj časa sem 

celo tekmoval. Moji največji ljubezni sta kolo, kot 

ste že navedli, in tek na smučeh. Letošnjo zimo 

sem bil seveda več na kolesu kot na smučeh 

(smeh). Sicer pa je bil in bo moj najljubši šport 

nogomet. Zaradi napornega in dolgega delovnika 

mi nekoliko slabše uspeva zdravo jesti, vendar 

kljub temu pazim, da pojem veliko sadja. Tudi za 


NA©A LEKARNA 63

ZA DAH 

rekreacijo mi zmanjkuje časa, vendar so zlasti 

nedelje tiste, ko poskrbim zase. 

Predvidevam, da cigareta ob tako zdravem 

življenjskem slogu ni našla prostora pri vas? 

O, pa je. Kadil sem dolgo, skoraj 12 let. Kaditi 

sem začel v vojski, s čimer sem omilil živčnost, ki 

smo leta 1996 sprejeli Zakon o omejevanju uporabe 

tobačnih izdelkov, ki je bil takrat eden najnaprednejših 

v Evropi. Uvedel je prepoved kajenja 

v javnih prostorih, razen v delih, ki so posebej 

označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. 

Žal pa se zakon ni dosledno izvajal, pa 

tudi njegov nadzor je bil težaven. Zakon ni pred- 

osnovni namen spremembe zakona. Nekoliko 

več težav je bilo v pogovorih s predstavniki igralnic 

na srečo (kazinojev) in manjših lokalov, v 

katere najverjetneje ne bodo mogli namestiti kadilnic. 

Nov zakon prinaša več zdravja in podati 

tehtne predloge proti temu je težko. Veliko je bilo 

pripomb tudi v obratni smeri; nekaterim se zdi 

Kaj lahko gost, ki ga takšno ravnanje moti, 

naredi? 

V opisani situaciji gre za jasno kršitev zakona, 

zato lahko gost obvesti inšpekcijsko službo, ki bo 

ukrepala. Policija sicer nima pristojnosti ukrepati 

na področju prepovedi kajenja, ima pa pristojnost 

ukrepanja zaradi kršenja javnega reda in 

sem jo tam doživljal. Takrat je bil pogled na kajenje 

drugačen kakor danes. Tedaj smo vsi kadili; 

kadili smo celo na intenzivni negi v bolnišnici, 

kjer sem pozneje delal. Poleg tega, da v tistem 

času še niso bile prepoznane številne škodljive 

posledice kajenja, je bilo to kar nekako, kako naj 

se izrazim, modno, povsem normalno. 

Kaditi sem nehal leta 1980, se pa še danes 

spomnim zadnje cigarete. Pol leta je bilo zelo 

hudo, vendar sem našel svoj način odvajanja od 

kajenja. Začel sem teči, pretekel sem celo maraton. 

Potem sem še kdaj, vendar zelo redko, prižgal 

cigaro, zadnjih deset let pa tudi te ne več. Veseli 

me, da je danes kultura kajenja in predvsem skrb 

za zdravje bistveno višja kot nekdaj in da je nekajenje 

družbeno bolj sprejemljivo kakor kajenje. 

V Sloveniji tako kot v mnogih drugih državah 

EU priËakujemo sprejetje spremembe tako 

imenovanega kadilskega zakona, ki prepoveduje 

kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih. 

Zakaj tega zakona še nismo sprejeli, saj 

se zdi, da ga sprejemamo nekoliko pozno? 

Ne, nismo pozni, saj smo v prvi tretjini držav 

EU, kjer velja takšen zakon. Rad bi poudaril, da 

stavljal zadostne zaščite mlajših oseb in vseh zaposlenih. 

Predlagana sprememba zakona uvaja 

popolno prepoved kajenja na vseh delovnih mestih, 

torej tudi v restavracijah in barih. S tem bo 

odpravljena nedoslednost sedanje ureditve, ki po 

eni strani daje zaposlenim pravico, da se jim 

omogoči delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen, 

po drugi pa dovoljuje kajenje v javnih prostorih, 

kjer so zaposleni, če delajo na takšnem delovnem 

mestu, proti svoji volji izpostavljeni škodljivim 

vplivom tobačnega dima. Naj pa dodam, da je že 

dosedanji zakon vplival na zmanjšanje števila kadilcev. 

Kje lahko, po vašem mnenju, novi zakon trËi 

na težave oz. nespoštovanje doloËil? So to 

lastniki gostinskih lokalov, kot se je dalo 

razumeti iz nekaterih javnih obËil? 

Lastniki gostinskih lokalov so zelo pozitivno 

sodelovali v javni razpravi. Podali so tudi več pripomb, 

od katerih smo upoštevali njihov predlog 

za največjo dovoljeno skupno površino prostora, 

ki je namenjen in urejen za kajenje, in sicer z 10 

na 20 %. Njihovega predloga za uvedbo kadilskonekadilskih 

lokalov nismo upoštevali, saj predlog 

ni skladen s cilji spremenjenega zakona oz. izniči 

zakon še premalo strog in predlagajo, da se izloči 

možnost kadilnic. 

Kako bo nadzorovano izvajanje zakona? 

Za izvajanje zakona so pooblaščeni kar trije 

inšpektorati; zdravstveni, delovni in tržni. Nadzor 

bo strožji, kot je bil doslej, saj so pristojnosti 

inšpektorjev jasneje opredeljene kot do zdaj. Tudi 

izvajanje nadzora je lažje, saj gre za popolno prepoved 

kajenja in ni dvoma, ali in do kod je nekaj 

še ali ni več dovoljeno. Kajenje ne bo dovoljeno in 

kršitev je takoj vidna. 

Kdo je odgovoren za izvajanje zakona? 

V javnih institucijah oz. podjetjih je odgovorna 

vodilna oseba po hierarhični lestvici. Torej 

vedno prvi na lestvici, ki je predpostavljen 

osebi, ki krši zakon. Če ta ne ukrepa, se odgovornost 

dvigne na višjo raven. Kazen se seveda 

izreče vsem kršiteljem. V lokalu je podobno. 

Prvi, ki mora ukrepati, je natakar, nato se odgovornost 

prenese na lastnika. 

Recimo, da se v nekem lokalu gost ne 

zmeni za doloËila zakona in kljub opozorilu 

natakarja ali lastnika lokala kadi naprej. 

miru. V tem primeru gre tudi za kršenje tega zakona, 

zato je policija dolžna ukrepati tudi v takšni 

situaciji. 

