Aktualno: Po alergijskem rinitisu še astma / Kako ... - Naša lekarna
Aktualno: Po alergijskem rinitisu še astma / Kako ... - Naša lekarna
Aktualno: Po alergijskem rinitisu še astma / Kako ... - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ZA ZA»ETEK<br />
revija za<br />
zdrav æivljenjski slog<br />
Makroskop<br />
Pripravlja: Eva Esih<br />
Dan bolezni ven<br />
Vabilo na okroglo mizo,<br />
24. maj 2007, Cankarjev dom<br />
Da bo vaš otrok zdrav<br />
in živahen<br />
Maj 2007, letnik 1, πt. 11<br />
MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
Naklada: 41.000 izvodov<br />
Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT )<br />
Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT)<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
<strong>Po</strong>t k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
UREDNI©TVO<br />
Glavna urednica:<br />
znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />
Odgovorna urednica:<br />
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />
<strong>Po</strong>moËnici uredniπtva:<br />
Eva Esih, Verena Kogoj<br />
UREDNI©KI ODBOR<br />
dr. Aleπ MlinariË, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema MuπiË, dr. med.<br />
Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh.<br />
prim. Peter Kapπ, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />
Oblikovanje celostne podobe:<br />
IODG / Barbara Hiti<br />
AD: Duπan Grobovπek<br />
Oblikovanje in prelom: Silvija »erne, Aleš RakoviË<br />
Lektura: Darka Tepina <strong>Po</strong>dgorπek<br />
Fotogra≥je: Æiga Koritnik, Badi Vajc, iStockPhoto<br />
Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega<br />
uredniπtva.<br />
Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana<br />
Oglasno træenje:<br />
Entrapharm, d.o.o.,<br />
<strong>Po</strong>t k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />
T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342<br />
E: marketing@entrapharm.com<br />
Naπa <strong>lekarna</strong> je meseËnik, na voljo v <strong>lekarna</strong>h po<br />
Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih <strong>lekarna</strong>h<br />
prejmejo brezplaËno.<br />
Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele<br />
je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem<br />
izdajatelja.<br />
Izid revije je ≥nanËno podprl Medis, d.o.o.,<br />
Ljubljana.<br />
Distribucija:<br />
Salus d.d., Ljubljana<br />
Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki<br />
se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:<br />
Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />
sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik.<br />
Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />
<strong>Po</strong>datki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno<br />
sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />
obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da<br />
potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />
farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene<br />
nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin<br />
jemanja zdravil.<br />
Ukrotite potrebo po cigareti<br />
s kratkim sprehodom<br />
Kratka telovadba lahko uËinkovito<br />
zmanjša potrebo po cigareti. Samo petdo<br />
desetminutni sprehod lahko pomaga<br />
premagati željo pri ljudeh, ki<br />
se trudijo opustiti kajenje. Enaka taktika<br />
pomaga tudi pri premagovanju<br />
odtegnitvenih simptomov. Pri<br />
