Osebno: Umiranje je eden najbolj Ėloveπkih ... - Naša lekarna
02.10.2014 • Views
Share Embed Flag

Osebno: Umiranje je eden najbolj Ėloveπkih ... - Naša lekarna

Osebno: Umiranje je eden najbolj Ėloveπkih ... - Naša lekarna

Osebno: Umiranje je eden najbolj Ėloveπkih ... - Naša lekarna

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
nasa.lekarna.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

evija za zdrav živl<strong>je</strong>njski slog | številka 28, letnik 03, december 2008 | www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

<strong>Osebno</strong>: <strong>Umiran<strong>je</strong></strong> <strong>je</strong> <strong>eden</strong> <strong>najbolj</strong> Ëloveπkih trenutkov v æivl<strong>je</strong>nju / Kako delu<strong>je</strong>:<br />

Pomen vitaminov v razliËnih æivl<strong>je</strong>njskih obdobjih / Medicinsko zrcalo: Spremen<strong>je</strong>no<br />

delovan<strong>je</strong> trebuπne slinavke in celiakija / Venerin kotiËek: Kako se zaπËititi pred<br />

zanositvijo, Ëe pozabimo kontracepcijsko tableto Sanjska kolumna: »lovek ali mit?

Resni~na zgodba<br />

UVODNIK<br />

Novo leto, novi izzivi<br />

Fotografi<strong>je</strong> so bile posnete v Mouginsu, Alpes-Maritimes, Francija<br />

Zlati zakladi iz srca Oljke<br />

Tradicija podarjanja olj~ne vejice kot simbola dolgega živl<strong>je</strong>nja in sre~e <strong>je</strong><br />

globoko zakorenin<strong>je</strong>na v provansalskih legendah. L’OCCITANE <strong>je</strong> iz oljke<br />

pridobil dragocene negovalne izvle~ke z za{~itnimi in vlažilnimi lastnostmi<br />

ter jih združil v novi kolekciji za nego telesa “Zlata olj~na vejica”. Odkrijte<br />

razveseljujo~e ide<strong>je</strong> za darila, ki vam jih ponujajo trgovine L’OCCITANE<br />

in doživite ~udovit boži~. Ve~ na www.loccitane.si<br />

Ljubljana: Mestni trg 7 • NS Citypark • NS Mercator [i{ka • Bled: Cesta svobode 10 • Maribor: Gosposka ulica 11 • NS Europark<br />

• Portorož: Obala 20 • Novo mesto: Glavni trg 13 • Koper: ^evljarska ulica 35 • Cel<strong>je</strong>: NS Citycenter<br />

December <strong>je</strong> mesec pričakovanj, želja in zaobljub. Mesec, v katerem delamo<br />

povzetke za leto, ki se izteka, in načrte za leto, ki <strong>je</strong> pred nami. V <strong>najbolj</strong><br />

prazničnem mesecu sem, malo predčasno, dobila neke vrste darilo. Darilo,<br />

ki ga <strong>je</strong>ml<strong>je</strong>m kot veliko priznan<strong>je</strong> in še večji izziv. Zaupali so mi mesto<br />

glavne urednice revi<strong>je</strong> Naša <strong>lekarna</strong> in dobila sem priložnost, da prav v tem<br />

času napišem svoj prvi uvodnik.<br />

Vsakega izziva, ki <strong>je</strong> nekaj novega in neznanega, se najprej malo ustrašimo.<br />

Ampak kot pravijo mame, s pravo voljo se vse da. Še posebno če te neka<br />

stvar veseli in si želiš, da jo ne samo opraviš, ampak opraviš dobro. Vsi smo<br />

dnevno postavl<strong>je</strong>ni pred takšne in drugačne izzive. Nekatere si zadamo<br />

sami, pri drugih smo izzvani ali pa nan<strong>je</strong> preprosto naletimo. Čeprav po<br />

naravi nisem ravno optimist, sama temu pravim realist, so mi izzivi v živl<strong>je</strong>nju<br />

všeč. Ker mislim, da samo tako napredu<strong>je</strong>mo, se učimo, postajamo<br />

boljši, strpnejši in se laž<strong>je</strong> spopadamo z vsem, kar nas doleti v živl<strong>je</strong>nju. Nisem<br />

zagovornik odnosa “ah, kar bo, pač bo”. Z ovirami, izzivi, kakor koli jih<br />

že imenu<strong>je</strong>mo, se moramo spopri<strong>je</strong>ti in dati vse od sebe, da jih premagamo,<br />

prebolimo in gremo naprej. Včasih so to pri<strong>je</strong>tne drobne stvari, kot na primer<br />

doseči, da se nam šofer na avtobusu končno nasmeji. Drugič se lahko<br />

znajdemo v zelo težkih razmerah, kot <strong>je</strong> izguba službe. Največkrat pa so to<br />

popolnoma vsakdanji izzivi, ki jih premagu<strong>je</strong>mo v službi, šoli pa tudi doma.<br />

Potruditi se moramo, da ne vržemo puške v koruzo. Ali pa vsaj ne že takoj<br />

na začetku, ampak takrat, ko lahko rečemo, da smo dali vse od sebe in nam<br />

pač ni uspelo. Vem, najlaž<strong>je</strong> <strong>je</strong> soliti pamet drugim. Pa vendar. Sama sem<br />

premagala že kar nekaj izzivov. Manjših in večjih. Na nekatere sem še posebno<br />

ponosna, na druge malo manj. Vem samo, da jih name čaka še ogromno.<br />

Biti urednica revi<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> pred vami, <strong>je</strong> le <strong>eden</strong> izmed njih. Začetna trema<br />

samo pomeni, da ga ne <strong>je</strong>ml<strong>je</strong>m z levo roko.<br />

S sodelavci v uredništvu se bomo še naprej trudili za vas pripravljati revijo,<br />

ki jo imate radi in ji zaupate. V imenu vseh vam, dragi bralci, v prihajajočem<br />

letu želim veliko zdravja in majhnih radosti, ki polepšajo vsakdan,<br />

ter seveda čim več izzivov, ki vas bodo pritegnili in zaradi katerih boste v<br />

nasledn<strong>je</strong>m letu – ne za leto starejši, ampak za leto modrejši.<br />

Eva Esih, glavna urednica<br />

Naπa <strong>lekarna</strong> <strong>je</strong><br />

poljudno strokovni<br />

vodiË za uËinkovito<br />

in pravilno <strong>je</strong>man<strong>je</strong><br />

zdravil.<br />

Naπa <strong>lekarna</strong> <strong>je</strong><br />

revija za izboljπan<strong>je</strong><br />

kakovosti zdravja in<br />

æivl<strong>je</strong>nja.<br />

NA©A LEKARNA 3

OSEBNO<br />

KAKO DELUJE<br />

KAKO ZDRAVITI<br />

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

MEDICINSKO ZRCALO<br />

VENERIN KOTI»EK<br />

16<br />

<strong>Umiran<strong>je</strong></strong> <strong>je</strong> <strong>eden</strong><br />

<strong>najbolj</strong> Ëloveπkih trenutkov<br />

v æivl<strong>je</strong>nju<br />

22<br />

Pomen vitaminov<br />

v razliËnih æivl<strong>je</strong>njskih<br />

obdobjih<br />

43<br />

Rekonstrukcija dojke<br />

50<br />

Cimet … ta magiËni praπek<br />

66<br />

Spremen<strong>je</strong>no delovan<strong>je</strong><br />

trebuπne slinavke in celiakija<br />

74<br />

Kako se zaπËititi pred<br />

zanositvijo, Ëe pozabimo<br />

kontracepcijsko tableto<br />

Pogovor z zdravnico<br />

Urπko Lunder, ki pravi, da sta ob<br />

umirajoËem najpomembnejπa<br />

Ëloveπka pristnost ter to, da<br />

prisluhnemo notran<strong>je</strong>mu glasu<br />

in posvetimo svoj Ëas bliæn<strong>je</strong>mu,<br />

ki ga izgubljamo.<br />

»e ne uæivamo uravnoteæene<br />

prehrane, se lahko odloËimo za<br />

<strong>je</strong>man<strong>je</strong> vitaminskih pripravkov.<br />

Najpomembnejπe <strong>je</strong>, da vitaminske<br />

pripravke, ki jih uæivamo, potrdijo<br />

regulatorni organi in da jih uæivamo<br />

glede na svo<strong>je</strong> potrebe oziroma<br />

zdravstveno stan<strong>je</strong>.<br />

Zaradi sodobnega tehnoloπkega<br />

in strokovnega razvoja ter znanja<br />

novih kirurπkih tehnik lahko<br />

æenske z rakom dojk od<br />

zdravl<strong>je</strong>nja priËaku<strong>je</strong>jo mnogo<br />

veË kot pred nekaj desetletji.<br />

»ar cimeta <strong>je</strong> nedvomno v n<strong>je</strong>govi<br />

topli in mikavni aromi. NekoË<br />

izredno cen<strong>je</strong>na zaËimba danes<br />

postaja potencialno zdravilo za<br />

razne tegobe in presnovne motn<strong>je</strong>.<br />

Poglejmo, kaj vsebu<strong>je</strong>, da nam<br />

lahko pomaga.<br />

Celiakija <strong>je</strong> sistemska, imunsko<br />

pogo<strong>je</strong>na bolezen, ki najpogoste<strong>je</strong><br />

prizadene tanko Ërevo. Bolezen<br />

nastane kot posledica uæivanja<br />

glutena. Nekateri bolniki s celiakijo pa<br />

imajo kljub brezglutenski dieti teæave,<br />

ki so lahko posledica zmanjπanega<br />

delovanja trebuπne slinavke.<br />

Za kontracepcijsko uËinkovitost<br />

<strong>je</strong> iz<strong>je</strong>mno pomembno dosledno<br />

<strong>je</strong>man<strong>je</strong> kontracepcijskih tablet,<br />

kajti pri pozabl<strong>je</strong>ni oz. izpuπËeni<br />

tableti se poveËa tvegan<strong>je</strong> za<br />

neæeleno zanositev.<br />

V Venerinem kotiËku preberite,<br />

kako takrat ravnati.<br />

VSEBINA<br />

UVODNIK Novo leto, novi izzivi 3<br />

ZA ZA»ETEK Makroskop 6<br />

PO NASVET V LEKARNO Kaæipot svetovanj v naπih <strong>lekarna</strong>h 12<br />

OSEBNO <strong>Umiran<strong>je</strong></strong> <strong>je</strong> <strong>eden</strong> <strong>najbolj</strong> Ëloveπkih trenutkov v æivl<strong>je</strong>nju 16<br />

KAKO DELUJE Pomen vitaminov v razliËnih æivl<strong>je</strong>njskih obdobjih 22<br />

Hranilna vrednost kolostruma 26<br />

PRILOGA Drugo leto bom pa res… 33<br />

KAKO ZDRAVITI Rekonstrukcija dojke 43<br />

ZDRAVILNE RASTLINE Cimet … ta magiËni praπek 50<br />

Asaj − sad<strong>je</strong>, ki joka 58<br />

Vpraπajte strokovnjaka 60<br />

MEDICINSKO ZRCALO Osteoartroza 62<br />

Spremen<strong>je</strong>no delovan<strong>je</strong> trebuπne slinavke in celiakija 66<br />

PREUDARNO ZA ZDRAVJE Zagotavljan<strong>je</strong> hladne verige <strong>je</strong> tudi potroπnikova odgovornost 70<br />

VENERIN KOTI»EK Kako ravnati, Ëe pozabimo kontracepcijsko tableto 74<br />

SANJSKA KOLUMNA »lovek ali mit? 80<br />

PORTRET FARMACEVTA ©pela Habjan, mag. farm. 84<br />

ZA MIZO Ukradene πkoljke 86<br />

NAGRADNA IGRA Sudoku 88<br />

NA©A LEKARNA SVETUJE 90<br />

4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5

ZA ZA»ETEK<br />

revija za<br />

zdrav `ivl<strong>je</strong>njski slog<br />

Makroskop<br />

Pripravlja: Eva Esih, mag. farm.<br />

December 2008, letnik 3, πt. 28<br />

MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />

Naklada: 51.000 izvodov<br />

Vrednost izvoda: 3,67<br />

Letna naroËnina: 41,10<br />

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />

E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

UREDNI©TVO<br />

Glavna urednica: Eva Esih, mag. farm.<br />

Odgovorna urednica:<br />

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />

Strokovna sodelavca uredniπtva:<br />

mag. Nada Træan Herman, mag. farm. in Rok PetriË<br />

UREDNI©KI ODBOR<br />

znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />

dr. Aleπ MlinariË, mag. farm.<br />

Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />

Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />

prof. dr. Ema MuπiË, dr. med.<br />

Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh.<br />

prim. Peter Kapπ, dr. med.<br />

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgo<strong>je</strong><br />

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />

Ervin Strbad, dr. med.<br />

Oblikovan<strong>je</strong> celostne podobe: IODG<br />

AD: Duπan Grobovπek<br />

Oblikovan<strong>je</strong> in prelom: Silvija »erne<br />

Lektura: Darka Tepina Podgorπek<br />

Fotogra≥<strong>je</strong>: Æiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto<br />

Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno<br />

vsega uredniπtva.<br />

Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana<br />

Oglasno træen<strong>je</strong>:<br />

Entrapharm, d.o.o.,<br />

Mojca Lah, univ. dipl. ekon.<br />

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />

T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342<br />

E: marketing@entrapharm.com<br />

Naπa <strong>lekarna</strong> <strong>je</strong> meseËnik, ki <strong>je</strong> brezplaËno<br />

na voljo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji in izbranih<br />

trgovinah Baby Centra.<br />

Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele<br />

<strong>je</strong> mogoËe ponatisniti le s pisnim privol<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m<br />

izdajatelja.<br />

Za Ëlanke, v katerih <strong>je</strong> obravnavano delovan<strong>je</strong> uËinkovin in zdravil, ki<br />

se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdrav<strong>je</strong>:<br />

Ministrstvo za zdrav<strong>je</strong> opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />

sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo<br />

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik.<br />

Dodatne informaci<strong>je</strong> dobite pri svo<strong>je</strong>m zdravniku ali farmacevtu.<br />

Podatki, ki so objavl<strong>je</strong>ni v prispevkih o zdravl<strong>je</strong>nju, so namen<strong>je</strong>ni izkljuËno<br />

sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />

obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da<br />

potrebu<strong>je</strong>te zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />

farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene<br />

nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin<br />

<strong>je</strong>manja zdravil.<br />

Med sladkornimi bolniki<br />

so πtevilni otroci<br />

Svetovni dan sladkorne bolezni,<br />

14. november, <strong>je</strong> bil letos posveËen<br />

mladim, saj postaja sladkorna<br />

bolezen kroniËno obolen<strong>je</strong>, ki<br />

iz leta v leto prizadene Ëedal<strong>je</strong><br />

veË otrok in mladostnikov. V<br />

Sloveniji ima sladkorno bolezen<br />

veË kot 120.000 ljudi, med njimi<br />

<strong>je</strong> veË kot 500 otrok. Vsako<br />

leto zaradi sladkorne bolezni v<br />

Sloveniji zboli od 45 do 50 otrok<br />

in mladostnikov. K prepreËevanju<br />

nastanka sladkorne bolezni veliko<br />

pripomore zdrav æivl<strong>je</strong>njski slog.<br />

Zdrava in uravnoteæena prehrana<br />

ter zadostna telesna dejavnost sta<br />

iz<strong>je</strong>mno pomembni za vse ljudi, ne<br />

le za sladkorne bolnike. Na Zavodu<br />

za zdravstveno varstvo Cel<strong>je</strong> so<br />

posebej opozorili na spoznan<strong>je</strong>,<br />

da lahko zdrav æivl<strong>je</strong>njski slog, ki<br />

vkljuËu<strong>je</strong> zdravo prehrano in dovolj<br />

gibanja, zmanjπa tvegan<strong>je</strong> za<br />

nastanek sladkorne bolezni za veË<br />

kot 60 odstotkov (ZZV Cel<strong>je</strong>).<br />

Uporaba antibiotikov mora<br />

biti smotrna<br />

18. novembra smo zaznamovali<br />

prvi evropski dan antibiotikov,<br />

katerega namen <strong>je</strong> seznanjan<strong>je</strong><br />

sploπne in strokovne javnosti<br />

s pravilno in preudarno rabo<br />

antibiotikov. Antibiotik <strong>je</strong> snov,<br />

ki povzroËi smrt oziroma zavira<br />

rast mikroorganizmov, kot so<br />

bakteri<strong>je</strong>, glive in praæivali.<br />

LoËimo antibiotike πirokega in<br />

ozkega spektra. Prvi delu<strong>je</strong>jo na<br />

mnogo razliËnih mikroorganizmov,<br />

drugi pa specifiËno na eno vrsto.<br />

Neprimerna raba antibiotikov lahko<br />

privede do odpornosti bakterij proti<br />

antibiotikom in lahko se zgodi,<br />

da v prihodnosti antibiotiki ne<br />

bodo veË uËinkoviti pri zdravl<strong>je</strong>nju<br />

okuæb. Zato moramo antibiotike<br />

uporabljati samo takrat, ko <strong>je</strong><br />

to potrebno, in vselej v skladu z<br />

navodilom zdravnika. Le tako bodo<br />

ostali uËinkoviti za zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

hudih okuæb.<br />

1. december − svetovni dan<br />

boja proti aidsu<br />

Okuæbe z virusom HIV in aids se<br />

πirijo. Okuæenih z virusom HIV ali<br />

obolelih za aidsom <strong>je</strong> na svetu æe<br />

blizu 40 milijonov, dejstvo pa <strong>je</strong>,<br />

da njihovo πtevilo vsak dan<br />

naraπËa. Samo leta 2006 se <strong>je</strong><br />

z virusom HIV okuæilo 4,3 milijona<br />

ljudi, od tega veË kot petdeset<br />

odstotkov v afriπkih deæelah. Tudi<br />

v vzhodni Evropi in osrednji Aziji<br />

se <strong>je</strong> πtevilo novih okuæb precej<br />

poveËalo. NajveË ljudi se z virusom<br />

HIV okuæi med 15. in 24. letom<br />

starosti.<br />

Med najpomembnejπe krivce za<br />

okuæbo pa sodijo nezaπËiteni spolni<br />

odnosi in uporaba nesterilnih igel<br />

pri narkomanih.<br />

Europa Donna − Slovensko zdruæen<strong>je</strong> za boj proti raku dojk podpira<br />

izobraæevan<strong>je</strong> πtudentov medicine<br />

18. novembra sta predstavnici Europe Donne predstojniku katedre za druæinsko<br />

medicino, prof. dr. Igorju ©vabu, slovesno izroËili silikonski model dojk kot uËni<br />

pripomoËek, s katerim se bodo πtudenti medicine in specializanti druæinske<br />

medicine uËili metod pravilnega pregledovanja dojk in odkrivanja bolezenskih<br />

sprememb v dojkah. V Sloveniji za rakom dojk vsako leto πe vedno zboli veË kot<br />

1000 æensk, nekaj manj kot 400 jih zaradi te bolezni umre. Rak dojk <strong>je</strong> visoko<br />

ozdravljiv, Ëe <strong>je</strong> odkrit dovolj zgodaj. Zato <strong>je</strong> za zmanjπevan<strong>je</strong> umrljivosti<br />

pomembno predvsem zgodn<strong>je</strong> odkrivan<strong>je</strong> bolezni ter takojπn<strong>je</strong> in uËinkovito<br />

zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. V Europi Donni podpirajo izobraæevan<strong>je</strong> vseh zdravstvenih strokovnjakov<br />

in so prepriËani, da bodo pedagoπki delavci Katedre za druæinsko<br />

medicino s pomoËjo silikonskega modela dojk svojim πtudentom in specializantom<br />

druæinske medicine ponudili veË znanja na sodoben naËin in da bo to znan<strong>je</strong><br />

koristilo bolnicam.<br />

Na fotografiji: prim. Mojca SenËar (predsednica Europe Donne), prof. dr. Igor ©vab (predstojnik<br />

katedre za druæinsko medicino), prim. asist. Jana Govc Eræen (Ëlanica upravnega odbora Europe<br />

Donne in pobudnica za tovrstno donacijo za druæinsko medicino)<br />

V Termah Olimia <strong>je</strong> potekala humanitarna akcija<br />

Pomagajmo skupaj za nakup “tople posteljice”<br />

V Termah Olimia <strong>je</strong> potekala velika<br />

humanitarna akcija Pomagajmo<br />

skupaj, k<strong>je</strong>r so zbirali denar za<br />

ginekoloπki in porodniπki oddelek<br />

Sploπne bolniπnice Cel<strong>je</strong>. Organizirali<br />

so razliËne prireditve, otroπke<br />

delavnice in turnirja odbojke na mivki<br />

ter uliËne koπarke. Prodajali so tudi<br />

majice in glinene vrËke z logotipom<br />

Pomagajmo skupaj ter papirnate<br />

roæice, ki so jih izdelali sami.<br />

Na koncu <strong>je</strong> bilo zbranih 5000 €,<br />

ki jih <strong>je</strong> predstojniku ginekoloπkoporodniπkega<br />

oddelka SB Cel<strong>je</strong>, primariju Vladimirju Weberju, dr. med.,<br />

v obliki vrednostnega bona predal vodja financ Term Olimia Florjan Vasle.<br />

Na fotografiji: Florjan Vasle in Vladimir Weber.<br />

6 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 7

ZA ZA»ETEK<br />

Nova linija prehranskih dopolnil GOGO<br />

Mi Skupaj − knjiæica za bolnike z multiplo sklerozo<br />

Na fotografiji Peter Poles in Suzana Werbole iz pod<strong>je</strong>tja Fidimed.<br />

Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Fidimed, d. o. o., <strong>je</strong> na novinarski konferenci,<br />

ki jo <strong>je</strong> povezoval energiËni Peter Poles, predstavilo novost<br />

na slovenskem trgu − linijo prehranskih dopolnil GOGO.<br />

Linijo, ki <strong>je</strong> obogatila raznoliko ponudbo prehranskih<br />

dopolnil naravnega izvora, sestavljajo izdelki GOGO Q10<br />

Energy, GOGO Cink Imun, GOGO Mg Sport in GOGO<br />

Multivitamin Antistres. Nova linija prehranskih dopolnil<br />

GOGO <strong>je</strong> namen<strong>je</strong>na vsem, ki so veliko na poti, vedno<br />

v gibanju in aktivno preæivljajo dneve. Vitamine in minerale<br />

GOGO poleg visoke vsebnosti, kakovosti in naravnega<br />

izvora dragocenih hranil odliku<strong>je</strong> πe izvirno praktiËno<br />

pakiran<strong>je</strong> v obliki stika z mikropeletami, kar <strong>je</strong> novost na<br />

slovenskem trgu. Tudi uæivan<strong>je</strong> izdelkov GOGO <strong>je</strong> preprosto,<br />

saj vodotopna zrnca brez tekoËine le stresete v usta,<br />

pustite, da se raztopijo in pogoltnete. Druæinsko pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong><br />