Predvidevam, da večjih kršitev ne bo, saj imajo 

prihajajoče spremembe zakona zelo veliko podporo 

v javnosti. Izkušnje drugih držav so izredno 

spodbudne, zakon spoštujejo celo v južni Italiji, 

kjer je, kot vemo, spoštovanje zakonov posebna 

zgodba (smeh). 

Znano je tudi, da se je v državah, v katerih zakon 

že velja, promet v lokalih dvignil, najbolj na Irskem. 

Prihajajo pač drugi gosti, ki jih danes prav 

zaradi motečega cigaretnega dima in smradu ni. 

Kdo je v takšnem primeru, torej kršenju 

zakona, kaznovan? 

Kaznovan je kršitelj, torej oseba, ki kadi, in lastnik 

lokala. Enako je v podjetjih in javnih ustanovah, 

kjer sta kaznovana kršitelj in njegov nadrejeni. 

Višina kazni je enaka kot doslej, če prostor 

za kadilce in nekadilce ni jasno označen. 

Kakšna je kadilnica, kot jo dopušËa zakon? 

Merila tehničnih zahtev za kadilnice, ki bodo 


ZA DAH 

po sprejetju zakona edini dovoljeni prostor za kajenje 

v javnih prostorih, so visoka in natančno 

določena. Določajo tako kakovostno zračenje, da 

se tudi v njih cigaretni dim ne bo vonjal. Podrobneje 

bo te zahteve opredeljeval pravilnik, ki bo pripravljen 

v mesecu dni po uveljavitvi zakona. V kadilnicah 

je dovoljeno izključno kajenje, vnašanje 

pijače in hrane ni dovoljeno. Za namestitev kadilnic 

se podjetje, ustanova in lokali odločajo samostojno. 

S tem se tudi ukinjajo vse druge prostorske 

možnosti kajenja, npr. kadilske sobe in podobno. 

Nič od tega ne bo dovoljeno. Kajenje zunaj je seveda 

dovoljeno povsod, razen v okolici šol. 

Sprememba zakona prinaša tudi prepoved 

nakupa tobaËnih izdelkov mladoletnim osebam. 

So s tem prodajalci dobili pooblastilo 

za preverjanje osebnih podatkov, Ëe se jim 

zdi kupec tobaËnih izdelkov mlajši od 18 let? 

Da. Prodajalec lahko zahteva identifikacijo 

posameznika, če težko oceni njegovo starost. To 

se že izvaja pri prodaji alkoholnih pijač, pri čemer 

ne prihaja do nobenih težav. 

Kdaj bo spremenjeni zakon, torej uvedba 

popolne prepovedi kajenja v zaprtih javnih 

prostorih, zaËel veljati? 

Glede na postopke, ki do sprejema še čakajo zakon, 

se bo to zgodilo zgodaj jeseni. Takrat, po poletju, 

se vse nekako na novo začne, zato se mi to zdi 

zelo dober čas za uvedbo pozitivnih sprememb. 

Naj se torej na novo začne tudi skrb za zdravje! 

Kljub uvajanju vse strožjih doloËil na 

podroËju kajenja in tobaËnih izdelkov pa 

število kadilcev med mladimi narašËa. Kako 

to komentirate? 

Z zakonodajo lahko dodamo le košček k mozaiku 

zdravja in nasploh razmišljanja in vedenja 

mladih. Ključna za ravnanje mladih je namreč 

vzgoja. Poglaviten del naloge je torej predvsem 

na starših. 

V evropskem parlamentu je kajenje popolnoma 

prepovedano. Že kmalu pa so poslanci 

odkrili “skrite kotiËke”, kjer so na skrivaj 

kadili. Dosegli so, da so znova uvedli kadilnice 

(sobe), s Ëimer so zamajali pravilo, ki so 

ga sami postavili. Kako boste ravnali, Ëe se 

bo to dogajalo v našem parlamentu? 

Hm, to je kar težko vprašanje (smeh). Vendar 

izjem ne sme biti, zato bom vztrajal, da se pri nas 

zakon dosledno izvaja. Poslanci in drugi javni 

uslužbenci ne smejo biti nobena izjema. 

Na kaj je minister še posebej opozoril? 

Kajenje je dokazano zelo škodljivo. Najpogostejše 

zdravstvene težave, ki jih prinaša, 

so naslednje: pljučna obolenja (najpogosteje 

rak), srčno-žilne bolezni (srčna kap), zaporne 

bolezni žil, možganska kap, rak na grlu, 

kronični bronhitis, astma … 

Kajenje poleg slabega zadaha, ki je 

pogosto neprijeten za okolico, slabo vpliva 

tudi na videz kože. 

Zakon, ki bo prepovedoval kajenje v zaprtih 

javnih prostorih, ni nov. Gre za spremembo 

že obstoječega Zakona o omejevanju uporabe 

tobačnih izdelkov iz leta 1996. 

Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije bo opravljal 

nadzor nad zagotavljanjem prepovedi kajenja v vseh zaprtih 

javnih prostorih in tistih, ki so del pripadajoËih funkcionalnih 

zemljišË prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in 

izobraževanja; nad posamezniki, ki ne bodo spoštovali 

prepovedi kajenja v teh prostorih ter nadzor nad kadilnicami v 

teh prostorih. Inšpektorat Republike Slovenije za delo bo 

opravljal nadzor nad prepovedjo kajenja v delovnih prostorih, 

nad kadilnicami v teh prostorih in posamezniki, ki v delovnih 

prostorih ne bodo spoštovali prepovedi kajenja. Tržni 

inšpektorat bo poleg dosedanjega nadzora opravljal tudi 

nadzor v zvezi z upoštevanjem zvišane starostne meje tako za 

kupce kot prodajalce tobaËnih izdelkov. 

Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije 

telefon: 01 280 38 02 ⁄ gp-zirs.mz@gov.si 

Inšpektorat Republike Slovenije za delo 

telefon: 01 280 36 60, 280 36 70 

anonimna številka: 01 436 14 11 ⁄ irsd@gov.si 

Tržni inšpektorat Republike Slovenije 

telefon: 01 280 87 00 ⁄ gp.tirs@gov.si 

 

 

 


MESE»NI MOÆNAR 

Več študentov več ve 

Boštjan »eh, odgovoren pri projektu THREEN 

Tijana MarkoviË, izobraževalni program projekta THREEN 

Maja Natek, izobraževalni program projekta THREEN 

V Društvu študentov farmacije Slovenije smo tudi letošnjo pomlad 

organizirali enotedensko mednarodno izmenjavo THREEN s 

študenti farmacije iz Grčije, tokrat na temo Problematika spolnosti 

in spolno prenosljivih bolezni med mladimi v Evropi (Problems 

of Sexuality and Sexually Transmitted Diseases among youth of 

Europe). 

