02.10.2014 Views

Aktualno: Po alergijskem rinitisu še astma / Kako ... - Naša lekarna

Aktualno: Po alergijskem rinitisu še astma / Kako ... - Naša lekarna

Aktualno: Po alergijskem rinitisu še astma / Kako ... - Naša lekarna

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

ZA ZA»ETEK<br />

revija za<br />

zdrav æivljenjski slog<br />

Makroskop<br />

Pripravlja: Eva Esih<br />

Dan bolezni ven<br />

Vabilo na okroglo mizo,<br />

24. maj 2007, Cankarjev dom<br />

Da bo vaš otrok zdrav<br />

in živahen<br />

Maj 2007, letnik 1, πt. 11<br />

MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />

Naklada: 41.000 izvodov<br />

Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT )<br />

Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT)<br />

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />

<strong>Po</strong>t k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />

E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

UREDNI©TVO<br />

Glavna urednica:<br />

znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />

Odgovorna urednica:<br />

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />

<strong>Po</strong>moËnici uredniπtva:<br />

Eva Esih, Verena Kogoj<br />

UREDNI©KI ODBOR<br />

dr. Aleπ MlinariË, mag. farm.<br />

Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />

Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />

prof. dr. Ema MuπiË, dr. med.<br />

Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh.<br />

prim. Peter Kapπ, dr. med.<br />

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />

Oblikovanje celostne podobe:<br />

IODG / Barbara Hiti<br />

AD: Duπan Grobovπek<br />

Oblikovanje in prelom: Silvija »erne, Aleš RakoviË<br />

Lektura: Darka Tepina <strong>Po</strong>dgorπek<br />

Fotogra≥je: Æiga Koritnik, Badi Vajc, iStockPhoto<br />

Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega<br />

uredniπtva.<br />

Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana<br />

Oglasno træenje:<br />

Entrapharm, d.o.o.,<br />

<strong>Po</strong>t k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />

T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342<br />

E: marketing@entrapharm.com<br />

Naπa <strong>lekarna</strong> je meseËnik, na voljo v <strong>lekarna</strong>h po<br />

Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih <strong>lekarna</strong>h<br />

prejmejo brezplaËno.<br />

Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele<br />

je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem<br />

izdajatelja.<br />

Izid revije je ≥nanËno podprl Medis, d.o.o.,<br />

Ljubljana.<br />

Distribucija:<br />

Salus d.d., Ljubljana<br />

Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki<br />

se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:<br />

Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />

sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo<br />

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik.<br />

Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />

<strong>Po</strong>datki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno<br />

sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />

obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da<br />

potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />

farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene<br />

nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin<br />

jemanja zdravil.<br />

Ukrotite potrebo po cigareti<br />

s kratkim sprehodom<br />

Kratka telovadba lahko uËinkovito<br />

zmanjša potrebo po cigareti. Samo petdo<br />

desetminutni sprehod lahko pomaga<br />

premagati željo pri ljudeh, ki<br />

se trudijo opustiti kajenje. Enaka taktika<br />

pomaga tudi pri premagovanju<br />

odtegnitvenih simptomov. Pri<br />

ponovnem pregledu 14 raziskav so<br />

ugotovili, da jih je 12 dokazalo, da<br />

telesna dejavnost zmanjša željo po<br />

cigareti in olajša abstinenËno krizo.<br />

<strong>Po</strong>nekod je bila telovadba celo<br />

uËinkovitejša od nikotinskih žveËilnih<br />

gumijev in je tudi do trikrat podaljšala<br />

obdobje brez cigarete. Telesna<br />

dejavnost zamoti Ëloveka, zmanjšuje<br />

stres in izboljša razpoloženje ter tako<br />

ubije potrebo po kajenju.<br />

Sadje zmanjšuje tveganje za<br />

razvoj raka na Ërevesju<br />

Prehrana, ki vsebuje veliko sadja in<br />

malo mesa, zmanjšuje tveganje za<br />

razvoj raka na debelem Ërevesu. Ta<br />

raziskava je v podporo drugim, ki so<br />

dokazale, da lahko uživanje mesa<br />

poveËa tveganje za razvoj raka, še<br />

posebej raka debelega Ërevesa.<br />

Raziskovalci iz univerze Severna<br />

Karolina so pod drobnogled vzeli<br />

prehrano in navade 725 ljudi, ki so<br />

morali na kolonoskopijo. To je preiskava<br />

z upogljivim endoskopskim instrumentom,<br />

pri katerem pregledajo celoten del<br />

debelega Ërevesa in danke. Tisti, ki jejo<br />

veliko mesa in malo sadja, so imeli za<br />

70 odstotkov veË možnosti, da jim<br />

odkrijejo polip od tistih, katerih<br />

prehrana vsebuje veliko sadja in malo<br />

mesa.<br />

»rna Ëokolada dobro vpliva<br />

na delovanje krvnih žil<br />

Raziskava, ki so jo izvedli v raziskovalnem<br />

centru univerze Yale in je zajemala<br />

zdrave odrasle osebe, je pokazala, da<br />

lahko uživanje Ërne Ëokolade že<br />

v krajšem obdobju izboljša delovanje<br />

krvnih žil. Kakav je bogat z antioksidanti<br />

“avonoidi”, ki jih najdemo tudi v sadju,<br />

zelenjavi, vinu in zelenem Ëaju. Te snovi<br />

lahko zmanjšajo tveganje za razvoj<br />

bolezni srca in ožilja. Raziskovalci so<br />

poudarili, da te ugotovitve ne pomenijo,<br />

da bi ljudje morali zaužiti veË Ëokolade,<br />

temveË da bi se morali osredotoËiti na<br />

nadaljnje raziskovanje pozitivnih uËinkov<br />

Ërne Ëokolade in drugih takšnih živil.<br />

Obisk pri zobozdravniku<br />

je lahko življenjskega pomena<br />

Redno ËišËenje zob in obiski pri<br />

zobozdravniku pomagajo pri prepreËevanju<br />

bolezni srca in drugih kroniËnih<br />

bolezni ter celo srËnega infarkta. Zdravi<br />

zobje in dlesni ne pomenijo le lepega<br />

nasmeha, ampak so tudi odraz<br />

splošnega zdravja. Sladkorna bolezen,<br />

nizka porodna teža otroka in tudi<br />

bolezni srca so lahko posledica slabe<br />

ustne higiene. Zaradi pomanjkljivega<br />

ËišËenja in nitkanja se bakterije<br />

nabirajo v medzobnih prostorih in lahko<br />

tako pridejo v sistemski krvni obtok.<br />

DoloËene vrste bakterij, ki so v ustih, so<br />

vpletene v proces zamašitve arterij.<br />

Nekatere raziskave so že povezale<br />

bolezni dlesni s poveËanim tveganjem<br />

za prezgodnji porod in prenizko porodno<br />

težo, vendar vse še ni popolnoma<br />

razjasnjeno. Obstaja pa neposredna<br />

povezava med sladkorno boleznijo in<br />

boleznimi dlesni. Obolele dlesni<br />

poveËajo tveganje za sladkorno bolezen<br />

in obratno: Ëe se izboljša zdravje ustne<br />

votline, se izboljša tudi splošno zdravje.<br />