Fidimed <strong>je</strong> na slovenskem trgu navzoËe od leta 1994, v teh<br />

letih pa se <strong>je</strong> uveljavilo kot eno vodilnih na slovenskem<br />

trgu prehranskih dopolnil in zdravil naravnega izvora.<br />

Izdelki so plod lastnih receptov in domaËega znanja.<br />

Mi Skupaj<br />

Pri prepoznavanju in zdravl<strong>je</strong>nju<br />

multiple skleroze <strong>je</strong> udeleæenih<br />

veliko ljudi. Na prvem mestu so bolniki;<br />

ljud<strong>je</strong>, ki v danem trenutku in po<br />

mnogih nepojasn<strong>je</strong>nih teæavah izvedo<br />

za diagnozo multipla skleroza. Takπen<br />

<strong>je</strong> uvod v knjiæici, ki <strong>je</strong> izπla novembra<br />

letos in <strong>je</strong> namen<strong>je</strong>na vsem obolelim za<br />

multiplo sklerozo. Naslov knjiæice Mi<br />

Skupaj ni nakljuËen, saj <strong>je</strong> knjiæica<br />

zasnovana na sodelovanju ljudi, ki so<br />

kakor koli povezani z multiplo sklerozo.<br />

Izhaja iz potreb in vpraπanj bolnika, ki<br />

<strong>je</strong> v procesu zdravl<strong>je</strong>nja te nepredvidljive<br />

bolezni najpomembnejπi Ëlen.<br />

Knjiæica <strong>je</strong> sestavl<strong>je</strong>na iz dveh sklopov.<br />

Prvi in najobseænejπi sklop za<strong>je</strong>ma<br />

vpraπanja bolnikov in odgovore, ki so<br />

jih prijazno posredovali strokovnjaki<br />

razliËnih profilov, povezanih z multiplo<br />

sklerozo. KonËno obliko in æivl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> pa<br />

so knjiæici vdahnili pisni in slikovni<br />

prispevki oseb, obolelih za multiplo<br />

sklerozo, ki dokazu<strong>je</strong>jo, da se tudi<br />

s tako boleznijo, kot <strong>je</strong> MS, mora<br />

in more æiveti ustvarjalno,<br />

sreËno in dolgo æivl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>.<br />

Izid knjiæice <strong>je</strong> omogoËila<br />

Higiea d.o.o., zastopnik za<br />

Merck Serono.<br />

Ste brez energi<strong>je</strong>, æivl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> pa od vas zahteva never<strong>je</strong>tne doseæke?<br />

GINSETINA − energija ves Ëas<br />

− patentirana svetovna novost<br />

Polno æivl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, bogato z aktivnostmi in razliËnimi interesi, zahteva od naπega<br />

organizma stalno in veliko porabo energi<strong>je</strong>. Napitek Ginsetina <strong>je</strong> namen<strong>je</strong>n<br />

kot dopolnilo za vse mlade in odrasle, ki æelijo vzdræevati, ohranjati in izboljπati<br />

svojo fiziËno energijo in ostati aktivni ves dan. Primerna <strong>je</strong> tudi kot dopolnilo,<br />

kadar imamo poveËano potrebo po hrani ali kadar smo na dieti. PriporoËamo<br />

eno stekleniËko napitka na dan, najbol<strong>je</strong> zjutraj. Po pribliæno eni uri se zaËne<br />

sproπËan<strong>je</strong> kompleksa EUPOT, ki se postopoma sproπËa osem ur in konËa<br />

pribliæno po desetih urah. Ginsentina ne vsebu<strong>je</strong> genetsko spremen<strong>je</strong>nih<br />

organizmov niti laktoze. Ginsetino poiπËite v lekarni, prodajalni Sanolabor,<br />

Maxiju ali drugi specializirani trgovini. »e vam <strong>je</strong> vπeË, jo priporoËite sorodniku,<br />

prijatelju ali sodelavcu, za katerega mislite, da mu lahko pomaga.<br />

Bio medico trendi d.o.o., www.bio-medico.si<br />

Celjska podruænica SFD vabi vse Ëlane<br />

Slovenskega farmacevtskega druπtva na<br />

strokovno-rekreacijski dogodek<br />

11. FARMA-SKI 2009<br />

11. FARMA - SKI 2009<br />

strokovno-rekreacijski dogodek<br />

sobota, 07. februarja<br />

SmuËiπËe Rogla<br />

ki bo v soboto, 07. februarja 2009<br />

na smuËiπËu Rogla!<br />

Predajmo se novim izzivom!<br />

8 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 9

ZA ZA»ETEK<br />

Kalcij in vitamin C<br />

za še veË zdravja!<br />

Naša junaka, Kalcij in Vitamin C<br />

50 let lekarne Ptuj<br />

Lekarna Ptuj <strong>je</strong> praznovala petdeseti rojstni dan, to <strong>je</strong><br />

petdeset let delovanja v prostorih na Trstenjakovi ulici 9.<br />

Lekarniπka dejavnost pa sega veliko dl<strong>je</strong> v preteklost, saj <strong>je</strong><br />

Ptuj prvo lekarno dobil æe leta 1587. V sklopu javnega zavoda<br />

Lekarne Ptuj delu<strong>je</strong> danes sedem lekarniπkih enot. Vse so<br />

nastale in se razvijajo s pomoËjo vseh zaposlenih v zavodu,<br />

zlasti pa s strokovno in organizacijsko podporo Lekarne Ptuj.<br />

Donacija druæbe Tosama Univerzitetnemu kliniËnemu centru Ljubljana<br />

Kako meriti in nadzorovati telesno maπËobo<br />

Druæba Tosama d. d. se <strong>je</strong> tudi ob<br />

letoπn<strong>je</strong>m koncu leta odloËila za<br />

donacijo, namen<strong>je</strong>no Univerzitetnemu<br />

kliniËnemu centru Ljubljana. Donacijo,<br />

tj. prenosni ultrazvoËni aparat za<br />

mer<strong>je</strong>n<strong>je</strong> zastajanja urina, <strong>je</strong> v imenu<br />

druæbe Tosama d. d. predal n<strong>je</strong>n<br />

predsednik uprave, g. Janko Velkavrh,<br />

v imenu Ginekoloπke klinike Ljubljana<br />

Miπice, oæil<strong>je</strong> in kosti so telesna tkiva<br />

z veliko vode in zelo dobro prevajajo<br />

elektriko. Telesna maπËoba ima nizko<br />

elektriËno prevodnost. Merilniki<br />

telesne sestave Omron ocenijo<br />

odstotek telesne maπËobe z metodo<br />

bioelektriËne upornosti. Velika izbira<br />

merilnikov telesne sestave Omron<br />

ponuja moænost mer<strong>je</strong>nja razliËnih<br />

vidikov sestave telesa, kot so<br />

Od zdravila smo se strokovni delavci v <strong>lekarna</strong>h preusmerili k<br />

Ëloveku. NekoË <strong>je</strong> bilo pomembno, da <strong>je</strong> pacient dobil pravo<br />

zdravilo ob pravem Ëasu. Danes <strong>je</strong> to premalo. VroËitev<br />

zdravila spremlja nasvet o n<strong>je</strong>govi varni, pravilni in uËinkoviti<br />

uporabi. Ta nasvet podeli izdelku, ki mu reËemo zdravilo,<br />

n<strong>je</strong>govo pravo vrednost. Na svo<strong>je</strong> lekarne smo zaposleni v<br />

javnem zavodu ponosni. Vse so sodobno ure<strong>je</strong>ne, omogoËajo<br />

dobre razmere za delo zaposlenih in prijazno okol<strong>je</strong> za<br />

naπe paciente in druge obiskovalce. Ponosni smo tudi na<br />

strokovno raven naπega dela. Poleg rednega dela, ki ga<br />

opravimo v nadpovpreËnem obsegu, sodelu<strong>je</strong>mo v πtevilnih<br />

aktivnostih in pro<strong>je</strong>ktih. Nekatere zastavimo sami, druge<br />

izvedemo z organizacijsko pomoËjo Lekarniπke zbornice ali<br />

Farmacevtskega druπtva. Vsi pa so namen<strong>je</strong>ni izboljπanju<br />

zdravja ljudi v okolju, v katerem delu<strong>je</strong>mo.<br />

Darja PotoËnik BenËiË, mag. farm., spec.,<br />

direktorica Lekarn Ptuj<br />

pa jo <strong>je</strong> prevzel strokovni direktor<br />

omen<strong>je</strong>ne, doc. dr. Adolf LukanoviÊ.<br />

Dogodek <strong>je</strong> povezovala Saπa<br />

Einsiedler.<br />

Na fotografiji: predaja donaci<strong>je</strong> − Janko<br />

Velkavrh, predsednik uprave druæbe<br />

Tosama d. d., in doc. dr. Adolf LukanoviÊ,<br />

strokovni direktor Ginekoloπke klinike<br />

Ljubljana<br />

odstotek telesne maπËobe, mirovni<br />

metabolizem, raven trebuπne<br />

maπËobe in odstotek skeletnega<br />

miπiËja. Kadar izgubljamo teæo, <strong>je</strong><br />

pomembno, da to izhaja iz zmanjπanja<br />

maπËob v telesu, in ne miπiËne mase<br />

ali tekoËin. Cilj <strong>je</strong> poveËati miπiËno<br />

maso ob hkratnem zmanjπanju<br />

telesnih maπËob na varno raven pod<br />

25 % celotne teæe.<br />

Novi DiagnostiËni center Clarus v BTC

<br />

BTC City v Ljubljani <strong>je</strong> od danes bogatejπi za zdravstveno<br />

ponudbo DiagnostiËnega centra Clarus. V zasebni<br />

zdravstveni ustanovi bodo na voljo preventivne in<br />

specialistiËne zdravstvene storitve. Clarus <strong>je</strong> bil doslej<br />

poznan predvsem po okulistiki in optiki, s tem centrom<br />

pa svojo dejavnost πiri tudi na mnoga druga podroËja.<br />

SamoplaËniπke storitve bo izvajalo veË kot 15 mednarodno<br />

priznanih zdravnikov specialistov dermatologi<strong>je</strong>,<br />

urologi<strong>je</strong>, ultrazvoËne diagnostike, meritev kostne<br />

gostote, kardiologi<strong>je</strong>, okulistike in optike, ortopedi<strong>je</strong>,<br />

ginekologi<strong>je</strong>, nevrologi<strong>je</strong>, gastroenterologi<strong>je</strong>, interne<br />

medicine, psihologi<strong>je</strong>. Æe decembra letos pa bodo<br />

dejavnost razπirili tudi na manjπe estetske posege.<br />

V centru bodo na voljo tudi redni preventivni pregledi<br />

s podroËja medicine dela, prometa in πporta.<br />

Sklad za celiakijo<br />

Rotaract klub Grosupl<strong>je</strong> <strong>je</strong> v sodelovanju z Rotary klubom<br />

Grosupl<strong>je</strong> na zaËetku novembra organiziral dobrodelni ples<br />

na gradu Turjak v Velikih LaπËah, s katerim so Ëlani obeh<br />

klubov zaznamovali zaËetek sodelovanja s Slovenskim<br />

druπtvom za celiakijo. Za novoustanovl<strong>je</strong>ni Sklad za<br />

celiakijo <strong>je</strong> bilo zbranih 7000 € za pomoË socialno πibkim<br />

druæinam, ki se spopri<strong>je</strong>majo z neozdravljivo boleznijo<br />

celiakijo. Kot <strong>je</strong> povedala Ana JovandariÊ, predsednica<br />

Rotaract kluba Grosupl<strong>je</strong>, so se za sodelovan<strong>je</strong><br />

s Slovenskim druπtvom za celiakijo odloËili, ker menijo,<br />

da <strong>je</strong> “celiakija pereË problem, predvsem v socialno πibkih<br />

druæinah, ki si ne morejo privoπËiti nakupa æivil brez<br />

glutena, saj so zan<strong>je</strong> obËutno predraga, to pa neizogibno<br />

poslabπu<strong>je</strong> zdravstveno stan<strong>je</strong> obolelih.”<br />

Za ohranjan<strong>je</strong> zdravja <strong>je</strong> priporoËljiva 1 šumeËa<br />

tableta Ca-C 1000 Sandoz ® vsak dan.<br />

Ca-C 1000 Sandoz ® <strong>je</strong> pravi izbor:<br />

• pri prehladu in gripi<br />

• pri pomanjkanju energi<strong>je</strong> in utru<strong>je</strong>nosti<br />

• pri vsakodnevni izpostavl<strong>je</strong>nosti stresnim situacijam<br />

• pri neuravnoteženi prehrani<br />

• za starejše<br />

• za noseËnice in do<strong>je</strong>Ëe matere<br />

• v obdobju rasti<br />

• za športno aktivne<br />

V <strong>lekarna</strong>h brez recepta!<br />

Zdrav<strong>je</strong><br />

lahko letos za<br />

novo leto ne samo<br />

zaželite, ampak<br />

tudi podarite<br />

www.medis.si<br />

10 NA©A LEKARNA<br />

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in<br />

neželenih uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

PO NASVET V LEKARNO<br />

Kaæipot svetovanj<br />

v naših <strong>lekarna</strong>h<br />

potrebu<strong>je</strong>m pomoč!<br />

DOKONČNO!<br />

www.brezcigarete.si<br />

Ste pripravl<strong>je</strong>ni na æivl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> brez cigarete<br />

“Dan svetovanj” ali brezplaËna meritev kazalnikov prekomerne telesne teæe<br />

Ka<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> v razvitem svetu med dejavniki tveganja za nastanek in razvoj bolezni in<br />

smrti, ki jih <strong>je</strong> mogoËe povsem odpraviti, daleË na prvem mestu. Strokovno izobraæeni<br />

svetovalci kadilcem svetu<strong>je</strong>jo o obsto<strong>je</strong>Ëih naËinih odvajanja od ka<strong>je</strong>nja in k<strong>je</strong> poiskati<br />

pomoË. Kadilci si lahko v <strong>lekarna</strong>h s pomoËjo svetovalcev s posebno aparaturo,<br />

izmerijo tudi koliËino ogljikovega monoksida v izdihanem zraku.<br />

Debelost ali prekomerna telesna teæa sta bolezni s πtevilnimi neæelenimi uËinki.<br />

Farmacevtsko pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Abbott skupaj s pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m Entrapharm organizira brezplaËna<br />

mer<strong>je</strong>nja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teæe, obsega pasu in indeksa<br />

telesne mase po <strong>lekarna</strong>h v Sloveniji. Ob meritvah svetu<strong>je</strong>jo, kako izgubiti telesno<br />

maso. »e se tudi vi spopri<strong>je</strong>mate s prekomerno telesno teæo, obiπËite lekarno, k<strong>je</strong>r<br />

bo svetovan<strong>je</strong> potekalo.<br />

Zaæeleno <strong>je</strong>, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu.<br />

Za veË informacij, se lahko obrnete na Abbott Laboratories d.o.o.,<br />

Dolenjska cesta 242c, Ljubljana, ga. Tamara ©iπiË, tel.: 01/ 23 63 178.<br />

Za svetovanja se lahko predhodno prijavite v vaπi lekarni ali po telefonu.<br />

Datum Ura Lekarna<br />

5. december od 10 h do 16 h Lekarna Slovenske Konjice / Usnjarska 7b, Slovenske Konjice / tel.: 03/ 757 43 70<br />

6. december od 8.30 do 12 h<br />

8. december<br />

13. december<br />

od 10 h do 16 h<br />

od 9 h do 12 h<br />

Lekarna Mlaka / Golniπka 105, Kranj / tel.: 04/ 204 91 70<br />

8. in 9. december od 10 h do 16 h Lekarna Cankar<strong>je</strong>va / Cankar<strong>je</strong>va 2b, Velen<strong>je</strong> / tel.: 03/ 897 63 80<br />

10. in 11. december od 10 h do 16 h Lekarna Center Maribor / Gosposka 12, Maribor / tel.: 02/ 229 45 30<br />

11. in 12. december od 10 h do 16 h Lekarna Tabor Maribor / Ljubljanska 9, Maribor / tel.: 02/ 320 79 10<br />

12. december<br />

13. december<br />

od 10 h do 16 h<br />

od 8.30 do 13 h<br />

Lekarna Vodnikova Velen<strong>je</strong> / Vodnikova 1, Velen<strong>je</strong> / tel.: 03/ 898 18 80<br />

15. in 16. december od 10 h do 16 h Lekarna Ptuj / Trstenjakova 9, Ptuj / tel.: 02/ 771 60 01<br />

19. december<br />

20. december<br />

od 10 h do 16 h<br />

od 8 h do 12 h<br />

Lekarna Center Cel<strong>je</strong> / Stanetova 13a, Cel<strong>je</strong> / tel.: 03/ 425 02 60<br />

22. in 23. december od 10 h do 16 h Lekarna Nova vas / Ulica bratov Voπnjakov 12, Cel<strong>je</strong> / tel.: 03/ 490 55 70<br />

Dnevi svetovanj bodo v decembru organizirani v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />

Datum Ura Lekarna<br />

5. december od 9 h do 17 h Lekarna Cankar<strong>je</strong>va / Cankar<strong>je</strong>va 2b, Velen<strong>je</strong> / tel.: 03/ 897 63 80<br />

6. december od 8 h do 13 h<br />

6. in 13. december od 9 h do 13 h Lekarna Marija AhaËiË v Supernovi / Stara cesta 25b, Kranj / tel.: 04/ 238 08 08<br />

8. december<br />

9. december<br />

od 11 h do 19 h<br />

od 08 h do 16 h<br />

Lekarna Domæale / Ljubljanska 72, Domæale / tel.: 01/ 724 42 80<br />

8. in 9. december od 10 h do 18 h Lekarna Nova vas / Ulica bratov Voπnjakov 12, Cel<strong>je</strong> / tel.: 03/ 490 55 70<br />

10. in 11. december od 10 h do 18 h Lekarna IR - RS / Linhartova 51, Ljubljana / tel.: 01/ 475 84 18<br />

11. in 12. december od 10 h do 18 h Lekarna Center Cel<strong>je</strong> / Stanetova 13a, Cel<strong>je</strong> / tel.: 03/ 425 02 60<br />

13. december od 8 h do 12 h Lekarna Arnica Montana / KnafelËeva 31, Maribor / tel.: 02/ 332 65 34<br />

15. in 16. december od 10 h do 18 h Lekarna Plavæ / Cesta Cirila TavËarja 3b, Jesenice / tel.: 04/ 586 58 50<br />

17. in 18. december od 10 h do 18 h Lekarna Brod / Tacenska cesta 120, Ljubljana / tel.: 01/ 512 03 57<br />

19. in 20. december od 10 h do 18 h Lekarna Tabor / Ljubljanska 9, Maribor / tel.: 02/ 320 79 10<br />

Izvajalec promocij in svetovanj v <strong>lekarna</strong>h <strong>je</strong> pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Entrapharm d.o.o.,<br />

Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, info@entrapharm.com.<br />

12 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 13

o<br />

ki,<br />

žen<br />

h<br />

PO NASVET V LEKARNO<br />

1<br />

Ne zamudite velike priložnosti!<br />

Zbirajte nalepke Živčkov<br />

in izbirajte med izdelki Philips.<br />

ogočajo cenejše nakupe<br />

e, zberite 15 ali več nalepk Živčkov<br />

ivno kupili tudi do 50 % cene<strong>je</strong>.<br />

šalnik, mlinček za suho/<br />

i s pokrovom.<br />

kih proizvodov<br />

ušen<strong>je</strong> z ioni prepreču<strong>je</strong><br />

elektritev las<br />

gospodinjstvu ter izdelke, ki so<br />

lgim delovan<strong>je</strong>m,<br />

i element z infrardečo grelno<br />

dstranljiva zračna mreža za<br />

ku<strong>je</strong>ta jih vrhunska kakovost<br />

ki jih prilepite na spodnji<br />

pu izdelkov oz. storitev,<br />

p predstavl<strong>je</strong>nih izdelkov<br />

Ob vsakem nakupu za<br />

o nalepite na spodnji<br />

pripravo otroške<br />

ogre<strong>je</strong> vodo<br />

40, 60, 80 ali<br />

iv, pralen<br />

m, ploščat<br />

h potrošniških<br />

dno tiho delovan<strong>je</strong><br />

Ne zamudite<br />

velike priložnosti!<br />

ZBIRNI KUPONČEK<br />

1<br />

<br />

Zbirajte nalepke Živčkov in<br />

izbirajte med izdelki Philips.<br />

V trgovinah Baby Center se trudimo svojim kupcem<br />

ponuditi le <strong>najbolj</strong>še izdelke za najmlajše<br />

žino. Izdelki Philips<br />

no uporabo.<br />

o skladno z vašimi<br />

15<br />

člane družine. Z visoko kakovostjo priznanih<br />

blagovnih znamk vozičkov, varnostnih avtosedežev,<br />

pohištva, pripomočkov, oblačil in igrač<br />

želimo vzbuditi iskrico v očeh in širok nasmeh<br />

na licih naših malčkov.<br />

Za vašo zvestobo, bi se vam radi zahvalili. Zato<br />

smo za vse člane kluba Baby Center pripravili<br />

poseben program zbiranja Živčkov.<br />

20 25<br />

kupu<br />

h<br />

Centra<br />

er od<br />

čno<br />

o<br />

o<br />

olby Digital,<br />

<br />

1<br />

Zbirajte nalepke<br />

Živčkov in<br />

izbirajte med<br />

izdelki Philips.<br />

Promoci<strong>je</strong> dermokozmetike Eucerin<br />

Za svetovanja se lahko predhodno prijavite v vaπi lekarni ali po telefonu.<br />

Datum Ura Lekarna<br />

5. december od 10 h do 16 h Lekarna Vodnikova Velen<strong>je</strong> / Vodnikova 1, Velen<strong>je</strong> / tel.: 03/ 898 18 80<br />

6. in 20. december od 9 h do 15 h Lekarna Qlandia / Cesta Proletarskih brigad 100, Maribor / tel.: 02/ 420 14 20<br />

6. december<br />

18. december<br />

od 9 h do 12 h<br />

od 11 h do 17 h<br />

Lekarna Mlaka / Golniπka 105, Kranj / tel.: 04/ 204 91 70<br />

11. in 23. december od 13 h do 19 h Lekarna v Europarku / Pobreπka cesta 18, Maribor / tel.: 02/ 320 40 56<br />

11. in 12. december od 9 h do 15 h Lekarna Domæale / Ljubljanska 72, Domæale / tel.: 01/ 724 42 80<br />

11. december<br />

13. december<br />

od 13 h do 19 h<br />

od 10 h do 16 h<br />

Lekarna Planina II v TC Qlandia / Cesta 1. maja 77, Kranj / tel.: 04/ 201 61 75<br />

18. december od 10 h do 16 h Lekarna Apoteka pri teatru / Gledaliπka ul. 4, Cel<strong>je</strong> / tel.: 03/ 428 76 00<br />

18. december<br />

20. december<br />

19. december<br />

20. december<br />

19. december<br />

20. december<br />

22. december<br />

23. december<br />

od 13 h do 19 h<br />

od 9 h do 13 h<br />

od 13 h do 19 h<br />

od 9 h do 15 h<br />

od 10 h do 16 h<br />

od 8.30 do 12 h<br />

od 13 h do 19 h<br />

od 9 h do 15 h<br />

V pod<strong>je</strong>tju Beiersdorf se æe 125 let ukvarjajo z raziskavami koæe. Pri razvoju kolekci<strong>je</strong><br />

Eucerin sodelu<strong>je</strong>jo dermatologi in farmacevti. V decembru vas poleg nasveta<br />

Eucerinove svetovalke v <strong>lekarna</strong>h Ëaka tudi darilce. Nasvet o izbiri ustreznega izdelka<br />

za vaπo koæo lahko poiπËete v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />

Lekarna v Supernovi / Stara cesta 25 b, Kranj / tel.: 04/ 238 08 08<br />

Lekarna v Planetu Tuπ / Mariborska 128, Cel<strong>je</strong> / tel.: 03/ 490 31 56<br />