Za kaj pravzaprav gre ter kakšen je namen 

takšnih mednarodnih izmenjav? 

Zamisel za takšne izmenjave se je porodila že 

pred leti, njihov namen pa je predvsem druženje 

in dodatno izobraževanje študentov farmacije iz 

dveh ali več različnih evropskih držav na področjih, 

ki med rednim študijem farmacije niso tako 

podrobno obravnavana. 

Take izmenjave so odlična priložnost za zbliževanje 

in spoznavanje študentov farmacije iz 

različnih držav, hkrati pa tudi za krepitev zavesti 

o tem, da živimo v skupni Evropi, kjer ni več prostora 

za predsodke in izključevanje, ampak kvečjemu 

za skupno povezovanje ter poznavanje in 

priznavanje drugačnosti in raznolikosti v evropskem 

prostoru. Prav to pa je pomembno za nadaljnje 

povezovanje in tudi morebitno poznejše 

zasebno ali poklicno sodelovanje ljudi iz vse 

Evrope. 

Nikakor pa seveda ne gre pozabiti na izobraževalno 

plat, ki je pri teh izmenjavah pravzaprav 

najpomembnejša in k njim zelo veliko prispeva. 

Pomembno je seveda, da si v času trajanja izmenjave 

v delavnicah, na predstavitvah in predavanjih 

naši in tuji udeleženci podamo in izmenjamo 

čim več koristnih informacij o obravnavani 

tematiki. 

Teme izmenjav izbiramo predvsem iz nabora 

tistih, ki so v rednem programu študija farmacije 

manj poudarjene ali pa v študijski program sploh 

niso vključene. 

Pri izboru tem smo se v zadnjih dveh letih 

usmerili tudi v informiranje javnosti in na splošno 

izbirali tematike, ki so v javnosti še vedno 

premalo obravnavane ali pa so celo potisnjene v 

ozadje. 

V preteklih dveh letih smo tako že organizirali 

podobno povratno bilateralno mednarodno 

izmenjavo s študenti farmacije iz Portugalske (s 

fakultete za farmacijo univerze v Lizboni in univerze 

v Coimbri) na temo Zloraba drog in sintetične 

droge (Drug abuse and Synthetic drugs). 

Prvi del izmenjave na to temo je potekal na Portugalskem 

med 27. julijem in 5. avgustom 2005, 

drugi del pa med 8. in 17. marcem 2006, ko so nas 

v Sloveniji obiskali portugalski študenti farmacije. 

Glavni namen takratne izmenjave je bilo predvsem 

obveščanje in priprava stojnic za informiranje 

o drogah ter ozaveščanje portugalske in 

slovenske javnosti o škodljivih posledicah uporabe 

nekaterih najdostopnejših prepovedanih drog 

v Evropi in po svetu. Hkrati pa smo stojnice, kjer 

smo razdeljevali informativne letake, in čas med 

izmenjavo izkoristili tudi za anketiranje mimoidočih 

na ulicah nekaterih portugalskih in pozneje 

slovenskih mest. S tem smo pridobili koristne 

informacije o poznavanju posameznih drog in 

njihovih učinkov med prebivalci v Sloveniji in na 

Portugalskem. Podatke smo nato obdelali in jih 

tudi medsebojno primerjali. 

Tedaj je prišla tudi pobuda o nadaljevanju in 

razvoju tradicije takih mednarodnih izmenjav 

študentov farmacije univerze v Ljubljani. 


NA©A LEKARNA 69


V Društvu študentov farmacije Slovenije in 

Študentski sekciji Slovenskega farmacevtskega 

društva, ki delujeta v prostorih fakultete za farmacijo 

v Ljubljani, smo se že septembra 2006 po 

posvetovanju s kolegi z univerze v Patrasu v Grčiji 

odločili marca 2007 organizirati enotedensko 

mednarodno izmenjavo ThREEN na temo Problematika 

spolnosti in spolno prenosljivih bolezni 

med mladimi v Evropi. Pozneje se nam je samoiniciativno 

pridružilo tudi nekaj študentov 

farmacije iz Romunije, ki so nam pri izmenjavi 

pomagali in jih je zanimalo, kako tovrstne izmenjave 

potekajo. 

Izmenjava je zajemala obsežen strokovni program. 

Sestavljen je bil iz različnih predavanj in 

delavnic na začetku tedna in informativnih stojnic 

v drugi polovici tedna. 

Lotili smo se sociološke problematike glede drugače 

spolno usmerjenih in imeli zanimivo delavnico, 

ki jo je vodila predstavnica društva Legebitra Jasna 

Meglič. O družbeni diskriminaciji, nesprejemanju 

in neenakosti ljudi, okuženih s SPB, je govorila Evita 

Leskovšek, dr. med., spec. soc. med., o človeškem 

papiloma virusu ter njegovih posledicah pa 

Mija Blagajne. K izvedbi projekta sta prispevala 

tudi dekan fakultete za farmacijo prof. dr. Albin 

Kristl, mag. farm., in Bojana Pinter, dr. med, spec. 

ginek. in porod.. 

bili priloženi letakom, je preseglo pričakovanja, 

kaže pa tudi na še zmeraj premajhno dostopnost 

kondomov mladim in na pomen takšnih akcij. 

Da pa se ne bi kdo morda ustrašil in pomislil, 

da smo študenti farmacije duhamorni in da se 

radi samo učimo, je morda vredno omeniti, da je 

program naše izmenjave vključeval tudi izredno 

bogato družabno sestavino, v okviru katere smo 

želeli našim gostom iz tujine predstaviti tudi kakšen 

košček slovenske kulture in zgodovine, saj 

so ne nazadnje tudi zato prišli v Slovenijo. V tednu 

dni smo tako dodobra izkoristili čas, ki smo 

ga imeli na voljo, in za študente pripravili obisk 

številnih znamenitosti Osrednjeslovenske, Kraške 

in Primorske regije. Obiskali smo Bled, Postojnsko 

jamo, tipično kraško vasico Štanjel, Portorož 

in Sečoveljske soline. Ogledali smo si tudi 

Ljubljano in študente združili ob partiji bowlinga, 

ob košarki ter raznih pohodih v naravi in ob 

kakšni večerni zabavi z vsemi študenti farmacije, 

ki pa pri izmenjavi zaradi prostorske in časovne 

omejitve žal niso bili vedno navzoči. 