Med je odliËen vir antioksidantov<br />

Med je ne glede na svoj izvor - najsi je<br />

to cvetliËni, kostanjev, lipov, akacijev,<br />

gozdni ali kakšen drug - zelo zdrav.<br />

Španski raziskovalci so ugotovili, da<br />

med iz mane vsebuje veË antioksidantov<br />

kakor med, ki ga Ëebele “pridelajo”<br />

iz nektarja. Antioksidanti so snovi, ki<br />

pomagajo pri obrambi organizma proti<br />

prostim radikalom, nastajajoËim v<br />

našem telesu, mana ali medena rosa pa<br />

je sladek izloËek drevesa ali uši in<br />

žuželk, ki ga Ëebele nabirajo na iglavcih<br />

in listavcih. To so najpogostejše hojev,<br />

smrekov in hrastov med. Dokazane so<br />

KroniËno vensko popušËanje je zelo<br />

razširjena bolezen, ki pogosto<br />

ostaja neodkrita in nezdravljena.<br />

ZaËne se postopoma, z leti<br />

napreduje in prizadene veË žensk<br />

kot moških. Na zaËetku bolniki<br />

obËutijo neprijetne boleËine v<br />

golenih, obËutek oteklih, težkih in<br />

napetih nog, noËne krËe …<br />

Ko bolezen napreduje, se na koži<br />

zaËnejo pojavljati razliËne<br />

spremembe: manjše (metliËaste) ali<br />

veËje (vejne in debelne) krËne žile,<br />

otekanje nog v gležnjih in temnejša<br />

obarvanost kože predvsem okrog<br />

gležnjev, lahko tudi venska razjeda.<br />

Daljše stanje, sedenje, izpostavljanje<br />

toploti in drugi dejavniki<br />

tveganja prispevajo k razvoju<br />

omenjenih težav.<br />

Bolniki lahko sami s spremembo<br />

naËina življenja ter poznavanjem<br />

dejavnikov tveganja in iskanjem<br />

pomoËi pri izbranih zdravnikih<br />

veliko prispevajo k boljši obravnavi<br />

te bolezni in svojemu poËutju. V ta<br />

namen Združenje za žilne bolezni in<br />

Združenje slovenskih dermatovenerologov,<br />

ki ju podpira farmacevtsko<br />

podjetje Servier Pharma d.o.o.,<br />

vabita bolnike in vse, ki jih ta<br />

problematika zanima, 24. maja<br />

2007 v Cankarjev dom na pogovor<br />

s strokovnjaki. Javna okrogla miza<br />

bo ob 15. uri v Kosovelovi dvorani<br />

(vstop prost). Od 11. ure naprej pa<br />

bo mogoË posvet na razstavnem<br />

prostoru v preddverju Kosovelove<br />

dvorane.<br />

tudi baktericidne in bakteriostatiËne<br />

lastnosti medu. Med je odliËno sladilo,<br />

saj vsebuje okoli 80 odstotkov<br />

sladkorja, zato ga uživajmo v zmernih<br />

koliËinah. Pa še nasvet: med se ne sme<br />

termiËno obdelati na temperaturi Ëez<br />

40 0 C, saj tako izgubi svoje zdravilne<br />

uËinkovine. Zato pazite, da ga ne<br />

vmešate v vroË Ëaj!<br />

Pri založbi IN OBS MEDICUS, d. o. o.,<br />

je izšla nova knjiga z naslovom<br />

Otrokovo prvo leto, ki sta jo napisala<br />

Gerda Pighin in Bernd Simon, dr.<br />

med. Knjiga na preprost, kratek,<br />

zanimiv, a še vseeno strokoven<br />

naËin pomaga pri zdravem razvoju in<br />

negi dojenËka. Mladim staršem<br />

pomaga takoj po porodu z nasveti<br />

o negi dojenËka, dojenju in zdravju.<br />

Prav tako svetuje, kako lahko matere<br />

poskrbijo za nego svojega telesa,<br />

kontracepcijo, kako se organizirajo<br />

z dojenËkom, kako se pripravijo na<br />

vrnitev na delo. Knjigo bogatijo<br />

mnoge barvne fotogra≥je.<br />

V dodatku najdemo tudi odgovore<br />

na pomembna vprašanja, zakonske<br />

ureditve in nasvete za varno<br />

stanovanje. Za svoje in otrokovo<br />

zadovoljstvo poišËite knjigo v svoji<br />

knjigarni.<br />

Sindrom razdražljivega Ërevesja<br />

je lahko posledica stresa<br />

Sindrom razdražljivega Ërevesja je<br />

pogosta kroniËna motnja v delovanju<br />

Ërevesa, ki jo oznaËuje skupek znakov<br />

brez natanËno dokazanih sprememb v<br />

sluznici debelega Ërevesa. Glavni znaki<br />

so boleËina v trebuhu, zaprtje, driska,<br />

motnje v izloËanju blata in napenjanje.<br />

6 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 7

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!