Lekarna Slovenske Konjice / Usnjarska 7b, Slovenske Konjice / tel.: 03/ 757 43 70<br />

Lekarna Radl<strong>je</strong> ob Dravi / Mariborska 6, Radl<strong>je</strong> ob Dravi / tel.: 02/ 877 07 36<br />

Mešalnik<br />

15 -50<br />

%<br />

Sušilnik las<br />

×<br />

20 -50<br />

%<br />

Grelnik vode<br />

25 -50<br />

%<br />

×<br />

25 -30,8<br />

%<br />

=<br />

×<br />

20 -50<br />

%<br />

Depilator<br />

=<br />

×<br />

Prenosni DVD predvajalnik<br />

=<br />

=<br />

×<br />

=<br />

Živčki vam prinašajo<br />

nasledn<strong>je</strong> izdelke:<br />

redna cena: 32,90 €,<br />

za 15 Živčkov:<br />

16,45 €<br />

HR2860, moč 220w, 0,4l mešalnik, mlinček za suho/<br />

mokro hrano, dve 0,2 posodici s pokrovom.<br />

redna cena: 56,90 €,<br />

za 20 Živčkov:<br />

28,45 €<br />

HP4992, moč 2000w, motor AC z dolgim delovan<strong>je</strong>m,<br />

6 nastavitev toplote/hitrosti keramični element z infrardečo grelno<br />

ploščo, ioni, zelo hladen zračen tok, odstranljiva zračna mreža za<br />

enostavno čiščen<strong>je</strong>.<br />

redna cena: 86,90 €,<br />

za 20 Živčkov:<br />

43,45 €<br />

HD4686, moč 2400w, nastavitev temperature 40, 60, 80 ali<br />

100 stopinj, funkcija ohranjanja toplote, snemljiv, pralen<br />

filter proti vodnemu kamnu s trojnim delovan<strong>je</strong>m, ploščat<br />

grelni element, 3 stopenjski zaščitni sistem.<br />

redna cena: 99,90 €,<br />

za 25 Živčkov:<br />

49,95 €<br />

HP6511, sistem keramičnih diskov, število točk<br />

opri<strong>je</strong>ma 24, 2 nastavitvi hitrosti, visokofrekvenčna<br />

masaža, torbica za shran<strong>je</strong>van<strong>je</strong>.<br />

redna cena: 129,99 €,<br />

za 25 Živčkov:<br />

89,90 €<br />

Poiščite letak z zbirnim<br />

i<br />

kupončkov v trgovinah<br />

Baby Center.<br />

izredno tiho delovan<strong>je</strong><br />

sušen<strong>je</strong> z ioni prepreču<strong>je</strong><br />

naelektritev las<br />

odličen za pripravo otroške<br />

hrane, saj pogre<strong>je</strong> vodo<br />

iz<strong>je</strong>mno hitro<br />

pralni keramični diski,<br />

ki prepreču<strong>je</strong>jo<br />

dražen<strong>je</strong> kože<br />

prenosni<br />

predvajalnik primeren<br />

za gledan<strong>je</strong> filmov in<br />

poslušan<strong>je</strong> glasbe<br />

15<br />

20 25<br />

PET716, predvajalnik medi<strong>je</strong>v DVD±R/RW, CD-R/RW,<br />

formati dekodiranja MPEG1, MPEG2, MPEG4, Divx, JPEG, MP3, Dolby Digital,<br />

ločljivost zaslona 480 x 234, 7” protirefleksen TFT LCD zaslon, priložen<br />

daljinski upravljalnik, AV-kabel, 12V avtomobilski napajalnik.<br />

in<br />

14 NA©A LEKARNA

OSEBNO<br />

<strong>Umiran<strong>je</strong></strong> <strong>je</strong> <strong>eden</strong><br />

<strong>najbolj</strong> Ëloveπkih trenutkov<br />

v æivl<strong>je</strong>nju<br />

Pogovor z asist. Urπko Lunder, dr. med., ki <strong>je</strong> vodja<br />

paliativnih aktivnosti v KliniËnem oddelku za pljuËne<br />

in alergijske bolezni − Bolniπnici KOPA Golnik.<br />

Pogovarjala se <strong>je</strong> Eva Esih.<br />

December <strong>je</strong> mesec praznovanj, veselja,<br />

obdarovanj in izrekanja dobrih želja.<br />

Žal pa <strong>je</strong> mesec december za mnoge<br />

vse prej kot to – <strong>je</strong> mesec največ<strong>je</strong><br />

osaml<strong>je</strong>nosti in žalosti. Mnogi med<br />

njimi so bolni in bi<strong>je</strong>jo svoj zadnji boj v<br />

živl<strong>je</strong>nju. Zan<strong>je</strong> novo leto ni konec<br />

starega in začetek novega, ker vedo, da<br />

jih ne bo več med nami. Njihova<br />

novoletna želja <strong>je</strong> umirati kar <strong>najbolj</strong><br />

humano, brez bolečin in v krogu svojih<br />

najbližjih.<br />

Z zdravnico asist. Urško Lunder, dr. med., eno redkih<br />

strokovnjakinj s področja paliativne oskrbe pri nas,<br />

smo se pogovarjali o skrbi za bolnike z neozdravljivo<br />

kronično napredovalo boleznijo. Urška Lunder ni le<br />

zdravnica, ampak <strong>je</strong> ženska, ki svo<strong>je</strong> delo opravlja s<br />

srcem in dušo, iz katere ve<strong>je</strong> človeška toplina, kar <strong>je</strong><br />

danes skoraj redkost. Je zdravnica, ob kateri pomisliš,<br />

da ti ne more biti nič hudega, če zate skrbi ona. Iz<br />

n<strong>je</strong>nih ust umiran<strong>je</strong> in smrt nista slišati kot nekaj,<br />

česar bi se morali bati, ampak kot nekaj <strong>najbolj</strong><br />

naravnega in človeškega. Dr. Urška Lunder <strong>je</strong><br />

zdravnica z znan<strong>je</strong>m in veščinami, ki bi jih moral deloma obvladati vsak<br />

zdravnik – čeprav sama pravi, da veščine niso pomembne, kadar se znajdemo<br />

ob umirajočem. Najpomembnejša <strong>je</strong> človeška pristnost ter to, da prisluhnemo<br />

notran<strong>je</strong>mu glasu in posvetimo svoj čas bližn<strong>je</strong>mu, ki ga izgubljamo.<br />

16 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 17

OSEBNO<br />

Veliko ljudi ne ve, kaj <strong>je</strong> to paliativna<br />

oskrba. Nam lahko na kratko razložite<br />

ta po<strong>je</strong>m?<br />

To <strong>je</strong> oskrba bolnika z neozdravljivo kronično<br />

napredovalo boleznijo in n<strong>je</strong>govih bližnjih.<br />

S paliativno oskrbo lajšamo bolnikove telesne,<br />

psihosocialne in duhovne probleme ter izboljšamo<br />

kakovost živl<strong>je</strong>nja. Bolnika obravnavamo<br />

zelo individualno. V obravnavo so vključeni<br />

tudi svojci, saj sodelu<strong>je</strong>jo pri odločanju in negi<br />

bolnika.<br />

Za izvajan<strong>je</strong> paliativne oskrbe <strong>je</strong><br />

potreben tim strokovnjakov. Kateri<br />

strokovnjaki sodelu<strong>je</strong>jo v n<strong>je</strong>m?<br />

V paliativnem timu sodelu<strong>je</strong>jo zdravnik,<br />

medicinska sestra, socialni delavec, psiholog,<br />

fizioterapevt, dietetik, in če <strong>je</strong> treba, tudi delovni<br />

terapevt ter duhovnik tiste vere, ki ji pripada<br />

bolnik, ter seveda prostovoljci.<br />

Ali paliativno oskrbo izvajate le<br />

v bolnišnicah ali tudi na domu?<br />

Mesto paliativne oskrbe <strong>je</strong> povsod tam, k<strong>je</strong>r<br />

umirajo bolniki. Žal skoraj 60 odstotkov ljudi<br />

od okoli 20.000, ki jih na leto umre pri nas,<br />

umre v ustanovah, čeprav si večina bolnikov<br />

želi umreti v domačem okolju. Paliativna oskrba<br />

naj bi se torej izvajala v bolnišnicah, domovih<br />

za starejše občane in tudi na domu.<br />

Kako dobro razvito <strong>je</strong> področ<strong>je</strong><br />

paliativne oskrbe pri nas? Obstajajo<br />

kazalniki, s katerimi lahko ugotavljamo<br />

n<strong>je</strong>no razvitost, in kateri kazalniki so to?<br />

Podatkov, kako se godi bolnikom in svojcem<br />

neposredno, nimamo, saj jih <strong>je</strong> zelo težko zbrati.<br />

Razvitost paliativne oskrbe lahko merimo z nekaterimi<br />

posrednimi kazalniki, kot so poraba<br />

opioidov na prebivalca, število organizacijskih<br />

enot in strokovnjakov, ki zagotavljajo specialistično<br />

paliativno oskrbo ter odstotek smrti na<br />

domu. Z intenzivnim izobraževan<strong>je</strong>m in organiziran<strong>je</strong>m<br />

različnih delavnic se izboljšu<strong>je</strong> predpisovan<strong>je</strong><br />

opioidov. Dosegli smo že povpreč<strong>je</strong><br />

evropske porabe in ga celo presegli. Zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

bolečine <strong>je</strong> na višji ravni kot v preteklosti, celostni<br />

pristop k bolniku, ki ga omogoča interdisciplinarni<br />

tim strokovnjakov, pa moramo še izboljšati.<br />

V Sloveniji <strong>je</strong> zelo malo strokovnjakov in<br />

organizacijskih enot, k<strong>je</strong>r zagotavljajo paliativno<br />

oskrbo. Premorejo jih le bolnišnica Golnik, Onkološki<br />

inštitut in bolnišnica Jesenice ter seveda<br />

Hospic. Veliko zaniman<strong>je</strong> za izobraževan<strong>je</strong> in<br />

organizacijo paliativnih timov <strong>je</strong> tudi v drugih<br />

okoljih, na primer v bolnišnicah Maribor, Topolšica,<br />

Murska Sobota, Ptuj, Brežice in še mnogih<br />

drugih. Če želimo zvišati odstotek smrti na<br />

domu, bi morala biti mreža osnovnega zdravstva<br />

dobro podprta s strokovnjaki paliativne oskrbe,<br />

kar pa v Sloveniji trenutno še ni organizirano.<br />

Kakšna <strong>je</strong> vloga osebnega zdravnika pri<br />

paliativni oskrbi?<br />

N<strong>je</strong>gova vloga <strong>je</strong> zelo pomembna. Nekateri<br />

med njimi se poglobl<strong>je</strong>no ukvarjajo s paliativno<br />

oskrbo, drugi se pa sploh ne. Paliativna oskrba<br />

v osnovnem zdravstvu ni dobro organizirana,<br />

standard potrebnega znanja za to delo ni določen.<br />

Za izvajan<strong>je</strong> paliativne oskrbe v osnovnem<br />

zdravstvu nimamo niti organizacijskih zmožnosti,<br />

saj <strong>je</strong> marsik<strong>je</strong> zaradi pomanjkanja splošnih<br />

zdravnikov neizvedljivo, da bi jim naložili<br />

še to odgovornost.<br />

Ali <strong>je</strong> za paliativno oskrbo poskrbl<strong>je</strong>no<br />

tudi na ravni države ali <strong>je</strong> to bolj odvisno<br />

od posamezne bolnišnice?<br />

Upamo, da bomo z novimi strokovnjaki na<br />

odgovornih mestih dosegli, da bo nacionalni<br />

program paliativne oskrbe, ki <strong>je</strong> tik pred razpravo<br />

v parlamentu, uspešno spre<strong>je</strong>t. Zagotoviti<br />

moramo tudi finančna sredstva, ki so vedno<br />

nujno povezana z novimi organizacijami.<br />

Prebrala sem, da tudi na ljubljanski<br />

medicinski fakulteti uvajate oz. ste<br />

uvedli predmet “The Healer’s Art”, kar v<br />

prevodu pomeni umetnost zdravl<strong>je</strong>nja.<br />

Pri tem predmetu bodoči zdravniki v<br />

zgodnjih letih svo<strong>je</strong>ga študija prouču<strong>je</strong>jo<br />

svoj odnos do bolezni, izgube in smrt ter<br />

vzpostavijo smisel svo<strong>je</strong>ga prihodn<strong>je</strong>ga<br />

dela na bolj humanističen način. Kakšen<br />

<strong>je</strong> odziv študentov, mladih bodočih<br />

zdravnikov na ta predmet?<br />

To <strong>je</strong> bil poskusni izbirni predmet pri Katedri<br />

za javno zdrav<strong>je</strong> Medicinske fakultete<br />

Univerze v Ljubljani in odziv študentov <strong>je</strong> bil<br />

iz<strong>je</strong>mno dober. Pogovarjali smo se o celostnem,<br />

bolj človeškem pristopu k bolniku,<br />

k<strong>je</strong>r nismo strogo osredotočeni samo na analizo<br />

in raziskovan<strong>je</strong> vzrokov za bolezen. To<br />

so vsebine, ki jih v študiju medicine zelo primanjku<strong>je</strong><br />

in predmet so imeli študent<strong>je</strong> izredno<br />

radi. Žal pa nam za izvajan<strong>je</strong> predmeta<br />

fakulteta ni zagotovila nobenih finančnih<br />

sredstev in smo ga morali opustiti. Šlo <strong>je</strong><br />

predvsem za stroške materialov, ki smo jih<br />

zagotavljali študentom – knjige in zbirka<br />

člankov, vsi ostali sodelujoči smo delovali<br />

prostovoljno v večernih urah. Dokler ni podpore<br />

na osnovni ravni, <strong>je</strong> za ta predmet očitno<br />

še prezgodaj.<br />

Ali potekajo izobraževanja tudi za<br />

starejše zdravnike? Sočut<strong>je</strong> in skrb<br />

za druge <strong>je</strong> eno glavnih poslanstev<br />

zdravniškega poklica. Pa vendar naj<br />

bi kar 80 % pritožb, ki prihajajo na<br />

Zdravniško zbornico Sloveni<strong>je</strong>, omenjalo<br />

ali poudarjalo neprijazen odnos<br />

zdravnikov do bolnikov ali svojcev.<br />

Za zdravnike izvajamo dvodnevne delavnice<br />

z naslovom Sporočan<strong>je</strong> slabe novice. Na teh<br />

delavnicah se zgodi mnogo več, kot obljublja<br />

naslov. Z uprizarjan<strong>je</strong>m situacij iz resničnega<br />

živl<strong>je</strong>nja se komunikacijskih veščin učimo na<br />

praktičen način. Ne gre samo za učen<strong>je</strong> in pridobivan<strong>je</strong><br />

novih veščin, ampak za šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> sta-<br />

18 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 19

OSEBNO<br />

lišč do bolezni, drugačnosti, posebnih želja ter<br />

do minevanja in smrti. Za delavnice <strong>je</strong> zelo velik<br />

interes, vendar nam zmanjku<strong>je</strong> časa za vse,<br />

kar bi na tem področju lahko naredili.<br />

Kaj pa komplementarna in alternativna<br />

medicina? Ali pri slovenskih zdravnikih<br />

obstaja zaniman<strong>je</strong> za to vrsto medicine<br />

in ali jo sploh spre<strong>je</strong>majo?<br />

Zagotovo se ob diagnozi neozdravljiva bolezen<br />

večina ljudi pozanima, kaj bi še lahko storili.<br />

Verjamem, da skoraj ni bolnika, ki se s tem še<br />

ni seznanil, zato bomo morali tudi zdravniki<br />

vedeti več o različnih metodah, ki so bolniku<br />

lahko v podporo v času zdravl<strong>je</strong>nja. V bolnišnici<br />

na Golniku zaradi povpraševanja bolnikov<br />

večkrat prosimo naše farmacevte, da določene<br />

stvari raziščejo v strokovni literaturi. Verjamem,<br />

da <strong>je</strong> na tem področju potrebno več<strong>je</strong> sožit<strong>je</strong><br />

in poznavan<strong>je</strong> različnih načinov in izdelkov,<br />

ki so na trgu. To <strong>je</strong> tudi odgovorno ravnan<strong>je</strong><br />

v medicini. Nikakor ne smemo vsega zanikati<br />

in zavračati, še pr<strong>eden</strong> to sploh spoznamo.<br />

Ali mislite, da <strong>je</strong> sposobnost<br />

sočustvovanja in na “pravilen” način<br />

sporočiti težko novico bolniku ali<br />

svojcem že v človeku samem ali se <strong>je</strong><br />

mogoče tega tudi naučiti?<br />

20 NA©A LEKARNA<br />

Profesorica Ann Falkner, začetnica učenja<br />

komuniciranja v Angliji, deželi z dolgo tradicijo<br />

dobrih komunikacij v zdravstvu, ocenju<strong>je</strong>, da<br />

ima približno tretjina ljudi priro<strong>je</strong>ne dobre veščine<br />

komuniciranja, ena tretjina se tega lahko<br />

nauči, preostala tretjina pa kljub trudu teh veščin<br />

ne more izboljšati. S takim pogledom sem<br />

postala strpnejša tako do sebe kot do drugih.<br />

Laž<strong>je</strong> mi <strong>je</strong> tudi pri poučevanju, saj se zavedam,<br />

da <strong>je</strong> le ena tretjina ljudi do<strong>je</strong>mljivih za učen<strong>je</strong>.<br />

Res pa <strong>je</strong> tudi, da enkratna delavnica ni dovolj,<br />

potreben <strong>je</strong> daljši proces učenja.<br />

Kako ste se vi odločili za delo v paliativni<br />

oskrbi? Ali nam lahko zaupate kakšno<br />

osebno izkušnjo?<br />

Najmočne<strong>je</strong> me <strong>je</strong> zaznamovalo umiran<strong>je</strong><br />

mo<strong>je</strong>ga očeta, ki <strong>je</strong> zbolel za rakom <strong>je</strong>zika. V štirih<br />

letih preživljanja te bolezni me <strong>je</strong> nehote<br />

poučil, kaj vse <strong>je</strong> v paliativni oskrbi potrebno.<br />

Tega znanja takrat v Sloveniji ni bilo na voljo.<br />

N<strong>je</strong>gova bolezen <strong>je</strong> bila še posebno dramatična,<br />

saj <strong>je</strong> sčasoma, ko <strong>je</strong> bil večkrat operiran in obsevan,<br />

izgubljal svojo podobo obraza, sposobnost<br />

komuniciranja z okolico, ne nazadn<strong>je</strong> tudi<br />

svojo vlogo v družbi. To <strong>je</strong> bila zame velika lekcija<br />

in želela sem si, da bi o tem področju vedela<br />

več. Takrat sem sodelovala pri transplantacijah<br />

kostnega mozga. Soočali smo se z bolniki,<br />

pri katerih se kostni mozeg ni pri<strong>je</strong>l in za katere<br />

smo vedeli, da bodo umrli. Takrat se mi <strong>je</strong> zazdelo,<br />

da bi moral biti to <strong>eden</strong> <strong>najbolj</strong> človeških<br />

trenutkov v živl<strong>je</strong>nju, tudi od medicine.<br />

Kaj svetu<strong>je</strong>te svojcem bolnikov, ki<br />

so neozdravljivo bolni? Ali lahko<br />

neozdravljivemu bolniku pokažemo, da<br />

smo žalostni, da nas skrbi, ali moramo<br />

to zakriti z optimizmom?<br />

Kako se vesti pred bolnikom, ki doživlja<br />

tako težko preizkušnjo, svojo zadnjo v živl<strong>je</strong>nju,<br />

<strong>je</strong> zadrega večine ljudi, tako svojcev kot zdravstvenih<br />

delavcev. Sama trdim, da tukaj ni potrebnega<br />

posebnega znanja ali veščin. Ko se<br />

znajdemo v takšni situaciji in ne vemo, kaj bi, <strong>je</strong><br />

to lahko prvo, kar lahko izrazimo. Stavki, kot<br />

so: zelo mi <strong>je</strong> hudo, sploh ne vem, kaj naj rečem,<br />

kako naj se pogovarjam s tabo, so pravi stavki.<br />

Stavki, ki odprejo vse. Bolj ko smo pristni, bolj<br />

ko govorimo iz sebe, boljše <strong>je</strong>. Te situaci<strong>je</strong> so<br />

<strong>najbolj</strong> človeške in naravne, in če si zaupamo,<br />

da smo lahko odkriti in iskreni, potem <strong>je</strong> to edini<br />

pravi način do bolnika.<br />

S čim lahko <strong>najbolj</strong> pripomoremo k<br />

boljši kakovosti živl<strong>je</strong>nja, čeprav gre za<br />

neozdravljivo bolezen?<br />

Zavedati se moramo, da smo ob človeku v<br />

času, ki <strong>je</strong> zanj izredno pomemben. Ne pustimo,<br />

da nam vsakodnevni opravki postanejo<br />

pomembnejši. Dajmo jih začasno na stran in se<br />

posvetimo bližn<strong>je</strong>mu, ki nas potrebu<strong>je</strong>. Vedeti<br />

moramo, da smo poklicani z najtišjim glasom v<br />

sebi, ki mu moramo prisluhniti. Vse drugo okoli<br />

nas <strong>je</strong> glasne<strong>je</strong> in v današnji družbi se moramo<br />

izkazati v čisto drugačnih dosežkih, kot so<br />

notranji. Mislim, da <strong>je</strong> sporočilo za vse, da moramo<br />

takrat, ko <strong>je</strong> naš bližnji neozdravljivo bolan,<br />

spremeniti prioritete, se mu posvetiti in<br />

mu nameniti svoj čas. <br />

1 Opioidi so skupina zdravil, ki lajšajo bolečine<br />

umirajočih, s čimer <strong>je</strong> bolnikom omogočeno<br />

kakovostno živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> brez bolečin do konca. (op. ur.).<br />

Sedaj tudi v Citypark-u, Supernovi in pri πiπenski knjiænici<br />

V decembru obišËite<br />

našo lekarno<br />

in svojim najbliæjim<br />

izberite darilo.<br />

NajveËja mreža lekarn v Sloveniji<br />

Ul. stare pravde. 11, SI-1000 Ljubljana T: 01 230 61 20 <strong>lekarna</strong>.ljubljana@<strong>lekarna</strong>-lj.si www.<strong>lekarna</strong>-lj.si<br />

Vzemite si<br />

»AS ZA<br />

svo<strong>je</strong><br />

ZDRAVJE!