Tudi v prihodnje ne nameravamo počivati, 

saj se nam najverjetneje že poleti, avgusta 2007, 

obeta povratna izmenjava s študenti farmacije iz 

Patrasa v Grčiji. Tokrat pa nameravamo aktivno 

povezati in v projekt vključiti tudi študente farmacije 

iz Romunije, da bo projekt mednarodnih 

izmenjav ThREEN resnično zaživel. 

Predavanja in delavnice so zajemale tematiko o 

spolno prenosljivih boleznih (SPB), njihovem odkrivanju 

in zdravljenju ter o pomoči in pravilnem 

svetovanju obolelim. Večino predavanj in delavnic 

so z raziskovanjem po najrazličnejših gradivih pripravili 

kar sodelujoči iz Slovenije in Grčije sami, saj 

je po našem mnenju najkoristnejše znanje, ki ga 

pridobimo z lastnim trudom. Slišali pa smo lahko 

tudi zgodbo Eli Zamernik, ki je ozdravljena hepatitisa 

C in zdaj kot ena redkih nudi pomoč obolelim. 

V drugi polovici tedna smo pridobljeno znanje 

uporabili na stojnicah po Ljubljani in na Primorskem. 

Mimoidočim, predvsem mladim, smo delili 

letake s kondomi in jih ozaveščali o problematiki 

SPB ter varni spolnosti. Pri tem smo poudarili 

predvsem pomen preventive, tako imenovanega 

načela ABC (Abstinence, Be faithflul, Condom), 

ki bi ga morali zmeraj upoštevati pri spolnih odnosih: 

ali se vzdržite (abstinirajte) tveganih spolnih 

odnosov ali bodite zvesti partnerju ali uporabljajte 

kondom. Vsekakor pa je najbolje upoštevati 

vse troje. Na stojnicah smo želeli opozoriti tudi na 

dejstvo, da je kondom edina zaščita pred SPB. 

Opozarjali smo tudi dekleta, da je kljub jemanju 

kontracepcijskih tablet, ki sicer ščitijo pred nezaželeno 

nosečnostjo, zelo pomembno, predvsem 

pri nestalnih spolnih partnerjih, da se s partnerjem 

zaščitita s kondomom. Odziv na akcijo je bil 

odličen. Predvsem zanimanje za kondome, ki so 



S pomočjo bolnikov 

do boljših storitev 

v bolnišnicah 

Vir: Ministrstvo za zdravje 

Raziskava je potekala v 27 slovenskih 

bolnišnicah, kjer so prejeli 7.167 odgovorov. 

Bolniki so odgovorili na 48 vprašanj 

o kakovosti sprejema v bolnišnico, 

o delu zdravnika in medicinske sestre, zdravljenju, 

lajšanju bolečin, bolnišničnem okolju in prehrani 

ter odpustu iz bolnišnice. Bolniki so slovenskim 

bolnišnicam v povprečju za vsa vprašanja 

dodelili 86 točk od 100 možnih. 

Prvi namen ankete je bil spodbuditi bolnišnice 

k izboljševanju svojega dela z vidika izkušenj bolnikov, 

drugi pa omogočiti ljudem informacijo o kakovosti 

zdravstvene obravnave, kot jo vidijo bolniki. 

Anketna vprašanja so bila zastavljena 

v šestih sklopih: 

a) Sprejem v bolnišnico 

b) Delo zdravnika in medicinske sestre 

c) Zdravljenje 

č) Lajšanje bolečin (teh odgovorov ni bilo 

mogoče statistično analizirati zaradi 

nekonsistentnosti in nasprotujočih si 

trditev bolnikov) 

d) Bolnišnično okolje in prehrana 

e) Odpust iz bolnišnice 

Prikaz izsledkov ankete 

Skupna ocena izkušenj bolnikov za vse bolnišnice je zelo dobra, saj so bolniki podelili bolnišnicam 86 toËk na 

lestvici od 1 do 100 (slika 1). Ocene za posamezne sklope so razvidne iz slike 2. 

 

 

 

 

Ministrstvo za zdravje si prizadeva za izboljšanje kakovosti storitev 

v bolnišnicah za bolnike. Zato so se odločili, da o njihovih osebnih izkušnjah 

in ne le o zadovoljstvu v bolnišnicah povprašajo kar bolnike same. Tako je 

ministrstvo v letu 2006 izvedlo prvo nacionalno anketo o izkušnjah bolnikov 

v bolnišnicah. 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 1: povpreËje ocen 7.176 bolnikov 27 bolnišnic na lestvici od 1 do 100. PovpreËna ocena (M) je 85,9, spodnja 

meja 95-odstotnega intervala zaupanja je 84,5, zgornja pa 87,3. 

NA©A LEKARNA 73


ni. Predolgo so čakali na to, da je medicinska sestra 

prišla, ko jo je bolnik poklical. Bolniki prav 

tako niso bili zadovoljni glede razumljivosti odgovora 

na zastavljena vprašanja. 

Sklop c: Vaše zdravljenje 

• Bolniki najbolje ocenjujejo razumljivo razlago 

zdravnika glede koristi in tveganja zdravljenja. 

• Bolniki nimajo veliko možnosti, da bi s 

svojim podpisom vplivali na to, komu se lahko 

posredujejo informacije v zvezi z njihovim 

zdravstvenim stanjem. Večkrat dobijo tudi nasprotujoče 

si informacije od različnih zaposlenih 

o svoji bolezni, zdravljenju in zdravstveni 

negi. Ob uvedbi novega zdravila slabo ocenjujejo 

tudi razlago o možnih neželenih učinkih 

zdravila. 

Sklop e: Kako ocenjujete bolnišnico, 

okolje in prehrano 

• Bolniki najbolje ocenjujejo higieno bolniške 

sobe in sodelovanje med osebjem ter količino 

razpoložljive hrane. 

• Bolnišnice slabo seznanjajo bolnike s pravicami 

in dolžnostmi, ki jih imajo bolniki. Tudi s 

prehrano nasploh niso preveč zadovoljni. Ponoči 

jih moti hrup, ki ga povzroča osebje. 

Sklop f: Odpust iz bolnišnice 

• Bolniki najbolje ocenjujejo pogovor z zdravnikom 

in medicinsko sestro o nadaljnji zdravstveni 

oskrbi po odpustu iz bolnišnice. 