ponovnem pregledu 14 raziskav so<br />
ugotovili, da jih je 12 dokazalo, da<br />
telesna dejavnost zmanjša željo po<br />
cigareti in olajša abstinenËno krizo.<br />
<strong>Po</strong>nekod je bila telovadba celo<br />
uËinkovitejša od nikotinskih žveËilnih<br />
gumijev in je tudi do trikrat podaljšala<br />
obdobje brez cigarete. Telesna<br />
dejavnost zamoti Ëloveka, zmanjšuje<br />
stres in izboljša razpoloženje ter tako<br />
ubije potrebo po kajenju.<br />
Sadje zmanjšuje tveganje za<br />
razvoj raka na Ërevesju<br />
Prehrana, ki vsebuje veliko sadja in<br />
malo mesa, zmanjšuje tveganje za<br />
razvoj raka na debelem Ërevesu. Ta<br />
raziskava je v podporo drugim, ki so<br />
dokazale, da lahko uživanje mesa<br />
poveËa tveganje za razvoj raka, še<br />
posebej raka debelega Ërevesa.<br />
Raziskovalci iz univerze Severna<br />
Karolina so pod drobnogled vzeli<br />
prehrano in navade 725 ljudi, ki so<br />
morali na kolonoskopijo. To je preiskava<br />
z upogljivim endoskopskim instrumentom,<br />
pri katerem pregledajo celoten del<br />
debelega Ërevesa in danke. Tisti, ki jejo<br />
veliko mesa in malo sadja, so imeli za<br />
70 odstotkov veË možnosti, da jim<br />
odkrijejo polip od tistih, katerih<br />
prehrana vsebuje veliko sadja in malo<br />
mesa.<br />
»rna Ëokolada dobro vpliva<br />
na delovanje krvnih žil<br />
Raziskava, ki so jo izvedli v raziskovalnem<br />
centru univerze Yale in je zajemala<br />
zdrave odrasle osebe, je pokazala, da<br />
lahko uživanje Ërne Ëokolade že<br />
v krajšem obdobju izboljša delovanje<br />
krvnih žil. Kakav je bogat z antioksidanti<br />
“avonoidi”, ki jih najdemo tudi v sadju,<br />
zelenjavi, vinu in zelenem Ëaju. Te snovi<br />
lahko zmanjšajo tveganje za razvoj<br />
bolezni srca in ožilja. Raziskovalci so<br />
poudarili, da te ugotovitve ne pomenijo,<br />
da bi ljudje morali zaužiti veË Ëokolade,<br />
temveË da bi se morali osredotoËiti na<br />
nadaljnje raziskovanje pozitivnih uËinkov<br />
Ërne Ëokolade in drugih takšnih živil.<br />
Obisk pri zobozdravniku<br />
je lahko življenjskega pomena<br />
Redno ËišËenje zob in obiski pri<br />
zobozdravniku pomagajo pri prepreËevanju<br />
bolezni srca in drugih kroniËnih<br />
bolezni ter celo srËnega infarkta. Zdravi<br />
zobje in dlesni ne pomenijo le lepega<br />
nasmeha, ampak so tudi odraz<br />
splošnega zdravja. Sladkorna bolezen,<br />
nizka porodna teža otroka in tudi<br />
bolezni srca so lahko posledica slabe<br />
ustne higiene. Zaradi pomanjkljivega<br />
ËišËenja in nitkanja se bakterije<br />
nabirajo v medzobnih prostorih in lahko<br />
tako pridejo v sistemski krvni obtok.<br />
DoloËene vrste bakterij, ki so v ustih, so<br />
vpletene v proces zamašitve arterij.<br />
Nekatere raziskave so že povezale<br />
bolezni dlesni s poveËanim tveganjem<br />
za prezgodnji porod in prenizko porodno<br />
težo, vendar vse še ni popolnoma<br />
razjasnjeno. Obstaja pa neposredna<br />
povezava med sladkorno boleznijo in<br />
boleznimi dlesni. Obolele dlesni<br />
poveËajo tveganje za sladkorno bolezen<br />
in obratno: Ëe se izboljša zdravje ustne<br />
votline, se izboljša tudi splošno zdravje.<br />
Med je odliËen vir antioksidantov<br />
Med je ne glede na svoj izvor - najsi je<br />
to cvetliËni, kostanjev, lipov, akacijev,<br />
gozdni ali kakšen drug - zelo zdrav.<br />
Španski raziskovalci so ugotovili, da<br />
med iz mane vsebuje veË antioksidantov<br />
kakor med, ki ga Ëebele “pridelajo”<br />