KAKO DELUJE<br />

Pomen vitaminov<br />

v razliËnih æivl<strong>je</strong>njskih<br />

obdobjih<br />

Mag. Nada Træan Herman, mag. farm., bolniπniËna <strong>lekarna</strong> PsihiatriËne bolniπnice Vojnik<br />

vilnik ne predpisu<strong>je</strong> priporočenih dnevnih odmerkov<br />

vitaminov in mineralov, ampak obravnava<br />

tiste količine, ki so več<strong>je</strong> od priporočenih<br />

dnevnih odmerkov. Zato se takšni pripravki uvrščajo<br />

med zdravila. V tabeli so nav<strong>eden</strong>i dnevni<br />

odmerki vitaminov A, D, E, B1, B2, B6, B12, C, K,<br />

folne kisline, niacina, pantotenske kisline in biotina.<br />

Pri tem <strong>je</strong> upoštevano dejstvo, da <strong>je</strong> glede na<br />

različne starosti in težo potreba po vitaminih različna.<br />

Vitaminski pripravki, ki vsebu<strong>je</strong>jo viš<strong>je</strong> koncentraci<strong>je</strong><br />

vitaminov, kot so dnevne potrebe, se<br />

torej uvrščajo med zdravila in jih <strong>je</strong> treba <strong>je</strong>mati s<br />

posebno pazljivostjo glede na posameznikovo<br />

zdravstveno stan<strong>je</strong>. Nositi morajo tudi oznako<br />

Vitamini že s svojim imenom nakazu<strong>je</strong>jo,<br />

da so snovi, ki so vitalnega pomena<br />

za živo bit<strong>je</strong>. Včasih <strong>je</strong> veljalo, da se<br />

pojavlja pomanjkan<strong>je</strong> vitaminov v<br />

revnih deželah, k<strong>je</strong>r živijo v pomanjkanju<br />

hrane. Danes pa <strong>je</strong> pomanjkan<strong>je</strong><br />

vitaminov lahko prisotno tudi zato, ker<br />

hrana izgublja svojo pravo vrednost na<br />

poti od pridelovalca do trgovskih polic,<br />

oziroma ker so lahko nekateri načini<br />

hitrega pridelovanja vzrok za manjšo<br />

količino vitaminov v hrani.<br />

V<br />

itamine potrebu<strong>je</strong>mo v vseh živl<strong>je</strong>njskih<br />

obdobjih, še posebno v<br />

obdobju odraščanja. Vitamini so<br />

snovi, ki se v grobem delijo na dve<br />

veliki skupini: na vodotopne vitamine in vitamine,<br />

topne v maščobi. Že iz tega lahko vidimo, da<br />

<strong>je</strong> treba uživati uravnoteženo hrano; to še posebno<br />

velja za obdob<strong>je</strong> otroštva oziroma odraščanja.<br />

Če prehrana ni uravnotežena, se lahko<br />

odločimo za <strong>je</strong>man<strong>je</strong> vitaminskih pripravkov.<br />

Najbolj so se uveljavili taki, ki vsebu<strong>je</strong>jo celo paleto<br />

vitaminov, saj lahko pomanjkan<strong>je</strong> enega vitamina<br />

povzroči moteno delovan<strong>je</strong> drugih, zato<br />

<strong>je</strong> najbol<strong>je</strong>, da jih dodamo več hkrati.<br />

Najpomembnejše <strong>je</strong>, da vitaminske pripravke,<br />

ki jih uživamo, potrdijo regulatorni<br />

organi in da jih uživamo glede na svo<strong>je</strong> potrebe<br />

oziroma zdravstveno stan<strong>je</strong>. Od odmerka<br />

vitaminov v pripravku pa <strong>je</strong> odvisno, ali <strong>je</strong> vitaminski<br />

preparat uvrščen med prehranske<br />

dodatke ali zdravila.<br />

Zakonodaja: meja med prehranskim<br />

dodatkom in zdravilom<br />

V Sloveniji <strong>je</strong> bil 5. septembra 2008 (Uradni<br />

list št. 86) spre<strong>je</strong>t Pravilnik o razvrstitvi vitaminskih<br />

in mineralnih izdelkov za peroralno uporabo,<br />

ki so v farmacevtskih oblikah, med zdravila. Pra-<br />

Pred sočasnim <strong>je</strong>man<strong>je</strong>m drugih<br />

vitaminskih, vitamino-mineralnih<br />

ali mineralnih izdelkov se posvetujte<br />

z zdravnikom ali s farmacevtom.<br />

Nosečnice, do<strong>je</strong>če matere in otroci ter<br />

mladostniki do 14. leta naj <strong>je</strong>ml<strong>je</strong>jo<br />

ta izdelek le po nasvetu zdravnika<br />

ali farmacevta.<br />

Napotki in opozorila pri <strong>je</strong>manju<br />

vitaminskih pripravkov<br />

Na začetku <strong>je</strong> treba poudariti, da naj se<br />

otrok navadi na zdravo in raznoliko prehrano.<br />

Uživa naj sad<strong>je</strong>, zelenjavo, pusto meso, ribe,<br />

polnozrnate <strong>je</strong>di, razne oreščke, stročnice, mleko,<br />

sir ... Ko opazimo, da otrok ne mara kakšne<br />

vrste <strong>je</strong>di, <strong>je</strong> dobro, da posežemo po prehranskem<br />

dodatku, ki to vrzel zapolni.<br />

Pogosti primeri<br />

Otroci velikokrat ne marajo sadja ali zelenjave,<br />

k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> bistvena zaloga vitamina C. Ta vi-<br />

22 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 23

KAKO DELUJE<br />

tamin vsi zelo dobro poznamo, saj <strong>je</strong> potreben<br />

v vseh obdobjih starosti pri gradnji dobrega<br />

imunskega sistema. Pri otroku pa <strong>je</strong> še prav posebno<br />

pomemben za dobro delovan<strong>je</strong> možganov<br />

in razvoj kožnega tkiva.<br />

Otrokom, ki <strong>je</strong>do le izdelke iz bele moke<br />

(peciva, sladkari<strong>je</strong>) in ne marajo polnozrnatih<br />

<strong>je</strong>di, <strong>je</strong> dobro dodati prehranske dodatke z vitamini<br />

iz skupine B, ki so pomembni za delovan<strong>je</strong><br />

kože in živčevja.<br />

Omega 3-maπËobne kisline:<br />

napotki in posebno pozorna uporaba<br />

v otroπkem obdobju<br />

Pogosto beremo o vlogi omega-3 maščobnih<br />

kislin, ki jih telo prav tako ne more samo<br />

sintetizirati, a so pomembne v vseh starostnih<br />

obdobjih. Omega-3 maščobne kisline v<br />

otroški dobi sodelu<strong>je</strong>jo pri razvoju živčevja.<br />

Spomnimo se, da so naše babice otrokom<br />

dajale rib<strong>je</strong> ol<strong>je</strong>, ki pa nima dobrega okusa.<br />

Danes imamo pri<strong>je</strong>tnejše pripravke, ki vsebu<strong>je</strong>jo<br />

omega-3 maščobne kisline. V skandinavskih<br />

deželah <strong>je</strong> dajan<strong>je</strong> rib<strong>je</strong>ga olja otrokom<br />

še vedno “v modi”. Nekateri opozarjajo,<br />

da <strong>je</strong> lahko rib<strong>je</strong> ol<strong>je</strong> onesnaženo z živim srebrom,<br />

zato so na voljo različni pripravki z<br />

različnimi kombinacijami omega-3 maščobnih<br />

kislin (obstajajo tri pomembne omega-3<br />

maščobne kisline). Prava kombinacija različnih<br />

omega-3 maščobnih kislin <strong>je</strong> odločilna,<br />

da <strong>je</strong> pripravek res učinkovit. V pripravke z<br />

omega-3 maščobnimi kislinami se navadno<br />

dodaja še vitamin E. V literaturi so nav<strong>eden</strong>i<br />

različni odmerki za otroško obdob<strong>je</strong>, a več<br />

kot en gram omega-3 maščobnih kislin na<br />

dan ni priporočljiv.<br />

Ko se vpraπamo, ali lahko dobi otrok preveË vitaminov z raznimi prehranskimi dodatki, <strong>je</strong> sploπen odgovor,<br />

da ne, saj se odveËna koliËina vitaminov izloËi iz telesa. NajveËkrat se lahko vnese preveË vitamina A in D,<br />

a to ne povzroËa teæav. Pozorni moramo biti pri nekaterih posebnih stanjih, saj lahko npr. prevelika koliËina<br />

vitamina C zmanjπa uËinek kemoterapi<strong>je</strong>, ker vitamin C pomaga okrepiti rakave celice. Pozorni moramo biti tudi<br />

na vnos æeleza, Ëe <strong>je</strong> ta vkljuËen v vitaminski pripravek, saj lahko zaradi prevelikega vnosa pride do zastrupitve.<br />

Dnevna priporoËena doza æeleza za otroka, starega od enega do deset let, <strong>je</strong> deset miligramov dnevno.<br />

Vsekakor <strong>je</strong> treba otrokom te pripravke<br />

dajati posebno pazljivo!<br />

Za odrasle <strong>je</strong> doza omega-3 maščobnih kislin<br />

višja in ameriško združen<strong>je</strong> za zdrav<strong>je</strong> srca (American<br />

Heart Association) priporoča od enega do<br />

štirih gramov teh kislin dnevno. Pomen omega-3<br />

maščobnih kislin <strong>je</strong> velik, saj jih priporočajo tako<br />

pri boleznih srca in ožilja kot pri zdravl<strong>je</strong>nju artritisa,<br />

osteoporoze, duševnih obolenjih, pri pomirjanju<br />

procesov vnetja in še k<strong>je</strong>.<br />

V različnih starostnih obdobjih potrebu<strong>je</strong>mo<br />

različne priporočene odmerke vitaminov.<br />

Vitamine potrebu<strong>je</strong>mo vsi, v vseh živl<strong>je</strong>njskih<br />

obdobjih. Vedeti moramo, da so<br />

potrebe različne, zato imamo na tržišču<br />

pripravke z različnimi odmerki vitaminov.<br />

Gotovo <strong>je</strong> najpomembnejša zdrava prehrana,<br />

toda kadar s hrano ne moremo dobiti<br />

dovolj vitaminov, <strong>je</strong> uporaba ustreznih vitaminskih<br />

pripravkov nujna. <br />

Dnevni odmerki vitaminov<br />

starost leta 0,5-1 1-3 4-6 7-10 11-14 14+<br />

telesna masa (okvirno) kg 9 13 20 28 45 45+<br />

vitamin A μg RE* 1 375 400 500 700 800 1500<br />

vitamin D (holekalciferol) * 2 μg 10 10 10 10 10 10<br />

vitamin E mg alfa-TE* 3 4 6 7 7 10 30<br />

vitamin B 1 (tiamin) mg 0,4 0,7 0,9 1,0 1,3 3,0<br />

vitamin B 2 (riboflavin) mg 0,5 0,8 1,1 1,2 1,5 3,6<br />

vitamin B 6 (piridoksin) mg 0,6 1,0 1,1 1,4 1,7 4,2<br />

vitamin B 12 (cianokobalamin) μg 0,5 0,7 1,0 1,4 2,0 9<br />

vitamin C (askorbinska kislina) mg 35 40 45 45 50 180<br />

vitamin K (fitomenadion) μg 10 15 20 30 45 80<br />

folna kislina μg 35 50 75 100 150 400<br />

niacin mg 6 9 12 13 17 30<br />

pantotenska kislina mg 2 3 4 5 7 15<br />

biotin μg 15 20 25 30 100 300<br />

* 1 RE - ekvivalent retinola<br />

1 ekvivalent retinola = 1 μg retinola ali 6 μg beta karotena; 1 μg retinola = 3,33 i.e. vitamina A<br />

* 2 1 μg holekalciferola = 40 i.e. vitamina D<br />

* 3 alfa-TE - ekvivalent alfa tokoferola<br />

1 alfa-TE = 1 mg d-alfa tokoferol = 1,49 i.e. vitamina E<br />

24 NA©A LEKARNA<br />

V vsakem pakiranju<br />

Marsovci 100 tablet<br />

prejmete Marsofon,<br />

s katerim lahko<br />

spreminjate svoj glas!<br />

• Za zdravo rast in razvoj otroka<br />

• Samo 1 tableta na dan<br />

• Izdelek vsebu<strong>je</strong> več oligosaharidov<br />

info:01/544-3833 www.bitax.si www.marsovci.com<br />

Na voljo<br />

v <strong>lekarna</strong>h<br />

in specializiranih<br />

prodajalnah.

KAKO DELUJE<br />

Pri prehrani narašča število<br />

n<strong>je</strong>nih elementov, ki jih<br />

šte<strong>je</strong>mo za esencialne, torej<br />

nujno potrebne za zdravo<br />

živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> in naj bi bili<br />

sestavina popolnega obroka.<br />

Poleg dobro poznanih<br />

vitaminov in energijskih<br />

hranil pozornost posvečamo<br />

tudi esencialnim<br />

aminokislinam, mineralom<br />

v sledovih, maščobnim<br />

kislinam, rastlinskim<br />

izvlečkom in drugim<br />

organskim sestavinam.<br />

S čedal<strong>je</strong> večjo uporabo<br />

industrijsko predpripravl<strong>je</strong>ne<br />

hrane se v različnih delih<br />

populaci<strong>je</strong>, med drugim tudi<br />

med športniki, kažejo<br />

pomanjkanja določenih<br />

esencialnih elementov.<br />

Zato določene skupine ljudi<br />

uživajo prehranska<br />

dopolnila, ki so v zadn<strong>je</strong>m<br />

času zelo priljubl<strong>je</strong>na,<br />

saj so dobro reklamirana<br />

in lahko dostopna.<br />

26 NA©A LEKARNA<br />

Hranilna vrednost<br />

kolostruma<br />

Doc. dr. Tadej Malovrh, doktor veterinarske medicine in doktor medicinskih znanosti s podroËja imunologi<strong>je</strong>,<br />

predavatelj imunologi<strong>je</strong> na veterinarski fakulteti, predsednik Komisi<strong>je</strong> za antidoping pri Atletski zvezi Sloveni<strong>je</strong><br />

P<br />

roizvajalci dopolnil k prehrani imajo<br />

vrhunske marketinške pristope,<br />

k<strong>je</strong>r poskušajo prepričati potencialnega<br />

uporabnika o prednosti uporabe<br />

njihovih izdelkov. Pri tem se ne zavedamo,<br />

da njihovi izsledki večinoma temeljijo na<br />

psevdoznanstvenih dognanjih, prehranskih<br />

polresnicah ali obračanju strokovnih besed,<br />

zato da bi prodali svoj izdelek. Vsakdo mora<br />

biti torej toliko odgovoren do svo<strong>je</strong>ga telesa,<br />

da se pred uporabo ustrezno izobrazi o potencialnem<br />

prehranskem dopolnilu in n<strong>je</strong>govi<br />

uporabi, pri izboru pa bi vsekakor morali upoštevati<br />

tudi izvor dodatka, n<strong>je</strong>govo obliko in<br />

način proizvodn<strong>je</strong>. Prednost naj bi vsekakor<br />

imela prehranska dopolnila, ki jih v celoti pripravl<strong>je</strong>ne<br />

da<strong>je</strong> že narava. Tu se spet lahko ustavimo<br />

pri kolostrumu in n<strong>je</strong>govem naravnem<br />

namenu pri prehrani mladička in možnosti<br />

uporabe v človeški prehrani. Kolostrum <strong>je</strong><br />

lahko uporaben za dopoln<strong>je</strong>van<strong>je</strong> naših obrokov,<br />

ki so večinoma hranilno neuravnovešeni<br />

zaradi pomanjkanja časa in zdaj tudi zaradi<br />

visoke cene kvalitetnih prehranskih artiklov.<br />

Nekaj o prehrani<br />

Hrana imenu<strong>je</strong>mo tisto, kar <strong>je</strong>mo. Dobra<br />

hrana v obliki uravnovešenega obroka vsebu<strong>je</strong><br />

vse tiste snovi, ki nas ohranjajo zdrave, aktivne,<br />

bistre in sposobne upirati se stresu. Slaba hrana<br />

negativno vpliva na naše zdrav<strong>je</strong> in povzroča<br />

najmanj slabo počut<strong>je</strong> in nezadovoljstvo, vodi<br />

pa lahko v nastanek različnih bolezni in stanj,<br />

ki ogrožajo živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. V skrbi za zdrav<strong>je</strong> moramo<br />

torej pozornost posvečati tudi prehrani, in<br />

če ugotovimo, da zaradi različnih razlogov ne<br />

uživamo ali ne moremo uživati zadovoljive hrane,<br />

si lahko razmeroma preprosto pomagamo z<br />

različnimi prehranskimi dopolnili.<br />

Prehransko dopolnilo <strong>je</strong> pripravek, ki <strong>je</strong> namen<strong>je</strong>n<br />

za preskrbo telesa z določenimi hranili,<br />

ki v hrani manjkajo ali jih s hrano ne zauži<strong>je</strong>mo<br />

v zadostnih količinah. Zanimivo <strong>je</strong>, da se prehranska<br />

dopolnila včasih šte<strong>je</strong>jo za hrano, včasih<br />

pa tudi za zdravila. Hranilo (nutrient) <strong>je</strong><br />

hrana ali sestavina hrane, ki jo organizem potrebu<strong>je</strong><br />

za živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> in rast, ali substanca, ki <strong>je</strong><br />

potrebna za metabolizem organizma, ki pride v<br />

NA©A LEKARNA 27

KAKO DELUJE<br />

Zdrav<strong>je</strong> lahko letos za novo leto<br />

ne samo zaželite, ampak tudi podarite.<br />

V <strong>lekarna</strong>h v decembru skupaj z darilom.<br />

telo iz okolja. Organska hranila so ogljikovi hidrati,<br />

maščobe, beljakovine in vitamini, neorganska<br />

pa minerali. Esencialna hranila so tista,<br />

ki jih organizem sam ne more proizvajati v zadostni<br />

količini za živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> in morajo priti v telo<br />

s hrano. Med esencialne snovi šte<strong>je</strong>mo vitamine,<br />

minerale, določene maščobne kisline in določene<br />

aminokisline. Esencialne snovi niso<br />

enake za vse organizme in veliko esencialnih<br />

snovi lahko delu<strong>je</strong> toksično, če v organizem pridejo<br />

v prevelikih količinah. Hranila, ki jih telo<br />

potrebu<strong>je</strong> v relativno velikih količinah, imenu<strong>je</strong>mo<br />

makronutrienti (ogljikovi hidrati, beljakovine,<br />

maščobe), tista, ki jih telo potrebu<strong>je</strong> zelo<br />

malo, pa mikronutrienti (vitamini, minerali).<br />

Kolostrum <strong>je</strong> prva hrana<br />

novoro<strong>je</strong>nemu mladiËku<br />

Rast in razvoj sesalskega mladička v materinem<br />

telesu zagotavljajo snovi, ki prehajajo iz<br />

matere k še nero<strong>je</strong>nemu mladičku prek posebnega<br />

tkiva v maternici, ki ga imenu<strong>je</strong>mo posteljica<br />

(placenta). Narava <strong>je</strong> pri tem dobro poskrbela,<br />

da se bo mladiček rodil dovolj razvit in<br />

močan, da bo lahko zaživel tudi po rojstvu, ko<br />

se bo neposredna vez med materjo in njim pretrgala.<br />

Mladiči sesalcev so po rojstvu razmeroma<br />

nebogl<strong>je</strong>ni, saj si hrane niso sposobni priskrbeti<br />

sami. Tudi v tem obdobju <strong>je</strong> narava poskrbela<br />

zan<strong>je</strong>, saj se <strong>je</strong> ustvarila tesna vez, ko<br />

mati med drugim za mladičkovo prehrano poskrbi<br />

tako, da v mlečni žlezi proizvaja <strong>najbolj</strong><br />

optimalno hrano, kolostrum in pozne<strong>je</strong> mleko,<br />

ki sta idealen obrok za rastočega mladička.<br />

Prva hrana, ki jo mladiček prejme od matere,<br />

<strong>je</strong> kolostrum, ki <strong>je</strong> sestavl<strong>je</strong>n tako, da<br />

mladiček dobi vsa hranila, vse esencialne<br />

hranilne snovi, ki so potrebne za živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> zunaj<br />

materinega telesa. V tem času ima mladiček<br />

razmeroma slabo razvito, kratko in nežno<br />

črevo, zato morajo biti hranila v kolostrumu<br />

v takšni obliki in takšnem razmerju,<br />

da se lahko maksimalno resorbirajo iz črevesja.<br />

Sestava kolostruma <strong>je</strong> različna pri različnih<br />

sesalcih in <strong>je</strong> neposredno povezana z<br />

mikroskopsko sestavo posteljice in n<strong>je</strong>no<br />

sposobnostjo prepuščanja molekul od matere<br />

k mladičku. Kadar <strong>je</strong> posteljica zaradi svo<strong>je</strong><br />

zgradbe slabše prepustna, <strong>je</strong> kolostrum bogatejši,<br />

zlasti z velikimi molekulami (protitelesa),<br />

ki so potrebne za vzpostavitev mladičkove<br />

obrambe pred mikroorganizmi.<br />

Pri izrabi kolostruma neposredno po rojstvu<br />

velja, da ima črevo mladička le nekaj<br />

časa sposobnost, da takšne molekule skozi<br />

stene črevesja v telo prehajajo neprebavl<strong>je</strong>ne,<br />

torej nespremen<strong>je</strong>ne. Prav zaradi takšnih<br />

značilnosti pri govedu <strong>je</strong> pri tej vrsti kolostrum<br />

bogatejši in s tem tudi zanimivejši v<br />

prehrani človeka kot prehransko dopolnilo.<br />

Sestava hranilnih snovi v kolostrumu različnih<br />

sesalskih vrst <strong>je</strong> zelo podobna, vendar se<br />

bistveno razliku<strong>je</strong>jo absolutne vrednosti in<br />

razmerja med njimi. Kolostrum vsebu<strong>je</strong> pro-<br />

ODPORNOST - PREBAVA - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST<br />

• Oslabl<strong>je</strong>na odpornost organizma?<br />

• Neure<strong>je</strong>na prebava?<br />

• Slabo počut<strong>je</strong> in razpoložen<strong>je</strong>?<br />

• Moteči simptomi alergijskih stanj?<br />

• Počasna obnova poškodovanih tkiv?<br />

• Slaba telesna kondicija?<br />

• Prezgodn<strong>je</strong> staran<strong>je</strong>?<br />

Knockout<br />

sovražnikom zdravja!<br />

Kapsule Ekolostrum so na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah.<br />