• Bolniki slabo ocenjujejo pridobitev pisne informacije 

o tem, na katere nevarne znake morajo 

biti pozorni v zvezi z boleznijo. 

 

VeË o rezultatih raziskave najdete na spletnem naslovu ministrstva za zdravje http://www.mz.gov.si/. 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 2 Ocene po posameznih sklopih. Izkušnje bolnikov 

Bolniki so posamezne sklope odgovorov 

ocenili takole: 

Sklop a: Sprejem v bolnišnico 

• Bolniki so najbolje ocenili zasebnost v sprejemni 

ambulanti. 

• Bolniki so slabše ocenili čakalno dobo za 

načrtovani sprejem v bolnišnico, sodelovanje pri 

načrtovanju sprejema v bolnišnico in informacije 

o zdravstvenem stanju in nadaljnji obravnavi v 

bolnišnici. 

Sklop b1: Delo zdravnika 

• Bolniki so izrazili visoko mnenje glede dostojanstvenega 

in spoštljivega ravnanja. 

• Bolnike je najbolj motilo, da so zdravniki 

 

 

 

 

 

 

 

pred njimi govorili, kot da jih ni, da so se o njih in 

njihovi bolezni pogovarjali v navzočnosti drugih 

oseb, da ni bila zagotovljena zasebnost pri pogovoru, 

viziti in opravljanju posegov ter da niso bili 

obvarovani pred pogledi in poslušanjem drugih. 

Sklop b2: Delo medicinske sestre 

• Vprašanja za medicinske sestre so bila podobna 

kot za zdravnike. Bolniki najbolje ocenjujejo 

razlago namena posega, ki so ga želele medicinske 

sestre opraviti, in to, da spremljajo ter obvladujejo 

vsa naročila in dejavnosti, ki se nanašajo 

na bolnika. 

• Bolnike je tudi pri medicinskih sestrah najbolj 

motilo, da so pred njimi govorile, kot da jih 

• Depresivni? 

• Pomanjkanje energije? 

• Slabša spolnost, erektilna disfunkcija? 

• Splošno slabo počutje? 

Posvetujte se s svojim zdravnikom. 

Morda je vzrok za to pomanjkanje testosterona. 

Za dodatne informacije lahko pokličite vsak 

ponedeljek ali sredo med 10. in 12. uro na: 

Solvay Pharmaceuticals GmbH, Podružnica Ljubljana, 

Dunajska 22, 1511 Ljubljana 

Tel.: 01 430 21 22, Fax: 01 430 21 24 



7. apRIL – VaŠ DaN ZDRaVJa 

Vlagajmo v zdravje, 

gradimo boljšo 

prihodnost 

Nina Šterbenc, mag. farm., Lekarna Ljubljana 

Dandanes, ko je zavedanje o dragocenosti zdravja vsak dan močnejše, smo 

farmacevti Lekarne Ljubljana svoje preventivne dejavnosti pri svetovanju o 

zdravem načinu življenja predstavili širši javnosti. Ob svetovnem dnevu zdravja 

smo postavili stojnico pred Centralno lekarno na Prešernovem trgu v 

Ljubljani. Ljudem smo svetovali o pravilni in varni uporabi zdravil pri 

opuščanju kajenja in jih povabili v lekarno; tam smo izmerili njihov krvni tlak 

in jim pri tem svetovali. 

Visok krvni tlak? Naredimo kaj, da bo nižji! 

Med mimoidočimi je vladalo zelo veliko zanimanje 

za merjenje krvnega tlaka, saj smo ga izmerili 

več kot osemdesetim in jim ob tem izročili 

brošuro o visokem krvnem tlaku. 

Kaj je normalen in kaj visok krvni tlak? 

Nevarnost za bolezni srca in ožilja začne 

naraščati, ko je krvni tlak višji od 120/80 mm Hg, 

o visokem krvnem tlaku pa začnemo govoriti, ko 

preseže mejo 140/90 mm Hg. 

Zakaj je visok krvni tlak nevaren? 

Osebe z visokim krvnim tlakom so zaradi 

sprememb v žilah, ki jim pravimo ateroskleroza, 

bolj izpostavljene nevarnosti zlasti srčne in 

možganske kapi v primerjavi z osebami z normalnim 

krvnim tlakom. 

Kakšne težave imajo bolniki z visokim 

krvnim tlakom? 

Osebe z blago povišanim krvnim tlakom 

imajo zelo malo težav ali pa so sploh brez njih. 

Lahko se zgodi, da sploh ne vedo za visok tlak in 

ga ne zdravijo. Bolniki z zmerno ali zelo zvišanim 

krvnim tlakom imajo glavobole, vrtoglavice, 

šumenje v ušesih in krvavitve iz nosu. 

Farmacevti se pri ljudeh, ki imajo visok 

krvni tlak, osredotočamo na svetovanje o: 

• rednem jemanju zdravil, tudi takrat, ko se 

bolnik počuti dobro, 

• zdravi prehrani in ohranjanju telesne teže, 

• redni telesni vadbi, 

• zmernosti pri pitju alkoholnih pijač, 

• opuščanju kajenja. 

Redno jemanje zdravil, ki vam jih je predpisal 

zdravnik, je pri zdravljenju visokega krvnega tlaka 

izredno pomembno. Priporočljivo je tudi, da si 

sami večkrat preverjate krvni tlak, tako da si ga 

izmerite sami ali pa pridete v lekarno. 

Eno prvih pravil zdrave prehrane je, da mora 

biti mešana in ne enolična. Vsak dan je treba uživati 

zlasti neolupljeno sadje in svežo zelenjavo. Od mesa 

uživajte več rib in belega mesa. Hrana naj bo bogata 

z rastlinskimi vlakninami, ki jih najdemo v polnozrnatih 

izdelkih. Hrano čim manj sladkajte. 

Zaužijte manjše količine soli dnevno, največ 5 gramov 

(ena mala žlička). Zaužijte zadostno količino 

tekočin – 1,5 do 2 litra dnevno! 

Na telesno dejavnost ne smete gledati nič 

drugače kot zdravi ljudje. Najbolj so priporočljive 

aerobne vaje, kot so hoja, planinarjenje, plavanje. 

Pomembno je, da ste telesno dejavni vsak dan ali 

vsaj trikrat tedensko najmanj 20 min. 