iz nektarja. Antioksidanti so snovi, ki<br />
pomagajo pri obrambi organizma proti<br />
prostim radikalom, nastajajoËim v<br />
našem telesu, mana ali medena rosa pa<br />
je sladek izloËek drevesa ali uši in<br />
žuželk, ki ga Ëebele nabirajo na iglavcih<br />
in listavcih. To so najpogostejše hojev,<br />
smrekov in hrastov med. Dokazane so<br />
KroniËno vensko popušËanje je zelo<br />
razširjena bolezen, ki pogosto<br />
ostaja neodkrita in nezdravljena.<br />
ZaËne se postopoma, z leti<br />
napreduje in prizadene veË žensk<br />
kot moških. Na zaËetku bolniki<br />
obËutijo neprijetne boleËine v<br />
golenih, obËutek oteklih, težkih in<br />
napetih nog, noËne krËe …<br />
Ko bolezen napreduje, se na koži<br />
zaËnejo pojavljati razliËne<br />
spremembe: manjše (metliËaste) ali<br />
veËje (vejne in debelne) krËne žile,<br />
otekanje nog v gležnjih in temnejša<br />
obarvanost kože predvsem okrog<br />
gležnjev, lahko tudi venska razjeda.<br />
Daljše stanje, sedenje, izpostavljanje<br />
toploti in drugi dejavniki<br />
tveganja prispevajo k razvoju<br />
omenjenih težav.<br />
Bolniki lahko sami s spremembo<br />
naËina življenja ter poznavanjem<br />
dejavnikov tveganja in iskanjem<br />
pomoËi pri izbranih zdravnikih<br />
veliko prispevajo k boljši obravnavi<br />
te bolezni in svojemu poËutju. V ta<br />
namen Združenje za žilne bolezni in<br />
Združenje slovenskih dermatovenerologov,<br />
ki ju podpira farmacevtsko<br />
podjetje Servier Pharma d.o.o.,<br />
vabita bolnike in vse, ki jih ta<br />
problematika zanima, 24. maja<br />
2007 v Cankarjev dom na pogovor<br />
s strokovnjaki. Javna okrogla miza<br />
bo ob 15. uri v Kosovelovi dvorani<br />
(vstop prost). Od 11. ure naprej pa<br />
bo mogoË posvet na razstavnem<br />
prostoru v preddverju Kosovelove<br />
dvorane.<br />
tudi baktericidne in bakteriostatiËne<br />
lastnosti medu. Med je odliËno sladilo,<br />
saj vsebuje okoli 80 odstotkov<br />
sladkorja, zato ga uživajmo v zmernih<br />
koliËinah. Pa še nasvet: med se ne sme<br />
termiËno obdelati na temperaturi Ëez<br />
40 0 C, saj tako izgubi svoje zdravilne<br />
uËinkovine. Zato pazite, da ga ne<br />
vmešate v vroË Ëaj!<br />
Pri založbi IN OBS MEDICUS, d. o. o.,<br />
je izšla nova knjiga z naslovom<br />
Otrokovo prvo leto, ki sta jo napisala<br />
Gerda Pighin in Bernd Simon, dr.<br />
med. Knjiga na preprost, kratek,<br />
zanimiv, a še vseeno strokoven<br />
naËin pomaga pri zdravem razvoju in<br />
negi dojenËka. Mladim staršem<br />
pomaga takoj po porodu z nasveti<br />
o negi dojenËka, dojenju in zdravju.<br />
Prav tako svetuje, kako lahko matere<br />
poskrbijo za nego svojega telesa,<br />
kontracepcijo, kako se organizirajo<br />
z dojenËkom, kako se pripravijo na<br />
vrnitev na delo. Knjigo bogatijo<br />
mnoge barvne fotogra≥je.<br />
V dodatku najdemo tudi odgovore<br />
na pomembna vprašanja, zakonske<br />
ureditve in nasvete za varno<br />
stanovanje. Za svoje in otrokovo<br />
zadovoljstvo poišËite knjigo v svoji<br />
knjigarni.<br />
Sindrom razdražljivega Ërevesja<br />
je lahko posledica stresa<br />
Sindrom razdražljivega Ërevesja je<br />
pogosta kroniËna motnja v delovanju<br />
Ërevesa, ki jo oznaËuje skupek znakov<br />
brez natanËno dokazanih sprememb v<br />
sluznici debelega Ërevesa. Glavni znaki<br />
so boleËina v trebuhu, zaprtje, driska,<br />
motnje v izloËanju blata in napenjanje.<br />
6 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 7