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.<br />

www.ekolostrum.com<br />

To <strong>je</strong> le nekaj sovražnikov zdravja,<br />

ki jim lahko uspešno kljubu<strong>je</strong>te na<br />

naraven način!<br />

Ekolostrum <strong>je</strong> bogat vir imunskih in<br />

rastnih faktor<strong>je</strong>v ter vitaminov, mineralov<br />

in aminokislin. Več kot 3000 raziskav <strong>je</strong><br />

potrdilo številne koristi kolostruma za<br />

naše zdrav<strong>je</strong>.<br />

Za odrasle in otroke od 2. leta naprej.<br />

28 NA©A LEKARNA<br />

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana<br />

Inteligenca narave

KAKO DELUJE<br />

Bactosan ®<br />

teine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine<br />

in minerale ter s hranilnega vidika manj pomembne<br />

bioaktivne snovi (inzulinu podobna<br />

rastna faktorja (IGF-1 in 2), rastni faktorji,<br />

transformirajoča rastna faktorja (TgF A in<br />

B), epitelijski rastni faktor, fibroblastni rastni<br />

faktor, gonadotropni faktor).<br />

Za goveji kolostrum velja naslednja sestava:<br />

PovpreËna sestava gove<strong>je</strong>ga kolostruma<br />

voda<br />

72−73 %<br />

suha snov<br />

27−28%<br />

proteini 15−19 %<br />

albumini, (imuno)<br />

globulini, kazein,<br />

laktoferin<br />

maπËobe 3,4−9 %<br />

ogljikovi hidrati 2,5−3 %<br />

laktoza − mleËni sladkor<br />

vitamini<br />

A, E, B-kompleks, C<br />

pepel 0,05 %<br />

minerali<br />

kalcij, fosfor, kalij,<br />

æveplo, natrij,<br />

magnezij, cink,<br />

æelezo, baker,<br />

mangan<br />

Pri sestavi kolostruma moramo upoštevati,<br />

da so vedno predstavl<strong>je</strong>ne le orientacijske (povprečne)<br />

vrednosti hranil, saj na sestavo močno<br />

vpliva čas odvzema kolostruma (sestava se<br />

spreminja glede na čas od poroda in se počasi<br />

približu<strong>je</strong> sestavi mleka). Na sestavo kolostruma<br />

vplivajo še drugi dejavniki, kot so pasma živali,<br />

prehrana v času brejosti in po porodu, mikrobiološka<br />

obremen<strong>je</strong>nost okolja, zdravstveno<br />

stan<strong>je</strong> ter starost matere, sama priprava kolostruma<br />

in ne nazadn<strong>je</strong> tudi precej nestandardizirane<br />

metode, s katerimi se določajo posamezne<br />

hranilne snovi.<br />

Pomen hranil iz kolostruma<br />

v prehrani Ëloveka<br />

Telo za svo<strong>je</strong> delovan<strong>je</strong> potrebu<strong>je</strong> različna<br />

hranila, ki morajo v telo priti s hrano. V procesu<br />

prebave od ust do izločanja prebavl<strong>je</strong>ne hrane se<br />

hranilne snovi razgraju<strong>je</strong>jo na svo<strong>je</strong> osnovne<br />

gradbene elemente, ki jih črevo resorbira v kri,<br />

od tam pa tja, k<strong>je</strong>r jih telo potrebu<strong>je</strong>, lahko pa jih<br />

tudi skladišči. Beljakovine se razgradijo do aminokislin,<br />

ogljikovi hidrati (sladkorji) do monosaharidov<br />

(glukoza, galaktoza, fruktoza) in maščobe<br />

do maščobnih kislin in glicerola.<br />

Temelji zdrave prehrane torej zahtevajo poznavan<strong>je</strong><br />

telesnih potreb po gradbenih elementih<br />

in s tem poznavan<strong>je</strong> količine obroka, števila<br />

in razporeditve obrokov ter razmerja hranil v<br />

obroku (sestava). Razmerja in količina hranil v<br />

gove<strong>je</strong>m kolostrumu so optimalni za potrebe<br />

(rast in razvoj) novoro<strong>je</strong>nega telička, saj <strong>je</strong> zanj<br />

kolostrum edina oblika hrane. V človeški prehrani<br />

so potrebe po hranilih in njihovem razmerju<br />

nekoliko drugačne, toda ker večinoma ne<br />

uživamo uravnoteženega obroka glede na potrebe<br />

telesa, bi lahko z dodatki kolostruma<br />

obrok popravili. Če ne zauži<strong>je</strong>mo zadosti kvalitetnih<br />

hranil, telo pri njihovi razgradnji ne dobi<br />

potrebnih osnovnih gradbenih elementov.<br />

Pri zaužitju kolostruma, ki ga sestavljajo<br />

kvalitetne beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe,<br />

lahko telo pri njihovi razgradnji dobi potrebne<br />

manjkajoče gradbene elemente, npr.<br />

esencialne aminokisline in maščobne kisline,<br />

pri razgradnji hranil pa telo pride tudi do energetskih<br />

elementov. Pri vsakodnevni, rutinski<br />

prehrani navadno “pridelamo” le manjši primanjkljaj<br />

esencialnih elementov, zato naj bi bil<br />

dodatek kolostruma prav tako manjši. Če pa se<br />

povečajo telesna aktivnost in s tem potrebe po<br />

hranilih, pri tem pa ne prilagodimo prehrane,<br />

postane potreba po prehranskem dopolnilu<br />

precej pomembnejša in, razumljivo, tudi višja.<br />

V modelu kolostruma kot prehranskega dopolnila<br />

se tako nevede vrnemo k izkušnjam kmečkih<br />

ljudi, ki so zlasti ob težkih delih tradicionalno<br />

kmečko prehrano dopoln<strong>je</strong>vali z delikateso<br />

pečenega kolostruma, če so imeli v hlevu<br />

novoro<strong>je</strong>nega telička, in so presežek kolostruma<br />

lahko uporabili za svojo prehrano.<br />

Danes se tako prehrana kot tudi težavnost<br />

dela spreminjata in različne športne aktivnosti<br />

ter druge obremenitve telesa so pro<strong>je</strong>kcija<br />

težkega fizičnega dela na kmetiji. Pri vsem<br />

tem pomaga tudi znanost s sodobnimi načini<br />

priprave in shran<strong>je</strong>vanja ter ohranjanja kolostruma,<br />

predvsem pa s številnimi prispevki<br />

ugodnega delovanja kolostruma na pridobivan<strong>je</strong><br />

telesne mase in s tem do boljšega izkoristka<br />

telesnih zmogljivosti pri različnih aktivnostih<br />

(naporih). Če kolostrum obravnavamo<br />

z vidika prehranskega dopolnila, potem<br />

<strong>je</strong> pomembno tudi, v kakšni obliki nam<br />

<strong>je</strong> dosegljiv. S postopki, ko svež kolostrum<br />

spremenijo v prah (npr. liofilizacija) in pri<br />

tem ohranijo še bistveno biološko aktivnost,<br />

poenostavijo n<strong>je</strong>govo dostopnost za potencialne<br />

uporabnike. Takšen prah lahko še naprej<br />

obdelajo, tako da ga uporabnik dobi v obliki<br />

Bactosan® kapsule so najnovejši in<br />

<strong>najbolj</strong> izpopoln<strong>je</strong>n način za odpravljan<strong>je</strong><br />

aken in mozol<strong>je</strong>v.<br />

Kapsule Bactosan® imajo mnoge<br />

prednosti:<br />

• ohranjajo kožo vlažno in <strong>je</strong> ne izsušijo<br />

• ohranjajo fiziološki pH kože<br />

• zmanjšajo izločan<strong>je</strong> lojnih žlez<br />

Zadostu<strong>je</strong> samo 1 kapsula<br />

Bactosan® na dan.<br />

Klinične raziskave so pokazale, da<br />

se <strong>je</strong> pri 95% primerov stan<strong>je</strong> kože<br />

po 8 tednih rednega <strong>je</strong>manja znatno<br />

izboljšalo.<br />

Prehransko dopolnilo<br />

<strong>je</strong> na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />

specializiranih trgovinah.<br />

Proizvajalec:Ars Pharmae ® , d.o.o.,<br />

Železna cesta 14, Ljubljana,<br />

T 01 4205 730, www.arspharmae.com<br />

v sodelovanju s Hankintatukku Oy, Finska<br />

30 NA©A LEKARNA

KAKO DELUJE<br />

Kolostrum <strong>je</strong> polno hranilo za mladička, zato<br />

vsebu<strong>je</strong> kar precej energi<strong>je</strong>, vendar <strong>je</strong> pri volumnu,<br />

ki ustreza eni kapsuli z namenom prehranskega<br />

dopolnila, to zanemarljivo malo energi<strong>je</strong>.<br />

Hranilna vrednost kolostruma <strong>je</strong> bila v povezavi<br />

z n<strong>je</strong>govo biološko aktivnostjo zaradi različnih<br />

rastnih faktor<strong>je</strong>v podrobne<strong>je</strong> raziskana<br />

tudi v povezavi s substancami, ki jih imamo za<br />

doping. V raziskavah pri ljudeh, ki so z uživan<strong>je</strong>m<br />

kolostruma povečali svo<strong>je</strong> telesne zmogljivosti,<br />

so jasno dokazali, da testiranja na doping<br />

vedno da<strong>je</strong>jo negativne rezultate. Kolostrum kot<br />

prehransko dopolnilo torej lahko uživajo športniki,<br />

pri katerih se zaradi pričakovane kontrole<br />

dopinga porajajo dvomi o primernosti kolostruma<br />

kot prehranskega dopolnila.<br />

npr. granulata, iz katerega se pripravi napitek,<br />

ali pa <strong>je</strong> prah poln<strong>je</strong>n v kapsule, ki jih<br />

preprosto pogoltnemo s tekočino ali hrano.<br />

Kapsule imajo ovoj, ki vsebino zaščiti pred<br />

delovan<strong>je</strong>m želodčne kisline. Nepoškodovana<br />

vsebina kapsule, kolostrum, se sprosti šele<br />

v ozkem črevesu in se tako bol<strong>je</strong> izkoristi. Če<br />

<strong>je</strong> kolostrum poln<strong>je</strong>n v kapsule, potem zauži<strong>je</strong>mo<br />

predpisano količino kapsul, s katero<br />

kontroliramo še vnos energi<strong>je</strong>.<br />

Kolostrum lahko tudi v sodobnem živl<strong>je</strong>nju<br />

igra vlogo naravnega prehranskega dopolnila<br />

za ljudi s povečano telesno obremenitvijo,<br />

za starejše ljudi, ki potrebu<strong>je</strong>jo več pozornosti<br />

pri prehrani zaradi boljšega počutja, pri otrocih,<br />

ki rastejo in njihovo telo potrebu<strong>je</strong> gradbene<br />

elemente, zlasti tiste esencialne, pa tudi<br />

za vsakogar, ki si zaradi različnih vzrokov ne<br />

more zagotoviti uravnoteženega obroka. Če<br />

uživamo kolostrum, ki ga pečenega lahko kupimo<br />

na tržnici, ali če ga uživamo v obliki sodobnih<br />

pripravkov, lahko pričaku<strong>je</strong>mo ugodne<br />

vplive zaradi n<strong>je</strong>gove prehranske vrednosti,<br />

n<strong>je</strong>gove biološke aktivnosti in ugodnega vpliva<br />

na obrambni sistem. Odločitev za prehransko<br />

dopolnilo <strong>je</strong> torej naša. <br />

32 NA©A LEKARNA

KAKO ZDRAVITI<br />

Rekonstrukcija<br />

dojke<br />

Doc. dr. Uroπ AhËan, dr. med., specialist plastiËne, rekonstrukcijske in estetske kirurgi<strong>je</strong>,<br />

KliniËni oddelek za plastiËno kirurgijo in opekline, Univerzitetni kliniËni center Ljubljana<br />

S sodobnim tehnološkim in strokovnim razvo<strong>je</strong>m ter z znan<strong>je</strong>m novih<br />

kirurških tehnik lahko danes ženskam z rakom dojk ponudimo mnogo več,<br />

kot <strong>je</strong> bilo to mogoče pred nekaj desetletji. V sodelovanju s kirurgom onkologom<br />

lahko plastični kirurgi napravimo estetski oziroma obnovitveni poseg na dojkah.<br />

S prsnimi vsadki in/ali telesu lastnega tkiva (prosti prenos tkiva) lahko<br />

izobliku<strong>je</strong>mo novo, (po obliki in prostornini) podobno dojko.<br />

NA©A LEKARNA 43

KAKO ZDRAVITI<br />

Kaj <strong>je</strong> rekonstrukcija<br />

Pri raku dojk <strong>je</strong> potrebno kirurško zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

z operacijo, pri kateri odstranimo del (lumpektomija)<br />

ali celotno dojko (mastektomija). Po<br />

operaciji nastane tkivna vrzel, ki pomeni veliko<br />

estetsko motnjo (nesimetričnost) in vpliva na<br />

psihološko stan<strong>je</strong> vsake ženske. S prsnimi vsadki<br />

in/ali telesu lastnega tkiva (prosti prenos tkiva)<br />

lahko izobliku<strong>je</strong>mo novo, (po obliki in prostornini)<br />

podobno dojko. V poznejši, manjši<br />

operaciji na željo bolnice obliku<strong>je</strong>mo prsno bradavico<br />

in s tetovažo ali z drugimi tehnikami<br />

napravimo kolobar. Ker želimo doseči čim večjo<br />

skladnost, se lahko skupaj z bolnico odločimo<br />

tudi za estetsko korekcijo sosedn<strong>je</strong>, zdrave<br />

dojke (viseče ali preobilne). Kljub prizadevanju<br />

kirurgov <strong>je</strong> bolnice pomembno opozoriti, da<br />

končni rezultat ne bo popolnoma enak stanju<br />

pred boleznijo dojk. Nemogoče <strong>je</strong> doseči idealno<br />

simetrijo z naravno dojko. Bolnice moramo<br />

opozoriti, da do<strong>je</strong>n<strong>je</strong> iz nove dojke ne bo mogoče.<br />

Prav tako sta občutek za dotik in erotična<br />

občutja v novi dojki slabša kot pri zdravi dojki.<br />

Kljub naštetemu <strong>je</strong> večina žensk z rekonstruirano<br />

dojko izrazito naklon<strong>je</strong>na posegu in ne<br />

obžalu<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> odločitve. Z rezultati so v estetskem<br />

smislu večinoma zelo zadovoljne. Vendar<br />

pa rekonstrukcija, katere cilj <strong>je</strong> doseči simetrijo<br />

dojk, ne sme vplivati na potek onkološkega<br />

zdravl<strong>je</strong>nja (na osnovno operacijo, obsevan<strong>je</strong> in<br />

kemoterapijo), zato <strong>je</strong> naše prvo pravilo ne<br />

škoditi. Iz vsega tega sledi, da <strong>je</strong> rekonstrukcija<br />

vselej individualna in na željo bolnice. V razvitih<br />

državah se zanjo odloči 80 odstotkov žensk,<br />

mlajših od 45 let.<br />

Poznamo veË naËinov rekonstrukci<strong>je</strong><br />

Rekonstrukcija s telesu lastnim tkivom<br />

(avtologna rekonstrukcija)<br />

Pri tej vrsti rekonstrukci<strong>je</strong> uporabimo lastno<br />

tkivo, največkrat iz spodn<strong>je</strong>ga dela trebuha, ki ga<br />

prenesemo na mesto odstran<strong>je</strong>ne dojke, in obliku<strong>je</strong>mo<br />

novo dojko. Ta rekonstrukcija zagotavlja<br />

tra<strong>je</strong>n rezultat in najnaravnejšo obliko in otip<br />

dojke. Bolnica mora imeti dovolj lastnega tkiva<br />

na trebuhu. Bolnice, ki so imele predhodne operaci<strong>je</strong><br />

v tem predelu in imajo brazgotine, niso vedno<br />

primerne za poseg. Poseg opravimo v splošni<br />

anesteziji in traja približno pet ur. Onkološki<br />

kirurg najprej odstrani tumorsko tkivo, zaradi<br />

česar nastane tkivna vrzel. Za uspešnost operaci<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> zelo pomembna navzočnost dveh ekip<br />

plastičnih kirurgov. Prva ekipa plastičnih kirurgov<br />

po predhodnem operativnem načrtu odvzame<br />

kožo s podkožnim maščev<strong>je</strong>m iz spodn<strong>je</strong>ga<br />

dela trebuha na pripadajočem ožilju. To imenu<strong>je</strong>mo<br />

prosti reženj.Glede na sestavo tkiva obstajajo<br />

različni podtipi prostega režnja s trebuha za<br />

oblikovan<strong>je</strong> dojke. Največkrat <strong>je</strong> reženj sestavl<strong>je</strong>n<br />

iz kože, podkožnega maščevja in žilja, ki tkivo<br />

prehranju<strong>je</strong>. Občasno <strong>je</strong> zaradi anatomskih različic<br />

in varnosti posega v reženj treba vključiti<br />

tudi majhen del preme trebušne mišice. Druga<br />

GG_175x126 5 abf slowen 05.09.2007 9:50 Uhr Seite 1<br />

ekipa plastičnih kirurgov medtem na prsnem<br />

košu odstrani del rebra ob prsnici in pripravi<br />

spre<strong>je</strong>mno žil<strong>je</strong> (notranja mamarna arterija), ki<br />

bo namen<strong>je</strong>no za novo prehrano prenesenega<br />

režnja s trebuha. Sledi prenos režnja na prsni<br />

koš, všit<strong>je</strong> žil z mikrokirurško tehniko in oblikovan<strong>je</strong><br />

nove dojke.<br />

Rano na trebuhu pri vseh treh načinih zaši<strong>je</strong>mo<br />

enako kot pri estetski korekciji trebušne stene<br />

– abdominoplastiki. Prestaviti <strong>je</strong> treba tudi<br />

44 NA©A LEKARNA

KAKO ZDRAVITI<br />

popek, da bo na istem mestu, kot <strong>je</strong> bil pred posegom.<br />

Brazgotine, ki so stalne, ostanejo na spodn<strong>je</strong>m<br />

delu trebuha, okoli popka in na dojki. Reženj<br />

prvih nekaj dni kontroliramo vsako uro. Vitalnost<br />

režnja spremljamo s posebno napravo in<br />

natančnim opazovan<strong>je</strong>m. Takoj po operaciji morajo<br />

imeti bolnice noge v kolenih delno pokrčene,<br />

da se zmanjša napetost na trebušno steno.<br />

Priporočen <strong>je</strong> steznik za trebuh. Prvi dan po<br />

operaciji se začnejo bolnice s pomočjo fizioterapevtov<br />

posedati v postelji, drugi dan pa s posebno<br />

tehniko vstajati iz n<strong>je</strong>. Če pride do zapletov z<br />

režn<strong>je</strong>m, <strong>je</strong> mogoče, da <strong>je</strong> potreben dodaten poseg<br />

v splošni anesteziji. Bolnišnično zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

traja predvidoma t<strong>eden</strong> dni. Ob odpustu iz bolnišnice<br />

dobijo bolnice datum prvega kontrolnega<br />

pregleda, navodila za domačo oskrbo in za<br />

morebitne bolečine protibolečinska zdravila.<br />

Doma se lahko prhajo prek obližev, razen če <strong>je</strong><br />

kirurg svetoval drugače. Trebušni steznik nosijo<br />

tri mesece. Priporočeno <strong>je</strong> tudi span<strong>je</strong> z vzglavnikom<br />

ali zvito odejo pod koleni (dokler <strong>je</strong> čutiti<br />

napetost v trebušni steni) in nošnja ustreznega<br />

nedrčka. Težja opravila so odsvetovana približno<br />

osem do dvanajst tednov. Rekonstrukcija<br />

omogoča kapljičasto dojko, naravnega videza in<br />

tra<strong>je</strong>n rezultat.<br />

Reženj latissimus dorsi in trajni vsadek<br />

Pri tem tipu operaci<strong>je</strong> uporabimo trajni<br />

vsadek in prenos kože, podkožja in dela široke<br />

mišice (m. latissimus dorsi) s hrbta. Tako pridobimo<br />

zadostno količino tkiva za oblikovan<strong>je</strong><br />

dojke (avtoproteza) ali pa z mišico v celoti<br />

prekri<strong>je</strong>mo vsadek, ki da<strong>je</strong> primerno obliko in<br />

velikost. Glavna slabost <strong>je</strong> dodatna brazgotina<br />

na hrbtu, dolga približno 15 cm.<br />

Tkivni razšir<strong>je</strong>valec ali ekspander<br />

Za tako rekonstrukcijo se odločimo na željo<br />

bolnice, če avtologna rekonstrukcija iz<br />

različnih vzrokov ni mogoča, če ima bolnica<br />

majhni dojki, če obsevan<strong>je</strong> ni potrebno ali<br />

tudi pri preventivni odstranitvi dojk pri prisotnosti<br />

brca I in II genov. Uporabimo tkivne<br />

razšir<strong>je</strong>valce ali ekspandre in anatomsko<br />

oblikovane vsadke ali prsne proteze.<br />

Ekspander <strong>je</strong> kot raztegljiva vrečka, ki mu z<br />

rednim poln<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m poveču<strong>je</strong>mo prostornino in<br />

posredno poveču<strong>je</strong>mo napetost na okolno kožo,<br />

ta pa se postopoma razširi. Postopno napihovan<strong>je</strong><br />

tkiva <strong>je</strong> prehodno boleče, možno <strong>je</strong> tudi vnet<strong>je</strong>.<br />

Vendar pa za razliko od avtologne rekonstrukci<strong>je</strong><br />

na dajalskem mestu ni brazgotin, ker<br />

dajalskega mesta ni. Operacija <strong>je</strong> tudi precej<br />

krajša in mikrokirurški poseg ni potreben. Kirurg<br />

napravi primeren žep pod veliko prsno mišico<br />

in vstavi ekspander. Podmišična namestitev<br />

navadno zmanjša možnost nastanka brazgotinsko-vezivne<br />

ovojnice okoli vsadka, ki <strong>je</strong> lahko<br />

posledica normalnega tkivnega odgovora.<br />

Zaradi postopnega napihovanja ekspandra<br />

se bolnice t<strong>eden</strong>sko vračajo v ambulanto, in<br />

sicer pet do šest tednov. Začasni vsadek – ekspander<br />

– predvidoma zamenjamo čez štiri do<br />

šest mesecev. Zato <strong>je</strong> potrebna operacija v<br />

splošni anesteziji, ki traja približno eno uro.<br />

Uporabljamo povsem enake vsadke kot pri<br />

estetski kirurgiji povečanja dojk. Po predhodnih<br />

meritvah izberemo med številnimi vsadki<br />

različnih oblik, materialov, površine in velikosti.<br />

Največkrat izberemo vsadke, poln<strong>je</strong>ne s<br />

silikonskim gelom, ki so anatomsko oblikovani.<br />

Uporabimo lahko tudi sestavl<strong>je</strong>n vsadek, ki<br />

ima nespremenljivo prostornino gela in prostor<br />

za spremenljivo prostornino fiziološke<br />

raztopine. Vsadka pod kožo ne tipl<strong>je</strong>mo in<br />

manjše neravnine niso opazne. Zavedati se<br />

moramo, da obsevan<strong>je</strong> na umetne vsadke delu<strong>je</strong><br />

izrazito škodljivo. Pogosto v tem primeru<br />

nastanejo zapleti, ki zahtevajo odstranitev<br />

vsadka, ali pa <strong>je</strong> končni rezultat rekonstrukci<strong>je</strong><br />

estetsko manj zadovoljiv.<br />

Prvi dan po operaciji se začnejo bolnice s pomočjo<br />

fizioterapevtov posedati v postelji, drugi<br />

dan pa že vstajati iz n<strong>je</strong>. Če pride do zelo redkega<br />

zapleta (krvavitve), <strong>je</strong> lahko potreben dodaten<br />

poseg v splošni anesteziji. V bolnišnici ostanejo<br />

predvidoma štiri dni. Okrevan<strong>je</strong> <strong>je</strong> različno in<br />

odvisno od številnih dejavnikov (lastnosti tkiva,<br />

velikosti vsadka itn.). Navadno imajo bolnice nekaj<br />

dni po operaciji zmerne bolečine, ki so posledica<br />

raztegnitve mišice in kože ter pritiska na<br />

čutilne živce. Največ<strong>je</strong> bolečine so v prvih 24 do<br />

72 urah in kirurg na oddelku jih blaži z različnimi<br />

sredstvi proti bolečinam. Dojke so sprva otekle<br />

in boleče na pritisk. Z lažjimi telesnimi aktivnostmi<br />

lahko bolnice navadno začnejo po<br />

enem tednu. K hitrejšemu okrevanju in primernemu<br />

položaju dojk pomembno vpliva tudi uporaba<br />

posebnega nedrčka. Ta <strong>je</strong> oblikovan tako,<br />

da omogoča dodatno oporo med okrevan<strong>je</strong>m in<br />

zmanjšu<strong>je</strong> bolečine. Ob odpustu iz bolnišnice<br />

bolnice dobijo datum prvega kontrolnega pregleda,<br />

navodila za domačo oskrbo in za morebitne<br />

bolečine protibolečinska zdravila. Doma se<br />

lahko prhajo prek obližev, razen če kirurg svetu<strong>je</strong><br />

drugače. Težjih opravil ne smejo opravljati približno<br />

tri do šest tednov.<br />

Vsadke <strong>je</strong> treba odstraniti le iz<strong>je</strong>moma, če<br />