Čim bolj zmanjšajte pitje alkoholnih pijač ali 

se jim kratko malo odpovejte. Če ste navajeni popiti 

kozarec vina pri kosilu, lahko pri tem tudi 

ostanete – seveda če ostane le pri kozarcu popitega 

vina, in to vedno le ob hrani. 


NA©A LEKARNA 77


Mama in hèerka vsak dan pijeta … 

... vodotopen SENSILAB KOENCIM Q10. 

• POVE»A ENERGIJO IN VITALNOST 

• ZVI©UJE VZDRŽLJIVOST 

• KREPI IMUNSKI SISTEM 

• ©»ITI SRCE IN OŽILJE 

• ANTIOKSIDANT Z VE»JO BIODOSTOPNOSTJO 

Vodotopna šumeèa tableta ima okus pomaranèe. 

Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. 

www.sensilab.com 

Na stojnici smo ljudi seznanjali tudi s pravilno 

in varno uporabo zdravil pri opušËanju 

kajenja in jim pri tem ponudili strokovno 

podporo. 

Uspešnost odvajanja od kajenja se podvoji ob 

uporabi zdravil, največji uspeh pa dosežemo s 

kombinacijo zdravil in različnih oblik vedenjskih 

terapij. Sem spadajo kratki nasveti zdravstvenih 

delavcev, individualno vodenje in svetovanje 

ali odvajanje v podpornih skupinah. Odvajanje 

od kajenja je dinamičen proces, razdeljen 

v več stopenj: 

• nerazmišljanje o opustitvi kajenja, 

• razmišljanje o opustitvi kajenja, 

• aktivno opuščanje kajenja. 

Na stopnji nerazmišljanja farmacevti v lekarnah 

motiviramo kadilce k razmišljanju o opustitvi 

kajenja s posterji ali informativnimi lističi, 

na katerih opozarjamo na škodljivosti kajenja 

oziroma koristne učinke na zdravstveno stanje, 

ki se pojavijo ob prekinitvi kajenja. Na stopnji 

razmišljanja o opuščanju kajenja farmacevt opogumi 

kadilca k prenehanju kajenja ob izdaji zdravil, 

ki so povezana z zdravstvenimi posledicami 

kajenja, npr. ob izdaji zdravil proti kašlju, za 

želodčne težave, obolenja ožilja ali srca. 

Pri aktivnem opuščanju kajenja farmacevt 

svetuje primerno obliko in jakost nikotinske nadomestne 

terapije glede na stopnjo zasvojenosti, svetuje 

ustrezno prehrano in spodbuja k telesni dejavnosti. 

Nikotinski nadomestki v obliki žvečilnih gumijev 

ali obližev so na voljo v lekarnah brez recepta. 

To so zelo učinkovita in varna zdravila, vendar je 

treba upoštevati tudi določena zdravstvena stanja 

in omejitve, ko se njihova uporaba ne priporoča ali 

mora odvajanje potekati pod zdravniškim nadzorom. 

Zelo pomembno je opozoriti, da lahko kajenje 

in sočasna uporaba nikotinskih nadomestkov 

povzročita znake zastrupitve z nikotinom, denimo 

slabost ali bruhanje. 

Verjetnost, da boste kajenje res opustili, je 

večja, če ste za opustitev motivirani. Vaš farmacevt 

v lekarni vam lahko svetuje, ponudi podporo 

in vire dodatnih informacij. Vse to pa lahko 

pomaga zagotoviti, da bo vaš poskus opustitve 

kajenja uspešen. 

Konèno se je, po svetu znan “vitamin mladosti in zdravja’’ pojavil na trgu v obliki, ki se dobro topi v 

vodi. Tako je njegova izkorišèenost v samem organizmu mnogo veèja. 

Èasa se ne da zaustaviti, prav tako se ne moremo vrniti v našo mladost. Današnji tempo ivljenja z vsakodnevnimi fiziènimi in 

psihiènimi stresi, pospešuje procese staranja in obolevanj za t.i. modernimi civilizacijskimi boleznimi. 

Zaradi tega strokovnjaki neprestano išèejo proizvode, ki bi èloveku izboljšali fizièno kondicijo, vrnili energijo mladosti in prepreèili 

ali vsaj odloèili mnoge bolezni. Med substancami, za katere so ugotovili, da lahko upoèasnijo procese staranja, velja posebno 

pozornost posvetiti Koencimu Q10, s popularnim nazivom “vitamin mladosti in zdravja”. 

Glavna prednost nove oblike Koencima Q10 (v obliki šumeèih tablet) je njegova vodotopnost. Tako je organizmu dostopna 

bistveno veèja kolièina Koencima Q10, s tem pa se poveèa njegova izkorišèenost in uèinkovitost. 

Razgovor z Nacetom Kovaèièem dr. med. FETCS 

Gospod, doktor kaj je to Koencim Q10? 

Koencim Q10, z drugimi besedami ubikinon (,,ubi’’ po latinsko pomeni povsod prisoten), je substanca, ki je prisotna v vsaki ivi 

celici. Gre za biološko aktivno substanco, katere delovanje je podobno delovanju vitaminov. Èloveški organizem to substanco 

proizvaja sam, v telo pa pride lahko tudi s hrano in s prehranskimi dopolnili. Ima pomembno vlogo pri proizvodnji in prenosu 

energije, ki je nujno potrebna za normalno delovanje vseh ivljenskih funkcij organizma. Z drugimi besedami – Koencim Q10 je 

„akumulator’’ vsake celice. 

Istoèasno je Q10 moèan antioksidant, ki nevtralizira proste radikale - nestabilne in zelo reaktivne molekule, ki škodljivo delujejo na 

celice. Na ta naèin se upoèasnijo procesi staranja. Ena od najresnejših teorij staranja navaja prav oksidativni stres kot njegov 

glavni vzrok. 

Nezadostna koncentracija Koencima Q10 povzroèa energetski deficit v celici, kot posledica tega pa lahko pride do motenj v 

funkcijah organizma. Z odrašèanjem in staranjem se kolièina endogenega koencima, ki ga proizvaja organizem sam, zmanjšuje, 

tako da je deficit viden èe pri dvajsetletnikih, pri starejših od štirideset let pa koncentracija pade na polovico le-te, ki jo imajo 

mlade osebe. 

Kaj se dogaja, ko organizem ne proizvaja zadostnih koli?in Koencima Q10? 