delajo težave. K težavam sodijo nepravilen položaj,<br />

vnet<strong>je</strong> tkiva okoli vsadka, oblikovan<strong>je</strong> čvrste<br />

vezivne ovojnice, ki spremeni obliko dojke,<br />

bolečine in še drugi manj pogosti vzroki.<br />

Je rekonstrukcija z vsadki varna?<br />

fda (Food and Drug Administration) <strong>je</strong><br />

ameriška agencija za zdravila in prehrano.<br />

Hkrati <strong>je</strong> to vodilna svetovna avtoriteta, ki presoja<br />

in odobri ali zavrne prehranske dodatke,<br />

zdravila, kozmetične preparate in medicinske<br />

pripomočke, ki ji prisluhne ves odgovoren svet.<br />

fda uporabe vsadkov ni niti prepovedala niti<br />

odsvetovala, in to niti takrat, ko si jih ženske<br />

želijo iz estetskih razlogov, niti takrat, kadar <strong>je</strong><br />

želja po njih posledica mastektomi<strong>je</strong>. Je pa “zapovedala”<br />

skrbno preučitev vsakega posameznega<br />

primera in upoštevan<strong>je</strong> morebitnih zapletov,<br />

ki jih prinaša implantacija vsadka.<br />

Je mamografija po rekonstrukciji πe mogoËa?<br />

Raziskave navajajo, da <strong>je</strong> mamografsko odčitavan<strong>je</strong><br />

sprememb v dojkah, v katerih <strong>je</strong> vsadek,<br />

tež<strong>je</strong>. Z raziskavami pa so tudi ugotovili,<br />

da povezave med prsnimi vsadki in možnostjo,<br />

da bi zaradi njih nastal rak dojk, ni. Čeprav <strong>je</strong><br />

pri ženskah, ki imajo vsadke, rak dojk odkrit<br />

nekoliko pozne<strong>je</strong> kot pri drugih, pa <strong>je</strong> razlika<br />

tako majhna, da <strong>je</strong> statistično nepomembna.<br />

Uporabljajo se enaki vsadki kot pri estetskih<br />

operacijah in enaka kirurška tehnika. Pri nas<br />

uporabljamo najkakovostnejše vsadke ameriških<br />

proizvajalcev Mentor in McGhan. Vsaka<br />

bolnica mora biti seznan<strong>je</strong>na s tem, da ne vemo<br />

z gotovostjo, kako se bo n<strong>je</strong>no telo odzvalo na<br />

46 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 47

KAKO ZDRAVITI<br />

Rekonstrukcija desne dojke (foto Uroπ AhËan)<br />

tu<strong>je</strong>k – zlasti ob sočasni kemoterapiji, obsevanju,<br />

<strong>je</strong>manju določenih zdravil, nenavadnih<br />

prehran<strong>je</strong>valnih navadah, živl<strong>je</strong>njskem slogu<br />

itd. Naša dolžnost pa <strong>je</strong> seveda, da ji povemo<br />

vse, kar so prinesla najnovejša znanstvena odkritja<br />

in klinične izkušn<strong>je</strong>.<br />

Kdaj napraviti rekonstrukcijo<br />

Takojšnja (primarna) rekonstrukcija<br />

Dojko <strong>je</strong> priporočljivo rekonstruirati takoj,<br />

torej ob istem operativnem posegu, pri katerem<br />

onkološki kirurg opravi odstranitev dojke. Za<br />

tak poseg <strong>je</strong> seveda potreben predhoden dogovor<br />

in pregled pri plastičnem kirurgu.<br />

Odložena (sekundarna) rekonstrukcija<br />

Če bolnica sprva ni hotela rekonstrukci<strong>je</strong> ali<br />

pa <strong>je</strong> takojšnjo rekonstrukcijo odsvetoval lečeči<br />

onkološki ali plastični kirurg (trenutno slabo<br />

splošno zdravstveno stan<strong>je</strong> in načrtovano obsevan<strong>je</strong>),<br />

<strong>je</strong> dojko mogoče rekonstruirati pozne<strong>je</strong>.<br />

V estetskem smislu dosega odložena rekonstrukcija<br />

nekoliko slabše rezultate kot takojšnja,<br />

pri kateri lahko onkološki kirurg pri odstranitvi<br />

dojke pogosto ohrani večino kožnega pokrova<br />

(skin-sparing mastektomija). Ohran<strong>je</strong>ni<br />

kožni pokrov omogoča lepše oblikovan<strong>je</strong> nove<br />

dojke. V primerih vnaprej načrtovanega obsevanja<br />

<strong>je</strong> priporočljivejše od odložene rekonstrukci<strong>je</strong><br />

opraviti takojšnjo rekonstrukcijo s telesu<br />

lastnim tkivom.<br />

Oblikovan<strong>je</strong> bradavice in kolobarja ter<br />

doseg simetri<strong>je</strong> z zdravo dojko<br />

V poznejši manjši operaciji na željo bolnice<br />

obliku<strong>je</strong>mo prsno bradavico in s tetovažo ali<br />

drugimi tehnikami napravimo kolobar. Poseg<br />

poteka ambulantno v lokalni anesteziji in traja<br />

približno 30 minut.<br />

Ker želimo doseči popolnost, se lahko<br />

skupaj z bolnico odločimo tudi za estetsko<br />

korekcijo sosedn<strong>je</strong>, zdrave dojke. Najpogoste<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> potrebna operacija v splošni anesteziji, s<br />

katero zmanjšamo in dvignemo povešeno<br />

zdravo dojko (redukcijska mastopeksija). Poseg<br />

traja približno eno uro. Z operacijo želimo<br />

dodatno izboljšati videz in doseči <strong>najbolj</strong>šo<br />

simetrijo. Posledica operaci<strong>je</strong> so brazgotine<br />

na zdravi dojki, največkrat okoli kolobarja<br />

in v obliki narobe obrn<strong>je</strong>ne črke t.<br />

S celostno obravnavo, lepim estetskim videzom<br />

in simetrijo dojk povrnemo telesno celovitost<br />

in omogočimo, da se ženske z rakom<br />

dojke samozavestno vključijo v domače okol<strong>je</strong><br />

in laž<strong>je</strong> premagu<strong>je</strong>jo nadaljn<strong>je</strong> zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> z<br />

obsevan<strong>je</strong>m, kemoterapijo, hormonskimi dodatki<br />

ter biološkimi zdravili. <br />

Odgovori na pogosta vpraπanja<br />

Stroπke vseh operacij rekonstrukci<strong>je</strong><br />

v celoti plaËa Zavod za zdravstveno<br />

zavarovan<strong>je</strong> Sloveni<strong>je</strong>.<br />

Za takojπnjo rekonstrukcijo, ki <strong>je</strong> zgolj<br />

nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> operaci<strong>je</strong> kirurga onkologa, <strong>je</strong><br />

Ëakalna doba pribliæno 5 do 21 dni, za odloæeno<br />

rekonstrukcijo pa lahko tudi veË mesecev<br />

(glede na nujnost preostalih posegov).<br />

Starostne omejitve navadno ni.<br />

NaËin rekonstrukci<strong>je</strong> glede na æeljo bolnice,<br />

anatomske danosti in pridruæene bolezni<br />

izberemo skupaj na konziliju.<br />

Rehabilitacija <strong>je</strong> odvisna od naËina rekonstrukci<strong>je</strong><br />

in psihofiziËnih lastnosti bolnice. Potrebna <strong>je</strong> tudi<br />

podpora svojcev (zlasti partner<strong>je</strong>v) in predhodno<br />

operiranih æensk. V tem pogledu <strong>je</strong> zelo dobro<br />

sodelovan<strong>je</strong> s kakπno podporno skupino, kot <strong>je</strong> na<br />

primer Europa Donna.<br />

Ponovitve rakave bolezni na rekonstruirani dojki<br />

so iz<strong>je</strong>mno redke, saj onkolog odstrani celotno<br />

mleËno ælezo s pripadajoËimi bezgavkami<br />

(Ëe <strong>je</strong> to potrebno) in tako odstrani vir<br />

ponovnega vznika bolezni − raka.<br />

!<br />

Zdrav<strong>je</strong><br />

lahko letos za<br />

novo leto ne<br />

samo zaelite,<br />

ampak tudi<br />

podarite!<br />

48 NA©A LEKARNA

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Cimet …<br />

ta magični prašek<br />

Martin MaruπiË, absolvent Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo<br />

Napočil <strong>je</strong> veseli decembrski čas, ko iz<br />

kuhin<strong>je</strong> zadiši po različnih vrstah peciva,<br />

zimskem čaju in kuhanem vinu. Glavni<br />

krivec za omamni vonj <strong>je</strong> seveda cimet.<br />

Ta dišeči rjavi prašek poznamo vsi, malokdo<br />

pa pozna n<strong>je</strong>govo zgodovino in delovan<strong>je</strong>.<br />

C<br />

imet pridobivajo iz notran<strong>je</strong>ga dela<br />

skor<strong>je</strong> drevesa cimetovca. N<strong>je</strong>govi<br />

rojstni kraji segajo od Oceani<strong>je</strong><br />

prek Šrilanke pa vse do sredn<strong>je</strong><br />

Azi<strong>je</strong>. Cimet ima izredno bogato zgodovino, ki<br />

so jo kovali Feničani, Kitajci in Egipčani. Tudi<br />

Rimljani so poznali in cenili to opojno dišavnico<br />

in jo uvažali iz Perzijskega zaliva. Omen<strong>je</strong>na<br />

<strong>je</strong> v Bibliji in v nekaterih kitajskih recepturah,<br />

ki segajo v čase več kot 3000 let pred našim štet<strong>je</strong>m.<br />

Vsi poznamo tigrovo ali kitajsko mast –<br />

med n<strong>je</strong>nimi sestavinami <strong>je</strong> prav cimetova<br />

esenca. Mazilo se še danes uporablja za lajšan<strong>je</strong><br />

mišično-skeletnih bolečin, simptomov prehlada,<br />

sinusnih vnetij in glavobola. Cimet so uporabljali<br />

za pripravo mazila, katerega sestava še<br />

ni popolnoma znana, uporabljal pa se <strong>je</strong> pri balzamiranju<br />

trupel. Cimet so dodajali zaradi izrazitega<br />

protimikrobnega in protiglivičnega<br />

delovanja ter n<strong>je</strong>govih aromatičnih dišav, ki so<br />

polnile prostore ceremonialnih soban pri egipčanskih<br />

obredih. Najbolj cen<strong>je</strong>ni vrsti cimeta<br />

sta cejlonski (Cinnamomum zeylanicum) in kitajski<br />

(Cinnamomum cassia).<br />

Čar cimeta <strong>je</strong> nedvomno v n<strong>je</strong>govi topli in<br />

mikavni aromi. V kulinariki in kozmetiki ga s<br />

pridom uporabljajo zaradi n<strong>je</strong>govih mnogih<br />

zdravilnih lastnosti, ki jih ima za celotno naše<br />

telo in duha. O n<strong>je</strong>govih blagodejnih lastnostih<br />

<strong>je</strong> znanega vedno več, saj postaja čedal<strong>je</strong> pogostejši<br />

predmet biokemijskih raziskav. Nekoč izredno<br />

cen<strong>je</strong>na začimba danes postaja potencialno<br />

zdravilo za razne tegobe in presnovne motn<strong>je</strong>.<br />

Pa poglejmo, kaj cimet pravzaprav vsebu<strong>je</strong>,<br />

da nam lahko pomaga. N<strong>je</strong>gove učinkovine<br />

lahko delimo na lipofilne (topijo se v maščobah)<br />

in hidrofilne (topijo se v vodi in n<strong>je</strong>nih<br />

raztopinah).<br />

Kakor vse dišavnice tudi cimet vsebu<strong>je</strong><br />

eterično ol<strong>je</strong>. Feničani so uporabljali sezamovo<br />

ol<strong>je</strong> za ekstrakcijo cimetove esence, sredozemsko<br />

prebivalstvo pa oljčno ol<strong>je</strong>. Pozne<strong>je</strong><br />

se <strong>je</strong> s parno destilacijo začela izolacija<br />

eteričnega olja. Tak postopek <strong>je</strong> proizvedel<br />

koncentrirano cimetovo eterično ol<strong>je</strong> in – kot<br />

stranski produkt – cimetovo vodico.<br />

Eterično ol<strong>je</strong> obsega štiri odstotke teže suhe<br />

droge*. Sestavl<strong>je</strong>no <strong>je</strong> predvsem iz cinamal aldehida,<br />

cimetove kisline in cimetovega alkohola.<br />

Delu<strong>je</strong> dražeče in adstringentno (napne tkivo)<br />

na kožo in sluznice, uniču<strong>je</strong> bakteri<strong>je</strong>, glivice in<br />

viruse in prav zaradi teh lastnosti učinku<strong>je</strong> proti<br />

okužbam sečil in prebavil. Poleg tega pospešu<strong>je</strong><br />

cirkulacijo in delu<strong>je</strong> stimulativno na osrednji<br />

živčni sistem, tako prek nosnih receptor<strong>je</strong>v za<br />

vonj kakor prek krvnega obtoka neposredno na<br />

možgane in preostalo živčev<strong>je</strong>. Posebno pozornost<br />

si zasluži cinamal aldehid, ki mu nekateri<br />

avtorji pripisu<strong>je</strong>jo protirakavo delovan<strong>je</strong>. Z laboratorijskimi<br />

raziskavami so dokazali, da cinamal<br />

aldehid pospešu<strong>je</strong> metabolizem znotraj celic in<br />

sodelu<strong>je</strong> pri popravljanju poškodb dnk, kar <strong>je</strong><br />

ključnega pomena pri preprečevanju raka. Cinamal<br />

aldehid ugodno vpliva na vnetne procese z<br />

zaviran<strong>je</strong>m sinteze levkotrienov, molekul, ki so<br />

neposredno vpletene pri razvoju vnetij, zlasti pri<br />

revmatskih sindromih.<br />

V vodi topni del cimetove droge vsebu<strong>je</strong><br />

polifenolno spojino mhcp (metilhidroksikalkon<br />

polimer), tanine in flavone. Tanini so do-<br />

50 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 51

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

bro poznane spojine, koristne pri reševanju diare<strong>je</strong><br />

in napenjanja zaradi plinov v prebavnem<br />

traktu. Flavoni so močni antioksidanti, ki vplivajo<br />

na prepustnost žilnih sten in kapilar, tako<br />

da jih okrepijo. Laboratorijske raziskave čedal<strong>je</strong><br />

bolj potrju<strong>je</strong>jo učinkovitost snovi mhcp, ki<br />

<strong>je</strong> odličen lovilec prostih radikalov in odličen<br />

inzulinomimetik, kar pomeni, da posnema delovan<strong>je</strong><br />

inzulina. Inzulin <strong>je</strong> hormon, ki ga proizvaja<br />

trebušna slinavka. Ta poskrbi, da celice<br />

črpajo glukozo (sladkor) iz krvi in jo tudi izkoristijo,<br />

saj <strong>je</strong> glukoza glavna energetska molekula<br />

v našem telesu. Tako inzulin zniža raven<br />

glukoze v krvi. Pri nekaterih presnovnih motnjah<br />

ali boleznih pa <strong>je</strong> presnova glukoze motena.<br />

Primer take bolezni <strong>je</strong> sladkorna bolezen<br />

tipa II, k<strong>je</strong>r telo sicer še proizvaja inzulin, vendar<br />

se receptorji za ta hormon na celični površini<br />

ne odzivajo zadostno. Celice zato ostajajo<br />

brez glukoze in ta se kopiči v krvi, kar bremeni<br />

celoten srčno-žilni sistem.<br />

V raziskovalnih laboratorijih v Belstvillu<br />

(v ameriški zvezni državi Maryland) so ugotovili,<br />

da mhcp močno poveča odzivnost inzulinskih<br />

receptor<strong>je</strong>v na celičnih membranah<br />

in s tem tudi do dvajsetkrat poveča vnos<br />

ter neposredno izrabo glukoze. Raziskave so<br />

bile opravl<strong>je</strong>ne “in vitro”, kar pomeni na celicah,<br />

go<strong>je</strong>nih zunaj človeškega telesa, toda<br />

tudi testi “in vivo”, opravl<strong>je</strong>ni na skupini ljudi,<br />

kažejo na podobne učinke. Spoznan<strong>je</strong> tega<br />

mehanizma pomeni ogromen napredek pri<br />

lajšanju takih bolezni. To pomeni, da tista<br />

steklenička cimeta, ki stoji na kuhinjski polički<br />

z vsemi drugimi začimbami, ni le prašek,<br />

ki nam popestri jabolčni zvitek ali belo<br />

kavo, ampak tudi naše skrivno varovalo pred<br />

prezgodnim staran<strong>je</strong>m.<br />

Dokazano <strong>je</strong>, da cimet zaradi vseh svojih lastnosti<br />

v resnici pomaga pri otožnosti in pri izgubi<br />

odvečnih kilogramov. Cimet lahko pomaga,<br />

ampak samo pomaga, pri procesu hujšanja.<br />

Dela ne opravi namesto nas! Uravnotežena prehrana<br />

in telesna aktivnost ne odpadeta, kajti<br />

odvečna maščoba ne izgine sama.<br />

Zanimivo <strong>je</strong>, da uporaba cimeta kot celote<br />

delu<strong>je</strong> bol<strong>je</strong> kakor n<strong>je</strong>gova posamezna učinkovina.<br />

Učinkovine dopolnju<strong>je</strong>jo druga drugo in<br />

tako dosežejo optimalen učinek, zmanjša pa<br />

se tudi možnost zastrupitve z eteričnim ol<strong>je</strong>m.<br />

Ščepec cimeta v toplem čaju ali mleku lahko<br />

pomaga proti gripi in prehladu. Pri redni uporabi<br />

cimeta so opazili tudi druge učinke, kot<br />

so izboljšan<strong>je</strong> prebave zaradi vodotopnih vlaknin,<br />

znižan<strong>je</strong> vrednosti trigliceridov in holesterola<br />

v krvi ter že omen<strong>je</strong>na izboljšana presnova<br />

glukoze. Zaradi razbremenitve “tovora”<br />

krvi se zniža tudi krvni tlak.<br />

Dialevel<br />

Opozorilo<br />

Do zdaj smo pisali o izrednih kvalitetah cimeta.<br />

Zavedati pa se moramo, da <strong>je</strong> to še vedno<br />

zdravilna rastlina, ki ima lahko tudi nepri<strong>je</strong>tne<br />

neželene učinke, če <strong>je</strong> glede na naše splošno<br />

zdravstveno stan<strong>je</strong> ne uporabljamo pravilno.<br />

Pri uporabi cimeta morajo biti pazljivi ljud<strong>je</strong>,<br />

ki imajo težave z želodcem, kot so gastritis<br />

in raz<strong>je</strong>de v prebavnem traktu, saj eterično ol<strong>je</strong>,<br />

ki ga vsebu<strong>je</strong> cimet, delu<strong>je</strong> dražilno in lahko<br />

poslabša stan<strong>je</strong> in počut<strong>je</strong>.<br />

Nosečnice in do<strong>je</strong>če matere naj bodo previdne,<br />

saj kakor večina hranil tudi cimetove<br />

učinkovine prek krvi plodovnice in materinega<br />

mleka preidejo na do<strong>je</strong>nčka. Vsaka vrsta<br />

preobčutljivosti za cimet ali n<strong>je</strong>gove pripravke<br />

naj bo v opozorilo!<br />

Koliko cimeta lahko uži<strong>je</strong>mo dnevno<br />

Po splošnih priporočilih <strong>je</strong> največja dovol<strong>je</strong>na<br />

količina 4,5 g, kar <strong>je</strong> približno dve čajni žlički.<br />

Raziskave so pokazale, da lahko že dosti<br />

manjši vnos, od tretjine (0,5 g) pa do cele čajne<br />

Imejte sladkor pod kontrolo!<br />

Prehransko dopolnilo<br />

Dialevel vsebu<strong>je</strong> kombinacijo aktivnih substanc,<br />

ki blagodejno vplivajo na organizem:<br />

•alfa-lipojska kislina •izvleček cimeta •krom<br />

Raziskave so pokazale naslednja opažanja:<br />

Alfa-lipojska kislina pomaga ščititi živčno tkivo in ima močan<br />

antioksidativni učinek. Pomaga stabilizirati nivo sladkorja v krvi in<br />

ima pozitiven vpliv na regeneracijo <strong>je</strong>trnih celic. (reference: Alternative<br />

Medicine Review, Volume 11, Number 3, 2006, page 232-237).<br />

Cimet izboljšu<strong>je</strong> metabolizem sladkorja v krvi ter ugodno vpliva<br />

na holesterol in maščobe v krvi. (reference: Diabetes Care, volume 26,<br />

number 12, December 2003, page 3215-3218).<br />

Krom pripomore k pravilnemu delovanju inzulina v telesu, s tem<br />

se zmanjša tvegan<strong>je</strong> za srčne bolezni. (reference: I.Agric Food Chem.<br />

2004 Mar.10;52(5):1385-9).<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />

in specializiranih<br />

prodajalnah!<br />

52 NA©A LEKARNA<br />

Info: 01/544-38-33, www.bitax.si

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

V <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah so na voljo<br />

standardizirani pripravki iz cimeta, ki so<br />

popolnoma varni in uËinkoviti, Ëe se seveda<br />

dræimo navodil. Kot pri vseh stvareh moramo biti<br />

dosledni in se zavedati, da takojπnjih rezultatov ni<br />

ter da <strong>je</strong> treba za trajnejπe izboljπan<strong>je</strong> stanja in<br />

dosego zastavl<strong>je</strong>nega cilja cimet <strong>je</strong>mati daljπe<br />

obdob<strong>je</strong>, najmanj tri do πest mesecev, v manjπih<br />

odmerkih veËkrat na dan.<br />

žličke (približno 1,5 g), sproži vse dobre lastnosti<br />

brez bojazni za neželene učinke.<br />

Kozmetika<br />

Zdaj pa poglejmo, kaj nam cimet ponuja v<br />

lepotilne namene. Najpreprostejši recepti so<br />

tudi najučinkovitejši, saj upoštevajo delovan<strong>je</strong><br />

celotne rastline. Z uporabo cele rastline zagotovimo<br />

delovan<strong>je</strong> vseh n<strong>je</strong>nih učinkovin in tako<br />

zmanjšamo možnost predoziranja.<br />

Cimetovo ol<strong>je</strong> za nego telesa<br />

Zelo preprosta izdelava po starih recepturah<br />

nam predlaga, da izberemo nosilno ol<strong>je</strong>, v<br />

katerem bomo pustili namakati nekaj cimetovih<br />

paličic. Ol<strong>je</strong> naj bo hladno stisn<strong>je</strong>no, na primer<br />

oljčno ali mandl<strong>je</strong>vo. Moram opozoriti<br />

tudi na izredne kozmetične lastnosti sezamovega<br />

olja in nerafiniranega sončničnega olja,<br />

tako da <strong>je</strong> izbira res velika. Cimetove palčke kupimo<br />

v trgovini s prehrano.<br />

Pripravimo stekleno posodo, ki naj bo zatemn<strong>je</strong>na,<br />

tako da svetloba ne povzroča oksidaci<strong>je</strong><br />

učinkovin med samim procesom. V 200 ml<br />

olja namočimo štiri do šest paličic. Posodo<br />

imamo na toplem. Po štirih tednih preprosto<br />

odstranimo paličice. Morebitne usedline prefiltriramo<br />

z navadno gazo ali krpo. Ol<strong>je</strong> <strong>je</strong> treba<br />

hraniti v temni steklenički na hladnem.<br />

Po prhanju natremo kožo telesa z manjšimi<br />

količinami olja, dokler se popolnoma vpi<strong>je</strong>. Takoj<br />

po prhanju <strong>je</strong> koža še nekoliko navlažena in<br />

spre<strong>je</strong>mljivejša za dodatno nego, tako da ol<strong>je</strong><br />

laž<strong>je</strong> prodre v povrhnjico in jo nahrani. Ol<strong>je</strong><br />

pusti na koži nemasten film, ki prepreču<strong>je</strong> večjo<br />

izgubo vlage. Eterično ol<strong>je</strong> poživi mikrocirkulacijo<br />

in okrepi duha s toplo in nežno aromo.<br />

Ob masaži se razvi<strong>je</strong> pri<strong>je</strong>ten občutek toplote,<br />

ver<strong>je</strong>tno rahlo “ščipan<strong>je</strong>”, kar dokazu<strong>je</strong><br />

n<strong>je</strong>govo delovan<strong>je</strong>.<br />

Kakor vsaka kozmetična nega tudi ta temelji<br />

na vztrajnosti in ne na količini. Ol<strong>je</strong> smemo<br />

uporabljati vsak dan, ampak nikoli pred neposrednim<br />

izpostavljan<strong>je</strong>m soncu. Ol<strong>je</strong> ni primerno<br />

za nego občutljivejše kože na obrazu. Če <strong>je</strong><br />

koža preobčutljiva za cimetovo ol<strong>je</strong>, n<strong>je</strong>gova<br />

uporaba ni smiselna in <strong>je</strong> lahko celo škodljiva.<br />

Cimetova obloga proti pomarančni koži<br />

Pomarančna koža <strong>je</strong> navzoča vse leto, najobčutljivejša<br />

tema pa <strong>je</strong> tik pred polet<strong>je</strong>m. Tudi<br />

v tem primeru nam <strong>je</strong> cimet lahko v pomoč.<br />

Kupimo že uprašen cimet. V dve <strong>je</strong>dilni žlici<br />

cimetovega prahu umešamo vodo, postopoma,<br />

da se izognemo grudicam. Dodamo toliko vode,<br />

da dobimo želatinasto maso, ki <strong>je</strong> primerno<br />

mazava za nanos. Cimetov gel ima to čudno la-<br />

54 NA©A LEKARNA

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

stnost, da hitro postane sluzast in neenakomeren,<br />

če ga pustimo počivati, zato ga bomo počasi<br />

mešali do nanosa. Pripravek čim bolj enakomerno<br />

in na vsaj par milimetrov debelo namažemo<br />

po problematični površini (zadnjica,<br />

bedra, okoli pasu in tudi na roke). Premazan del<br />

dodatno ovi<strong>je</strong>mo v plastično folijo, tisto, ki jo<br />

uporabljamo za ovijan<strong>je</strong> hrane. Tako ne bomo<br />

po nepotrebnem česa umazali, obenem pa<br />

bomo zagotovili še intenzivnejše delovan<strong>je</strong><br />

obloge. Ko začutite pikan<strong>je</strong>, dražen<strong>je</strong> in toploto,<br />

<strong>je</strong> obloga začela delovati. Oblogo pustimo na<br />

telesu dvajset do trideset minut. Predlagam, da<br />

pri prvem nanosu pustimo oblogo delovati pet<br />

minut od začetka draženja, čez dva dni jo pustimo<br />

delovati pet minut dl<strong>je</strong> in tako naprej,<br />

dokler ne dosežemo dvajset do trideset minut.<br />

Tako bomo dali koži priložnost in čas, da se<br />

privadi na tako intenzivno delovan<strong>je</strong>, in zmanjšali<br />

možnost neželenih učinkov. Oblogo uporabljamo<br />

dva- do trikrat t<strong>eden</strong>sko.<br />

in jušno žlico vode zmešamo in nanesemo na<br />

lasišče ter po celotni dolžini las. Pustimo delovati<br />

pol ure, izperemo in lase umi<strong>je</strong>mo z nežnim<br />

šamponom.<br />

Kako boste vnašali cimet v vsakdanjo dieto,<br />

<strong>je</strong> stvar okusa in navade. <strong>Osebno</strong> ga imam<br />

najra<strong>je</strong> ob jutranji beli kavi. Zdaj pa zdrav<strong>je</strong><br />

v svo<strong>je</strong> roke! <br />

* Droga <strong>je</strong> posušena ali drugače pripravl<strong>je</strong>na<br />

rastlina ali del rastline, ki se uporablja za<br />

pripravo zdravilnih pripravkov.<br />

Eterično ol<strong>je</strong> cimetovega gela bo poskrbelo<br />

za povečan pretok krvi v podkožju, flavoni, tanini<br />

in mhcp pa bodo poskrbeli za dodatno<br />

vlažen<strong>je</strong> in utrditev kože. Pazljivi morajo biti<br />

vsi tisti, ki imajo krhke kapilare, saj lahko zaradi<br />

povečanega pretoka krvi kapilare kaj hitro<br />

počijo. Ko odvi<strong>je</strong>te folijo, poskrbite, da z<br />

vlažilnim robčkom obrišete večji del nanosa<br />

in ga odvržete v smeti, in šele nato umi<strong>je</strong>te obdelan<br />

predel z vodo, pod prho. Cimet se lahko<br />

nalepi na stene odvodnih cevi in tako poveču<strong>je</strong><br />

možnost zamašitve.<br />

Koža <strong>je</strong> lahko vidno nadražena, vendar strahu<br />

pred poškodbami ni. V eni uri se koža umiri<br />

in ostane pri<strong>je</strong>tno napeta, navlažena in nahran<strong>je</strong>na.<br />

Obloga da<strong>je</strong> odlične rezultate in <strong>je</strong> vredno<br />

vztrajati. Predlagamo jo tudi moškim, ki bi radi<br />

izboljšali tonus področja trebuha in okoli pasu.<br />

Oblogo lahko uporabljamo tudi pri mrzlih<br />

okončinah ali pri mišično-skeletnih bolečinah.<br />

Cimet, vmešan v med, <strong>je</strong> odlična maska za lase.<br />

Veliko žlico medu, čajno žličko cimeta v prahu<br />

56 NA©A LEKARNA

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

in esencialne maščobne kisline omega-6 ter<br />

omega-9, ki znižu<strong>je</strong>jo slabi holesterol.<br />

Asaj<br />

– sad<strong>je</strong>, ki joka<br />

Rok PetriË, absolvent Fakultete za farmacijo<br />

Ugodni rezultati rednega uživanja asa<strong>je</strong>vega<br />

soka se pojavijo že po dveh tednih. Med najpomembnejše<br />

učinke sodijo povišan<strong>je</strong> energi<strong>je</strong>, vitalnosti<br />

organizma in izboljšan<strong>je</strong> koncentraci<strong>je</strong>.<br />

Pripomore k razstrupljanju organizma, kar okrepi<br />

odpornost telesa v času prehoda med letnimi<br />

časi. Z mer<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m moči antioksidantov v posamezni<br />

hrani so raziskovalci ugotovili, da asaj<br />

vsebu<strong>je</strong> visoko antioksidacijsko vrednost. Nanaša<br />

se na test orac za ugotavljan<strong>je</strong> vrednosti kapacitete<br />

absorpci<strong>je</strong> kisikovega radikala. Velja, da<br />

<strong>je</strong>man<strong>je</strong> hrane z visoko vrednostjo enot orac<br />

poveča število antioksidantov v telesu in vpliva<br />

na preprečevan<strong>je</strong> staranja. Hrana z visoko vrednostjo<br />

orac prepreču<strong>je</strong> nastajan<strong>je</strong> gub, ščiti<br />

sklepe pred artritisom in zmanjšu<strong>je</strong> tvegan<strong>je</strong><br />

kardiovaskularnih bolezni ter poveču<strong>je</strong> možnost<br />

zaščite pred mnogimi vrstami raka. <br />

Asaj (orig. açai) <strong>je</strong> dobil ime po<br />

portugalski izpeljanki besede iwasa’i,<br />

kar v <strong>je</strong>ziku južnoameriških Indijancev<br />

pomeni “sad<strong>je</strong>, ki joka”. To sad<strong>je</strong> pa ne<br />

joka od žalosti. Zaradi občutljivosti za<br />

tropsko vročino se po nabiranju iz njih<br />

začne cediti sok. Asa<strong>je</strong>ve jagode<br />

v podolgovatih grozdih s 700<br />

do 900 jagodami visijo z vitkih palm.<br />

Na svetovnem tržišču <strong>je</strong> bil asaj zaradi<br />

zahtevnega postopka predelave<br />

dolgo neznan.<br />

A<br />

saj <strong>je</strong> tanka, od 15 do 25 metrov visoka<br />

palma. Večina odraslih palmovih<br />

dreves asaj v divjini razvi<strong>je</strong><br />

od štiri do osem debel iz enega samega<br />

semena. Palme asaj bujno uspevajo v sezonsko<br />

poplavl<strong>je</strong>nih področjih porečja reke<br />

Amazonke. V Braziliji jo imenu<strong>je</strong>jo tudi drevo<br />

živl<strong>je</strong>nja, za tamkajšn<strong>je</strong> prebivalstvo pa <strong>je</strong> že več<br />

kot tisoč let del vsakodnevne prehrane. Užiten <strong>je</strong><br />

tako notranji del stebla, ki se imenu<strong>je</strong> srce palme<br />

in ga uporabljajo za solate, kot tudi jagodičasto<br />

sad<strong>je</strong>, imenovano asaj, ki <strong>je</strong> vir antioksidantov,<br />

vitaminov, aminokislin in esencialnih maščobnih<br />

kislin. Plod <strong>je</strong> precej občutljiv za tropske<br />

temperature in ga takoj po nabiranju večinoma<br />

predelajo v sok v lokalnih polnilnicah.<br />

Svetovna javnost asaja skorajda ne pozna,<br />

razlog pa <strong>je</strong> najver<strong>je</strong>tne<strong>je</strong> v tem, da uspeva le na<br />

ozkem zeml<strong>je</strong>pisnem območju Amazoni<strong>je</strong>.<br />

Vijoličasta jagoda <strong>je</strong> bogat vir antioksidantov<br />

in ima številne druge zdravilne lastnosti.<br />

Vsebu<strong>je</strong> veliko hranljivih snovi: vitaminov, mineralov,<br />

esencialnih maščobnih kislin in vlaknin.<br />

Raziskave so pokazale, da asaj vsebu<strong>je</strong> visoko<br />

koncentracijo antioksidantov, ki učinku<strong>je</strong>jo<br />

proti prehitrem staranju in delu<strong>je</strong>jo kot<br />

obramba pred različnimi tumorji. Poleg tega so<br />

odkrili, da ima asaj veliko hranljivih snovi ter<br />

več beljakovin kot navadno jajce. Vsebu<strong>je</strong> tudi<br />

vitamine B1, B2, B3, E in C, minerale, vlaknine<br />

Asaj lahko:<br />

• upoËasni rast levkemiËnih celic<br />

• upoËasni staran<strong>je</strong> organizma<br />

• zviπa raven energi<strong>je</strong><br />

• zviπa prebavo<br />

• izboljπa koncentracijo<br />

• izboljπa kakovost spanja<br />

• poveËa vitalnost organizma<br />

• priskrbi nam dnevno potrebne vitamine,<br />

minerale in vlaknine<br />

• poveËa odpornost organizma<br />

• vsebu<strong>je</strong> veliko koncentracijo antioksidantov<br />

• razstruplja organizem<br />

• pripomore k Ëvrstejπi in odpornejπi koæi<br />

• lajπa teæave sladkornih bolnikov<br />

• uravnava πkodljivi (LDL) holesterol<br />

• pomaga k ohranjanju zdravega<br />

krvnoæilnega sistema<br />

• zmanjπu<strong>je</strong> vnetne procese v naπem telesu<br />

• izboljπa krvni pretok<br />

• prepreËu<strong>je</strong> aterosklerozo<br />

Na voljo v<br />

<strong>lekarna</strong>h.<br />

58 NA©A LEKARNA

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Vpraπajte<br />

strokovnjaka<br />

Drage bralke in bralci, vabimo vas,<br />

da vpraπanja in opis svojih teæav<br />

poπl<strong>je</strong>te na naslov<br />

Entrapharm d. o. o., Pot k sejmiπËu 30,<br />

1000 Ljubljana, ali po e-poπti<br />

urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Skupaj z naπim partner<strong>je</strong>m,<br />

pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m Medex,<br />

bomo skuπali poiskati odgovore.<br />

?!<br />

Spoπtovani,<br />

vem, da <strong>je</strong> uæivan<strong>je</strong> alg zelo priporoËljivo, saj<br />

razstrupljajo telo, urejajo prebavo in krepijo<br />

imunski sistem. Na træiπËu pa <strong>je</strong> veliko prehranskih<br />

dopolnil z algami, zato me zanima, katero izbrati,<br />

na kaj biti pozoren? Katja iz Kopra<br />

Alge so organizmi, ki nase veæejo snovi iz okolja.<br />

»e alga raste v Ëisti vodi in na Ëistem zraku,<br />

bo tudi sama Ëista in brez kontaminantov. Da bi<br />

tvegan<strong>je</strong> kontaminaci<strong>je</strong> s teækimi kovinami zmanjπali<br />

na minimum, moramo biti pozorni na izvor alge.<br />

Pri algah <strong>je</strong> pomembna tudi njihova vrsta. Nekatere<br />

vrste alg namreË izloËajo naraven toksin − mikrocistin,<br />

ki πkodi <strong>je</strong>trom in <strong>je</strong> potencialno karcinogen.<br />

Mikrocistina ne izloËata zeleni algi, kot sta Chlorella<br />

vulgaris in Pyrenoidosa. IzloËajo pa ga modrozelene<br />

alge, med katere spada Spirulina, ki se s tovrstnimi<br />

toksini branijo pred vplivi iz okolja. Naslednja<br />

pomembna lastnost alg, na katero <strong>je</strong> treba biti<br />

pozoren, <strong>je</strong> prebavljivost celulozne ovojnice.<br />

Alga Chlorella vsebu<strong>je</strong> celulozno ovojnico, ki <strong>je</strong><br />

neprebavljiva za Ëloveπki organizem. Zato jo morajo<br />

s posebnim postopkom streti. Pomembna <strong>je</strong> tudi stalna<br />

kakovost alg glede na vsebnost klorofila, vitaminov,<br />

mineralov in beljakovin. Posebnost alge Chlorella <strong>je</strong><br />

v tem, da vsebu<strong>je</strong> edinstveno sestavino CGF, Chlorellin<br />

faktor rasti, ki krepi imunski sistem. »e upoπtevamo<br />

vse povedano, <strong>je</strong> Medexov izdelek Algoaktiv+ odliËna<br />

izbira, saj ustreza vsem tem zahtevam: alge Chlorella<br />

vulgaris pridelu<strong>je</strong>jo v naravnem rezervatu na<br />

Japonskem, zato niso onesnaæene z drugimi organizmi<br />

in s teækimi kovinami, imajo dokazano 82-odstotno<br />

prebavljivost, ne izloËajo microcistina in so edine<br />

alge, ki vsebu<strong>je</strong>jo rastni faktor CGF.<br />

Drago uredniπtvo,<br />

piπem vam v imenu svo<strong>je</strong>ga fanta. Pri n<strong>je</strong>m opaæam<br />

zelo suho koæo, πe posebno zdaj, v <strong>je</strong>senskem Ëasu,<br />

ko <strong>je</strong> zrak v stanovanju zaradi centralne kurjave<br />

zelo suh. Kupila sem æe zelo veliko razliËnih krem<br />

za suho in zelo suho koæo, vendar nobena ne<br />

pomaga. Zanima me, ali obstaja kakπno naravno<br />

sredstvo, ki bi lahko pripomoglo k izboljπanju<br />

stanja. Ali mislite, da <strong>je</strong> lahko ta teæava posledica<br />

tudi kakπne druge bolezni? Vanja iz Novega mesta<br />

Poleg zunan<strong>je</strong> nege koæe <strong>je</strong> potrebna tudi pravilna<br />

notranja prehrana koæe, ki s potrebnimi snovmi<br />

preskrbi globl<strong>je</strong> plasti koæe, kamor kozmetiËni<br />

izdelki ne seæejo. Koæa po 20. letu starosti zaËne<br />

izgubljati vlaænost in elastiËnost, ker se proces<br />

nastanka kolagena v telesu upoËasni, kar se kaæe<br />

v suhi, tanki in neelastiËni koæi. Kolagen, ki <strong>je</strong><br />

vlaknasto tkivo, da<strong>je</strong> celicam oporo in <strong>je</strong> <strong>najbolj</strong><br />

zastopana beljakovina v Ëloveπkem telesu. Obsega<br />

25 % telesne strukture in kar 70 % ga <strong>je</strong> v globlji<br />

plasti koæe. Staran<strong>je</strong> koæe <strong>je</strong> posledica bioloπkega<br />

staranja koænih celic in negativnih vplivov iz okolja<br />

(suh zrak, izpostavl<strong>je</strong>nost UV-æarkom), naËina<br />

prehran<strong>je</strong>vanja in stresa. V Medexu smo za lajπan<strong>je</strong><br />

teæav s koæo razvili nov, naraven izdelek hidroliziran<br />

kolagen (kolagen v prahu), ki <strong>je</strong> prehransko<br />

dopolnilo za nego koæe od znotraj. Vsebu<strong>je</strong> vse<br />

pomembne aminokisline, ki gradijo kolagen v koæi.<br />

Hidroliziran kolagen koæi vraËa vlago, elastiËnost in<br />

sijaj, kar <strong>je</strong> bilo dokazano tudi v opravl<strong>je</strong>nih<br />

raziskavah. Pri rednem dvomeseËnem uæivanju<br />

hidroliziranega kolagena se pokazalo, da sta se<br />

vlaænost in elastiËnost koæe poveËali v povpreËju<br />

za 30 %. Izboljπali so se tudi lesk, Ëvrstost in<br />

debelina las ter rast in struktura nohtov.<br />

Uæivan<strong>je</strong> hidroliziranega kolagena ima tudi pozitiven<br />

uËinek na gibljivost sklepov, saj <strong>je</strong> kolagen sestavina<br />

sklepnega hrustanca, ki se stalno regenerira in s tem<br />

pripomore k elastiËnosti sklepov.<br />

Medexov hidroliziran kolagen <strong>je</strong> na voljo v prahu<br />

v ploËevinki, ki smo ji dodali merico za laæ<strong>je</strong><br />

doziran<strong>je</strong>. PriporoËljiva dnevna koliËina sta dve<br />

merici, to <strong>je</strong> 10 g dnevno. Preprosto ga vmeπamo<br />

v jogurt ali sok, poËakamo 15 min, da se<br />

razpusti, pomeπamo in zauæi<strong>je</strong>mo.<br />

Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu<br />

Veliko zdravja vam želita Medex in<br />

uredništvo revi<strong>je</strong> Naša <strong>lekarna</strong>.<br />

60 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 61

MEDICINSKO ZRCALO<br />

Osteoartroza<br />

O osteoartrozi smo nekaj splošnih dejstev napisali<br />

že v prejšnji številki revi<strong>je</strong> Naša <strong>lekarna</strong>, tokrat pa<br />

smo se o bolezni sklepov pogovarjali z eno vodilnih<br />

strokovnjakinj na tem področju pri nas ter urednico<br />

Revmatološkega priročnika za družinske zdravnike,<br />

doc. dr. Sonjo Praprotnik, dr. med., s Kliničnega<br />

oddelka za revmatologijo KC Ljubljana.<br />

Pogovarjala se <strong>je</strong> Eva Esih.<br />

Kakšni so podatki o številu<br />

bolnikov z OA v Sloveniji?<br />

Podatkov o številu bolnikov v Sloveniji nimamo.<br />

Osteoartroza <strong>je</strong> med sklepno-mišičnimi<br />

težavami gotovo <strong>najbolj</strong> razšir<strong>je</strong>na bolezen<br />

in <strong>je</strong> odvisna od starosti. Na podlagi nekaterih<br />

raziskav so ugotovili, da se lahko začne že pri<br />

dvajsetih, čeprav ni vedno izražena s simptomi.<br />

Po štiridesetem letu so simptomi pogostejši.<br />

Sklepi, na katerih se osteoartroza najprej<br />

pojavi, so kolena, kolki, palčni sklep na<br />

stopalu, tako imenovani haluks valgus, zadnji<br />

mali sklepi na prstih rok ter vratni in ledveni<br />

del hrbtenice. Nekateri sklepi, npr. gležnji, so<br />

zaradi artroze le redko prizadeti.<br />

Poznamo veliko oblik revmatičnih<br />

bolezni, med katere spada tudi<br />

osteoartoza. Kako se oa razliku<strong>je</strong> od<br />

drugih oblik revmatičnih obolenj?<br />

Mehanizmi nastanka osteoartroze ali npr.<br />

revmatoidnega artritisa so povsem drugačni.<br />

Razliku<strong>je</strong>jo se po simptomih, po klinični sliki,<br />

načinu zdravl<strong>je</strong>nja. Gre za dve diametralno nasprotni<br />

bolezni.<br />

Povedali ste, da se osteoartroza lahko<br />

začne že pri dvajsetih. Torej to ni samo<br />

bolezen starejše populaci<strong>je</strong>?<br />

Ne, staran<strong>je</strong> ni edini dejavnik, ki povzroča<br />

nastanek osteoartroze. Dejavniki, ki še vplivajo<br />

na n<strong>je</strong>n nastanek, so dedna nagn<strong>je</strong>nost, hormonske<br />

spremembe, poškodbe pri športnikih<br />

in prevelika obremenitev sklepov pri predebelih<br />

ljudeh; tudi vnetne bolezni hitre<strong>je</strong> pripel<strong>je</strong>jo<br />

do artroze, npr. revmatoidni artritis, ki ni<br />

ali <strong>je</strong> slabo zdravl<strong>je</strong>n.<br />

Kako bolezen z vsemi svojimi simptomi<br />

vpliva na kakovost živl<strong>je</strong>nja bolnikov in<br />

kateri simptom pomeni največjo težavo<br />

pri bolnikih ter jih <strong>najbolj</strong> omeju<strong>je</strong> pri<br />

vsakdanjih aktivnostih?<br />

Kakovost živl<strong>je</strong>nja bolnikov z osteoartrozo<br />

<strong>je</strong> slaba. Največja težava so bolečina, okorelost<br />

pa tudi nemoč. Funkcionalna sposobnost <strong>je</strong> iz-<br />

62 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 63

MEDICINSKO ZRCALO<br />

Če bi se morala odločiti samo za eno sredstvo,<br />

ki <strong>je</strong> najučinkovitejše, bi bila to zagotovo fizikalna<br />

terapija. Pravilno razgibavan<strong>je</strong> <strong>je</strong> <strong>najbolj</strong>še<br />