Premajhen nivo Koencima Q10 deluje na mnoge organe in sisteme. Predvsem prihaja do pospešitve procesa staranja 

organizma, do motenj v imunskem sistemu ter do veèje podvrenosti nekaterim boleznim: rakavim obolenjem, sladkorni bolezni, 

paradontozi, infekcijam gornjih dihalnih poti itd. Klinièni testi so pokazali da obstaja povezava med pomanjkanjem Koencima 

Q10 in nastankom kardiovaskularnih bolezni – npr. povišanega krvnega pritiska, ateroskleroze in srènega infarkta. 

Kdaj še prihaja do pomanjkanja Koencima Q10? 

Pomanjkanje Koencima Q10 je posebno izraeno med poveèanimi fiziènimi napori, pri športnih aktivnostih in pri stresu, prav tako 

pa pri osebah, ki imajo prekomerno telesno teo. Dokazano je tudi, da imajo osebe, ki jemljejo zdravila za znianje holesterola v 

krvi nije vrednosti Koencima Q10, to je pomembno, da ga dodajajo vsakodnevni prehrani. Nedavno tega se je pojavil prvi 

Koencim Q10 v obliki šumenk, ki se od drugih razlikuje po tem, da je topen v vodi. Molekula Koencima Q10 je sicer lipofilna, kar 

pomeni, da je netopna v vodi. Take molekule tee „vstopijo“ v organizem, do sluznice prebavnega trakta, z drugimi besedami, 

lipofilne molekule so slabše biološko uporabne in so zato potrebne višje doze. V vodi topen Koencim Q10 organizem sprejema v 

veliko veèjih koncentracijah preko membran prebavnih organov, kar je pomembna klinièna prednost. 

Kakšne so dnevne potrebe po Koncimu Q10? 

Ocenjuje se, da so dnevne potrebe odraslega èloveka 30 mg Koencima Q10. Z ozirom na to, da se ga del proizvaja v organizmu 

in da se doloèene kolièine vnašajo s hrano (na alost so koncentracije v hrani majhne; npr. 100 g: sardin iz konzerve vsebuje 6 mg, 

govejega mesa 3 mg, oljènega olja 2 mg, sira 0,5 mg), bi bilo potrebno dnevno vnesti priblino 5 - 15 mg Koencima Q10. 

Praktièno bi morala vsaka fizièno in poslovno aktivna oseba, ki je pogosto izpostavljena naporom in stresu in je starejša od 20 - 30 

let, dopolnjevati dnevno prehrano z 10 - 15 mg Koencima Q10. S tem bomo upoèasnili procese staranja, zmanjšali simptome 

utrujenosti in prav tako pozitivno vplivali na prepreèevanje vrste bolezni povezanih z naèinom ivljenja in staranjem. 

Naro?nik oglasa: Farmicom d.o.o., Malija 25a, Izola, farmicom@farmicom.si, 01 588 11 26 


www.sensilab.com 

brez recepta v lekarnah in specializiranih trgovinah


Leciklarna zbrala več 

tisoč kosov zdravil! 

Prihaja farmacevtski 

terminološki slovar 

Matej Dobravc VerbiË, Vodja projekta Leciklarna 

Marjeta Humar, prof., spec. v humanistiki 

Kot ste si lahko prebrali že v prejšnji 

številki, je Društvo študentov farmacije 

Slovenije v sodelovanju s farmacevtsko 

družbo Lek, d.d., aprila organiziralo 

Leciklarno – akcijo zbiranja neuporabljenih 

zdravil iz gospodinjstev v Ljubljani, Kamniku, 

Domžalah, Grosupljem in na Vrhniki. In kakšni 

so bili odzivi? 

Na polovici akcije smo zbrali približno 6500 

kosov zdravil, od tega 5100 s pretečenim rokom 

uporabe in 1400 z nepretečenim rokom 

uporabe. Če število primerjamo s podobno 

akcijo iz leta 2005, ko smo zdravila zbirali na 

Gorenjskem (takrat smo zbrali 5000 kosov 

zdravil), smo že v prvih dveh tednih presegli 

rezultat izpred dveh let. Zdravila smo zbirali 

tudi na fakulteti za farmacijo in v Leku, tako 

da je skupno število zbranih zdravil ob koncu 

akcije po vsej verjetnosti še bistveno višje. 

Na splošno so bili odzivi izredno pozitivni. 

Veliko ljudi pred akcijo ni vedelo, kam lahko prinesejo 

stara zdravila, zato so jih bodisi hranili 

doma ali pa kratko malo vrgli v koš. Mnogi so 

tudi želeli vedeti, kam lahko prinesejo zdravila z 

nepretečenim rokom uporabe, da bi se lahko še 

naprej uporabila. 

Ker te informacije najbrž zanimajo tudi 

katerega od bralcev, naj povem, da lahko stara 

zdravila prinesete na ustrezno mesto v 

času akcij, ki jih organizirajo lokalna komunalna 

podjetja (v Ljubljani je to Snaga). Akcije 

po navadi potekajo le nekajkrat letno na 

točno določenem zbirališču, zato moramo 

spremljati njihove datume. 

Zdravila, ki jim rok trajanja še ni pretekel, 

pa lahko nesete v Ambulanto s posvetovalnico 

za osebe brez zdravstvenega zavarovanja (Mislejeva 

3, Ljubljana). 

Društvo študentov farmacije Slovenije bo takšno akcijo organiziralo že naslednje leto, 

zato ste že vnaprej vabljeni k sodelovanju. S skupnimi močmi lahko pripomoremo 

k ohranjanju čistejšega in bolj zdravega okolja! 

Slovenski farmacevti zelo skrbijo za slovensko 

strokovno izrazje s področja farmacije. 

Plod tega so med drugim izdaje Formulariuma 

Slovenicuma, s praktičnega stališča 

pa tudi besedila, ki so dodana vsaki škatlici zdravil. 

Že nekaj let se na pobudo farmacevtov pripravlja 

razlagalni farmacevtski slovar. V njem 

bodo upoštevana naslednja strokovna področja: 

farmacevtska tehnologija, analiza in kakovost 

zdravil, učinkovine s farmakoterapijo in pomožne 

snovi, lekarniška farmacija, farmacevtska 

biotehnologija, farmacevtska regulativa, farmakognozija, 

medicinski pripomočki idr. 

Slovar bo sestavljen iz treh delov. V prvem 

bodo farmacevtski izrazi razloženi, dodani jim 

bodo angleški in latinski ustrezniki. Prikazano 

bo, kako se to besedje piše, naglaša ipd. Upoštevano 

bo tudi žargonsko in strokovno pogovorno 

izrazje, vendar bo z oznako povedano, za katere 

vrste poimenovanja gre, kazalka pa bo uporabnika 

usmerila k izrazu, ki je ustreznejši s strokovnega 

ali jezikovnega stališča in mu zato stroka 

daje prednost. Na koncu slovarskih člankov bodo 

navedeni angleški in latinski ustrezniki. V drugem 

delu bo angleško-slovenski, v tretjem pa latinsko-slovenski 

farmacevtski slovar. Tako bodo 

slovar lahko uporabljali vsi, ki berejo, pišejo ali 

prevajajo slovenska ali angleška farmacevtska 

besedila. 

Pri izdelavi slovarja sodelujejo farmacevti 

in slovaropisni strokovnjaki Sekcije za terminološke 

slovarje Inštituta za slovenski jezik 

Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega 

centra SaZU. Dogovor o sodelovanju so podpisale 

naslednje partnerice: Znanstvenoraziskovalni 

center SaZU, Univerza v Ljubljani, Fakulteta 

za farmacijo, Zavod za farmacijo in za preizkušanje 

zdravil, Agencija RS za zdravila in 

medicinske pripomočke, Slovensko farmacevtsko 

društvo in Lekarniška zbornica. 

Zdaj poteka prva faza dela: izdelujejo se geslovniki 

(seznami izrazov) za posamezna področja in 

slovarski članki za nekatera tematska področja. 

Slovar bo predvidoma izšel leta 2009. 

Ker država za tako delo nima posluha, smo se obrnili 

na farmacevtska podjetja, da bi slovar ≥nanËno 

podprla. Posebej se zahvaljujemo naslednjim 

darovalcem, ki so prisluhnili naši prošnji: Medisu kot 

glavnemu sponzorju, Leku kot glavnemu pokrovitelju 

ter Krki, Simps´su, Scheringu in Belupu. 


NA©A LEKARNA SVETUJE 

Da se koža ne bi svetila 

Akne najpogosteje prizadenejo 

najstnike, vendar je med bolniki tudi 

vse veË odraslih. Da je aknavost precej 

razširjen pojav, priËajo tudi vse 

pogostejši obiski pri dermatologih. Zato 

izberite ustrezno nego. Za mastno kožo 

z nepravilnostmi priporoËamo 

EFFACLAR iz dermo kozmetike 

La Roche-Posay. 

Ëiste dlesni in že po enem mesecu 

boste z veseljem pokazali zobe. 

Najdete ga v obliki gela, spreja in 

raztopine. 

Z Eucerinom v boj proti celulitu 

Eucerin pH5 lotion za Ëvrsto kožo 

zdravstveno dokazano odpravlja videz 

pomaranËne kože in je posebej primeren 

za ženske z obËutljivo kožo, ki išËejo 

izjemno uËinkovit in koži prijazen izdelek. 

Z dermatološko raziskavo so dokazali, da 

se po dveh mesecih vsakodnevne 

uporabe obËutno zmanjša obseg stegen 

in pomaranËast videz, koža pa postane 

Ëvrstejša. PoišËite v lekarni uËinkovito 

rešitev za dolgoroËno vsakodnevno nego 

kože, ki jo priporoËajo tudi dermatologi. 

Med, sekira v medu, nenadejana 

sreËa, ki Ëloveka sreËa na 

prodajnih policah. 

Da je med sladilo ali kar sladica sama 

zase ni potrebno ponavljati. Marsikdo 

pa ve tudi, da je to odliËno zdravilo brez 

recepta. Še veË: lahko je celo 

antidepresiv. Ako ga uporabimo kot 

darilo bomo z njim razveselili marsikoga 

in mu pregnali Ërne misli. V Ëebelarstvu 

Božnar iz Polhovega Gradca so pripravili 

liËne darilne embalaže v podobi 

prvobitnih panjev, lesnih debel polnih 

sladkega preseneËenja. V steklenem 

lonËku ne manjka niti mala sekira 

narejena iz pravega Ëebeljega voska. 

Izvirna ideja oblikovalca Dušana 

Grobovška, je bila lani na Radgonskem 

sejmu embalaže nagrajena z Oskarjem 

za embalažo. 

Kljub procesu staranja 

ostanite mladi 

Na slovenskem trgu je na voljo nov 

prehranski dodatek z imenom RdeËa 

detelja. Izdelek je namenjen ženskam 

v menopavzi. RdeËa detelja ima visoko 

vsebnost vseh štirih pomembnih 

izo∂avonov. Ti na naraven naËin krepijo 

telo in duha med menopavzo 

(pomanjkanje hormonov nadomestijo 

s fitoestrogeni), lajšajo oblivanje in 

potenje ter vam pomagajo pri dobrem 

poËutju. Poleg tega tudi šËitijo kožo 

pred prehitrim staranjem. 

Pokažite jim zobe! 

Se sooËate s težavami kot so krvaveËe 

ali vnete dlesni? Imate paradontitis, 

poškodovana ustna vlakna zaradi 

puljenja zob ali nošenja zobne proteze? 

Vaše težave uspešno rešuje Gengigel! 

Nanesite ga tri do petkrat na dan na 

Æelodec vam bo 

hvaležen za pomoË 

Telo najveËkrat samo uravna koliËino 

nastale kisline, ki je potrebna za 

prebavljanje hrane. Zaradi prehranjevanja 

in/ali telesnih naporov pa se 

ravnotežje pogosto poruši. Tedaj telo 

izloËa odveËno koliËino želodËne 

kisline, posledice pa obËutimo kot 

boleËine v želodcu. Pomaga vam lahko 

Rupurut, ki blagodejno deluje pri 

tovrstnih težavah. PoišËite ga v novi, 

mavriËni obleki. 

Krvni tlak si lahko merite sami 

Dolgotrajno Ëakanje na merjenje 

krvnega tlaka pri zdravniku je 

preteklost! Z merilnikom Tensoval duo 

control si lahko sami zmerite krni tlak 

kadarkoli in kjerkoli. Je natanËen in 

zelo preprost za uporabo. Velike 

številke na ekranu so dobro vidne tudi 

za vse tiste, ki slabše vidijo. Merilnik 

Tensoval duo control je cenejši, Ëe ob 

nakupu prinesete s seboj stari merilnik. 

Izbor pripravljamo v uredniπtvu. 

 

 

 

 

 

8 

8 

8 

8 

 

 

 

✔ 

✔ 

✔ 

✔

Aktualno: Po alergijskem rinitisu Å¡e astma / Kako ... - NaÅ¡a lekarna

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?