za izboljšan<strong>je</strong> artroze.<br />

Ali <strong>je</strong> pri nas dobro poskrbl<strong>je</strong>no za<br />

bolnike na področju fizioterapi<strong>je</strong>?<br />

Za to ni dovolj poskrbl<strong>je</strong>no. Bolniki morajo<br />

zelo veliko storiti sami. Če mislijo, da bodo šli<br />

za 14 dni na leto v toplice in s tem naredili zase<br />

vse, se motijo. Telovadba pomeni resno dnevno<br />

razgibavan<strong>je</strong>, vsaj 15 minut. Fizioterapevt nauči<br />

bolnika pravilnih vaj, ki jih potem sam izvaja<br />

doma. Imamo tudi spletno stran za bolnike,<br />

www.revma.net, na kateri so va<strong>je</strong> zelo dobro<br />

prikazane s slikami.<br />

Ali <strong>je</strong> v zadn<strong>je</strong>m času prišlo do kakšnih<br />

sprememb v zdravl<strong>je</strong>nju oa, kakšne so<br />

novosti na tem področju?<br />

Edina novost <strong>je</strong>, da imamo na voljo nov<br />

nesteroidni antirevmatik z učinkovino etorikoksib.<br />

Še enkrat poudarjam, da samega poteka<br />

bolezni takšno zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> bistveno ne<br />

spremeni. Zmanjša vnet<strong>je</strong>, ki lahko še dodatno<br />

poškodu<strong>je</strong> sklep in povzroča bolečino.<br />

Nov nesteroidni antirevmatik <strong>je</strong> enako učinkovit,<br />

kot so klasični, doslej znani nesteroidni<br />

antirevmatiki. Včasih ima boljši protibolečinski<br />

učinek, zlasti pri revmatoidnem artritisu,<br />

in <strong>je</strong> varnejši za prebavila. Tako kot pri vseh<br />

nesteroidnih antirevmatikih pa so možni tudi<br />

neželeni učinki.<br />

redno zmanjšana in bolnik pomeni veliko breme<br />

za družbo. Zmanjšana <strong>je</strong> zmožnost za delo,<br />

veliko <strong>je</strong> odsotnosti z dela, pride lahko tudi do<br />

predčasne upokojitve.<br />

Kako zdravimo osteoartrozo?<br />

Zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> osteoartroze <strong>je</strong> dvoplastno. Prvo<br />

in najpomembnejše <strong>je</strong> ohranjan<strong>je</strong> gibljivosti, ki<br />

obenem zdravi tudi sam proces artroze. Določena<br />

stopnja obremenitve zelo ugodno vpliva<br />

na metabolizem v hrustancu in na nastajan<strong>je</strong><br />

nove medceličnine. Obremenitev pa ne sme<br />

biti prehuda, saj lahko sklepu škodi. Predvsem<br />

razgibavan<strong>je</strong> lahko spremeni potek bolezni.<br />

Drug pomemben vidik zdravl<strong>je</strong>nja pa <strong>je</strong> obvladovan<strong>je</strong><br />

bolečine. Na začetku uporabljamo preproste<br />

analgetike, kot <strong>je</strong> paracetamol. Če to ni<br />

učinkovito ali če <strong>je</strong> prisotno tudi vnet<strong>je</strong>, predpišemo<br />

nesteroidni antirevmatik. Nesteroidni<br />

antirevmatiki ne spremenijo poteka osteoartroze,<br />

torej bolezni ne zdravijo. Zdravijo lokalno<br />

vnet<strong>je</strong> in lajšajo bolečine. Uporabljamo tudi<br />

in<strong>je</strong>kci<strong>je</strong> glukokortikoidov, ki prav tako delu<strong>je</strong>jo<br />

protivnetno; navadno pomagajo in pomirijo<br />

vnet<strong>je</strong>. Da<strong>je</strong>mo jih lokalno v sklep, kar pa ima<br />

možne neželene učinke, kot <strong>je</strong> okužba v sklepu.<br />

Poznamo še en način zdravl<strong>je</strong>nja, ki <strong>je</strong> morda<br />

nekoliko razočaral, ampak ga še nismo opustili,<br />

to so sistemska nadomestila hondroitin sulfat<br />

in glukozamini<strong>je</strong>v sulfat.<br />

Ali lahko z zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m preprečimo<br />

napredovan<strong>je</strong> bolezni?<br />

Z zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m ne moremo preprečiti napredovanja<br />

bolezni. Napredovan<strong>je</strong> <strong>najbolj</strong> upočasnimo<br />

s fizikalno terapijo, torej z giban<strong>je</strong>m.<br />

Ali lahko primerjate zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> v<br />

Sloveniji z zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m v svetu?<br />

Ali Slovenija sledi svetovnim smernicam?<br />

Da. Mislim, da <strong>je</strong> v zadn<strong>je</strong>m letu ali dveh<br />

zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> revmatoloških bolezni zelo napredovalo.<br />

Tudi Zavod za zdravstveno zavarovan<strong>je</strong><br />

nam <strong>je</strong> zelo prisluhnil.<br />

Kaj bi sporočili bolnikom,<br />

na kaj naj bodo pozorni?<br />

Zdrav<strong>je</strong> <strong>je</strong> v njihovih rokah. Zelo pomembno<br />

<strong>je</strong>, da bolniki z osteoartrozo ohranjajo stalno<br />

telesno težo, da se ne redijo, saj to pomeni<br />

večjo obremenitev za sklepe. Debelost <strong>je</strong> hud<br />

sovražnik osteoartroze. Priporočam zdrav dietetski<br />

režim in giban<strong>je</strong>, kar pa tako velja za<br />

vse bolezni. <br />

64 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 65

MEDICINSKO ZRCALO<br />

Spremen<strong>je</strong>no<br />

delovan<strong>je</strong> trebušne<br />

slinavke in celiakija<br />

Rado Janπa, dr. med., spec. gastroenterolog, KliniËni oddelek za gastroenterologijo UKC Ljubljana<br />

Celiakija <strong>je</strong> sistemska, imunsko pogo<strong>je</strong>na bolezen, ki najpogoste<strong>je</strong> prizadene<br />

tanko črevo. Bolezen nastane kot posledica uživanja glutena, ki <strong>je</strong> v pšenici,<br />

<strong>je</strong>čmenu in ržu ter delno tudi v ovsu in tako tudi v številnih prehranskih<br />

izdelkih. Pri bolnikih s celiakijo <strong>je</strong> učinkovita terapija brezglutenska prehrana.<br />

Če bolnik s hrano ne pre<strong>je</strong>ma glutena, se resice tankega črevesa znova obnovijo in<br />

prevzamejo svojo vlogo. Nekateri bolniki s celiakijo pa imajo kljub brezglutenski<br />

dieti težave. Te so lahko posledica zmanjšanega delovanja trebušne slinavke.<br />

Trebuπna slinavka (pankreas)<br />

Trebušna slinavka (pankreas) <strong>je</strong> prebavna<br />

žleza, ki ima dve funkciji, endokrino (z notranjim<br />

izločan<strong>je</strong>m) in eksokrino (z zunanjim izločan<strong>je</strong>m).<br />

Povezana <strong>je</strong> z dvanajstnikom (začetnim<br />

delom tankega črevesa) in leži v višini prvih<br />

dveh ledvenih vretenc.<br />

Trebušna slinavka z notranjim izločan<strong>je</strong>m<br />

<strong>je</strong> sestavl<strong>je</strong>na iz t. i. Langerhansovih otočkov,<br />

od koder se v kri izločata hormona inzulin in<br />

glukagon. Motnja izločanja inzulina <strong>je</strong> povezana<br />

s sladkorno boleznijo.<br />

Trebušno slinavko z zunanjim izločan<strong>je</strong>m<br />

predstavlja žlezno tkivo, ki izloča približno 1,5<br />

litra soka na dan. Sok trebušne slinavke v glavnem<br />

vsebu<strong>je</strong> elektrolite in beljakovine – večinoma<br />

encime (amilaza, lipaza, proteaze). Ti<br />

encimi se po obroku hrane s posebnimi regulacijskimi<br />

mehanizmi izločajo v dvanajstnik in so<br />

pomembni pri razgradnji hrane, zlasti maščob<br />

in sladkor<strong>je</strong>v, pa tudi beljakovin.<br />

Če pride do zmanjšanega delovanja trebušne<br />

slinavke (in s tem pomanjkanja prebavnih encimov<br />

pankreasa), opažamo različne znake – od<br />

meteorizma (napihn<strong>je</strong>nosti), slabosti, bruhanja,<br />

driske, steatore<strong>je</strong> (čezmerne količine maščob v<br />

blatu) do izgube apetita, malabsorpci<strong>je</strong> (nepopolne<br />

absorpci<strong>je</strong> hranil v črevesju), hujšanja ipd.<br />

Zmanjšano delovan<strong>je</strong> trebušne<br />

slinavke (ali t. i. eksokrina insuficienca<br />

pankreasa) se pojavlja pri različnih<br />

bolezenskih stanjih:<br />

• akutnem, kroničnem pankreatitisu<br />

(vnetju trebušne slinavke),<br />

66 NA©A LEKARNA

MEDICINSKO ZRCALO<br />

• celiakiji,<br />

• stanju po kirurških posegih<br />

zgornjih prebavil,<br />

• stanju po operaciji trebušne slinavke in<br />

• drugih bolezenskih stanjih.<br />

Celiakija<br />

Celiakija <strong>je</strong> bolezen prebavil, pri kateri pride<br />

do okvare tankega črevesa. Zaradi okvare se poslabša<br />

absorpcija hranilnih snovi, posledici pa<br />

sta moten razvoj organizma in slabša telesna<br />

odpornost. Celiakija se razvi<strong>je</strong> zaradi preobčutljivosti<br />

za beljakovino gluten oziroma za n<strong>je</strong>gov<br />

izvleček gliadin. Posledica preobčutljivosti <strong>je</strong><br />

stanjšan<strong>je</strong> resic sluznice tankega črevesa. Tako<br />

spremen<strong>je</strong>na sluznica ni več sposobna vsrkati<br />

dovolj določenih hranilnih snovi iz črevesja v<br />

kri. Bolniki, pri katerih <strong>je</strong> bila ugotovl<strong>je</strong>na bolezen<br />

celiakija, imajo najpogoste<strong>je</strong> prebavne motn<strong>je</strong>,<br />

prihaja do pomanjkanja vitaminov in drugih<br />

sestavin hrane ter padca odpornosti organizma.<br />

Pri nastanku celiaki<strong>je</strong> imajo odločilno<br />

vlogo dedni dejavniki. Bolniki s celiakijo so vse<br />

živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> vezani na brezglutensko dieto. Gluten<br />

<strong>je</strong> sestavni del beljakovin, shran<strong>je</strong>nih v endospermu<br />

določenih vrst žit. Gluten <strong>je</strong> pri različnih<br />

vrstah žit različen. Značilnost glutena ali<br />

lepka <strong>je</strong>, da veže vodo in skrbi za povezanost in<br />

elastičnost testa. Nekatere od glutenskih beljakovin<br />

se imenu<strong>je</strong>jo prolamini, in ti povzročajo<br />

poškodbe na sluznici pri ljudeh s celiakijo.<br />

Nova dognanja: delovan<strong>je</strong> trebuπne slinavke <strong>je</strong><br />

lahko zmanjπano pri bolnikih s celiakijo<br />

Različne epidemiološke študi<strong>je</strong> dokazu<strong>je</strong>jo,<br />

da <strong>je</strong> pojavnost celiaki<strong>je</strong> pri odraslih približno<br />

enoodstotna. Celiakija <strong>je</strong> bolezen, pri kateri<br />

68 NA©A LEKARNA<br />

alergijska intoleranca za gluten povzroči spremembe<br />

na črevesni sluznici. Osnovno zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

bolnikov s celiakijo <strong>je</strong> torej brezglutenska<br />

dieta.<br />

Toda v praksi ugotavljamo, da imajo številni<br />

bolniki (približno 10 %) kljub brezglutenski<br />

dieti driske ali pa vsaj mehkejše blato.<br />

Pogosto se takim kliničnim znakom pridruži<br />

še napihn<strong>je</strong>nost (meteorizem) ter pretakan<strong>je</strong><br />

po trebuhu. Simptomi maldigesti<strong>je</strong> (slabo<br />

prebavl<strong>je</strong>ne hrane) so lahko minimalni, pogosti<br />

pa so še nižja telesna teža, nižja rast, izpadan<strong>je</strong><br />

las in osteoporoza.<br />

Novejša raziskava avtorja Leedsa s sodelavci<br />

iz leta 2007 <strong>je</strong> pokazala, da <strong>je</strong> v celotni<br />

obravnavani skupini 15 % bolnikov s celiakijo<br />

imelo tudi spremen<strong>je</strong>no delovan<strong>je</strong> trebušne<br />

slinavke in drisko. V skupini bolnikov na brezglutenski<br />

dieti, ki niso imeli driske, so eksokrino<br />

insuficienco trebušne slinavke odkrili pri<br />

šestih odstotkih bolnikov. Pri bolnikih, ki so<br />

kljub brezglutenski dieti imeli drisko, pa se<br />

zmanjšano delovan<strong>je</strong> trebušne slinavke pojavlja<br />

v kar v 30–40 %.<br />

Kadar torej trebušna slinavka izloča premalo<br />

encimov, potrebnih za razgradnjo hrane, sta prisotna<br />

driska in napihovan<strong>je</strong>! Osnovni vzrok <strong>je</strong><br />

spremen<strong>je</strong>na sluznica tankega črevesa, nesinhron<br />

prehod hrane iz želodca v tanko črevo in<br />

spremen<strong>je</strong>no izločan<strong>je</strong> snovi (holecistokinin –<br />

cck), ki trebušno slinavko spodbuja k izločanju<br />

encimov. Sama zgradba trebušne slinavke <strong>je</strong> pri<br />

celiakiji nespremen<strong>je</strong>na, spremen<strong>je</strong>ni pa so refleksni<br />

mehanizmi, pomembni za n<strong>je</strong>no delovan<strong>je</strong>.<br />

Ko imajo bolniki s celiakijo kljub brezglutenski<br />

dieti še vedno driske, moramo izključiti<br />

še druge vzroke ali zaplete bolezni, pr<strong>eden</strong> sklepamo,<br />

da gre le za zmanjšano izločan<strong>je</strong> encimov<br />

trebušne slinavke.<br />

NAJŠIRŠA PONUDBA EKOLOŠKIH ŽIVIL<br />

BREZ GLUTENA V SLOVENIJI !<br />

KRANJ<br />

Mercator center<br />

Primskovo<br />

Tel.: 04 204 32 02<br />

LEKARNA PLAVŽ<br />

Cesta Cirila Tavčarja 3b, 4270 Jesenice<br />

Tel.: 04 586 58 50<br />

Bolnikom z zmanjšanim delovan<strong>je</strong>m trebušne<br />

slinavke pri zdravl<strong>je</strong>nju dodajamo<br />

encime trebušne slinavke v obliki kapsul in<br />

tako pripomoremo k razgradnji hranil. Težave,<br />

kot so driska, napihovan<strong>je</strong>, slabše napredovan<strong>je</strong><br />

v rasti in pridobivanju telesne<br />

teže, postopoma prenehajo. In, kar <strong>je</strong> najpomembnejše,<br />

izboljša se kvaliteta živl<strong>je</strong>nja. <br />

PharmaCare v LJUBLJANI<br />

nasproti glavne avtobusne posta<strong>je</strong><br />

Izredno bogata ponudba ekoloških brezglutenskih živil tudi v<br />

prodajalni VitaCare v nakupovalnem centru Qlandia NOVA GORICA.<br />

www.pharmacare.si<br />

LJUBLJANA<br />

Mercator TC Nove Jarše<br />

nasproti City Parka<br />

Tel.: 01 541 60 70<br />

NOVO!<br />

LJUBLJANA<br />

PC Metropol - Trg Osvobodilne Fronte 13<br />

nasproti glavne avtobusne in železniške posta<strong>je</strong><br />

Tel.: 01 620 74 80

PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Zagotavljan<strong>je</strong><br />

hladne verige<br />

<strong>je</strong> tudi potroπnikova<br />

odgovornost<br />

mag. Kristina Likar, univ. dipl. org.<br />

in asist. Andrej Ovca, dipl. san. inæ.; Univerza v Ljubljani, Visoka πola za zdravstvo<br />

Ste že kdaj slišali za po<strong>je</strong>m “hladna veriga”?<br />

Na kaj bi najprej pomislili? V toplejših dneh <strong>je</strong><br />

najpogostejši odgovor sladoled in ohla<strong>je</strong>na pijača.<br />

Toda če ti vprašanji povzročata rahlo začuden<strong>je</strong><br />

in nelagod<strong>je</strong> pri iskanju odgovora, potem <strong>je</strong><br />

nasledn<strong>je</strong> besedilo kot naročeno.<br />

70 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 71

PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

K<br />

er 60 % nakupovalne košare povprečnega<br />

Evropejca za<strong>je</strong>majo živila,<br />

ki imajo predpisan temperaturni<br />

režim shran<strong>je</strong>vanja pri nizkih<br />

temperaturah, <strong>je</strong> zagotavljan<strong>je</strong> hladne verige<br />

tudi z vidika potrošnika iz<strong>je</strong>mno pomembno.<br />

Vzrok za tako sestavo nakupovalne košare <strong>je</strong><br />

mogoče iskati v kroničnem pomanjkanju časa<br />

posameznika, kar se odraža tudi pri pripravi<br />

hrane doma. Potencialno nevarnost v živilih, ki<br />

imajo predpisan temperaturni režim in jih zauži<strong>je</strong>mo<br />

brez dodatne toplotne obdelave, pomenijo<br />

mikroorganizmi, ki lahko živijo in se celo<br />

razmnožu<strong>je</strong>jo pri temperaturah v hladilniku.<br />

Spoštovan<strong>je</strong> načela hladne verige in ustrezni<br />

pogoji shran<strong>je</strong>vanja sta dva izmed ukrepov,<br />

ki zagotavljata varnost živil in njihovo kakovost,<br />

torej tudi živil, ki imajo predpisan temperaturni<br />

režim in so v trgovinah shran<strong>je</strong>ni v hladilnih<br />

oz. zamrzovalnih vitrinah. Definicij hladne<br />

verige <strong>je</strong> mnogo, pri vseh pa <strong>je</strong> mogoče razbrati<br />

sporočilo, da zagotavljan<strong>je</strong> hladne verige<br />

pomeni vzdrževan<strong>je</strong> predpisane temperature<br />

živila neprekin<strong>je</strong>no od n<strong>je</strong>gove proizvodn<strong>je</strong><br />

do n<strong>je</strong>gove porabe. Predpisano temperaturo,<br />

pri kateri moramo hraniti živilo, navadno najdemo<br />

na deklaraciji oz. embalaži izdelka.<br />

Glede na definici<strong>je</strong> hladne verige <strong>je</strong> n<strong>je</strong>no<br />

zagotavljan<strong>je</strong> tudi odgovornost nas potrošnikov,<br />

ki predstavljamo zadnji (vendar zato nič<br />

manj pomemben) člen živilsko/prehransko/<br />

oskrbovalne verige. Potrošnik <strong>je</strong> tisti, ki po<br />

nakupu v trgovini hitro pokvarljiva živila prinese/pripel<strong>je</strong><br />

domov in jih shrani v domačem<br />

hladilniku. Žal se potrošniki odgovornosti za<br />

zagotavljan<strong>je</strong> varnega živila ne zavedamo dovolj.<br />

To potrju<strong>je</strong>jo tudi izsledki raziskave z<br />

naslovom Od vil do vilic, ki jo <strong>je</strong> izvedla Zveza<br />

potrošnikov Sloveni<strong>je</strong>, saj od sodelujočih le<br />

4 % menijo, da so za varnost živil odgovorni<br />

potrošniki. Morda <strong>je</strong> hran<strong>je</strong>n<strong>je</strong> živil pri potrošniku<br />

doma celo <strong>eden</strong> <strong>najbolj</strong> kritičnih členov<br />

hladne verige, ker tega področja ne urejajo<br />

zakoni in uredbe, ampak <strong>je</strong> ravnan<strong>je</strong> nas<br />

potrošnikov odvisno predvsem od našega zavedanja,<br />

da z nepravilnim ravnan<strong>je</strong>m ogrožamo<br />

sebe in svo<strong>je</strong> bližn<strong>je</strong>, saj s tem tvegamo izbruh<br />

bolezni, ki <strong>je</strong> posledica okužbe ali zastrupitve<br />

s hrano.<br />

Seveda se spremembe v ravnanju potrošnika<br />

ne zgodijo čez noč in pri tem <strong>je</strong> vsekakor treba<br />

upoštevati moč navade. Prvi korak v pravo<br />

smer pa lahko storimo že, če svoj hladilnik<br />

opremimo s termometrom, redno spremljamo<br />

temperaturo ter vzdržu<strong>je</strong>mo red in čistočo. <br />

Koliko lahko potroπniki pripomoremo<br />

k veËji varnosti æivil<br />

Potroπniki s svojim ravnan<strong>je</strong>m na varnost æivila<br />

vplivamo æe v trenutku, ko vzamemo izdelek s<br />

prodajne police, v tem primeru hladilne oz.<br />

zamrzovalne vitrine.<br />

Pri nakupu se dræimo naËela, da æivila, ki imajo<br />

predpisan temperaturni reæim, v nakupovalno<br />

koπarico poloæimo na koncu, ko æe imamo vse<br />

preostalo. Pr<strong>eden</strong> se odpravimo domov, obËutljiva<br />

æivila − tista, ki morajo biti na hladnem − zloæimo<br />

v hladilno vreËo, ki jo <strong>je</strong> mogoËe kupiti kar v trgovini,<br />

lahko pa uporabimo tudi hladilno torbo. Æal to ni<br />

v navadi slovenskih potroπnikov. Prej omen<strong>je</strong>na<br />

raziskava namreË razkriva, da kar 85 % sodelujoËih<br />

nikoli ne uporablja hladilne vreËke oz. hladilne torbe<br />

za transport obËutljivih æivil iz trgovine domov.<br />

Pri samem transportu poskrbimo, da <strong>je</strong> Ëas od<br />

trgovine do doma Ëim krajπi in da æivila, Ëetudi<br />

shran<strong>je</strong>na v hladilni vreËi, niso izpostavl<strong>je</strong>na<br />

neposrednemu vplivu sonca.<br />

Pri shran<strong>je</strong>vanju æivil doma upoπtevamo<br />

temperaturne pogo<strong>je</strong>, ki so oznaËeni na deklaraciji<br />

ali embalaæi izdelka. Toda da to lahko zagotovimo,<br />

moramo nujno vedeti, kako delu<strong>je</strong> naπ hladilnik.<br />

Zato <strong>je</strong> treba hladilnik oz. zamrzovalnik opremiti<br />

s termometrom in redno spremljati temperaturo<br />

v n<strong>je</strong>m. Poleg tega moramo pri shran<strong>je</strong>vanju æivil<br />

v hladilniku zagotoviti njihovo pravilno prostorsko<br />

razporeditev. Æivila, ki ne bodo veË toplotno<br />

obdelana, shranju<strong>je</strong>mo na zgornji polici in loËeno<br />

od surovih æivil ter tako prepreËimo navzkriæno<br />

onesnaæen<strong>je</strong>. Pazimo tudi, da <strong>je</strong> med posameznimi<br />

izdelki nekaj praznega prostora, kar omogoËa<br />

neovirano kroæen<strong>je</strong> hladnega zraka. Æivila, ki morajo<br />

biti hran<strong>je</strong>na pri niæjih temperaturah, vedno<br />

shranju<strong>je</strong>mo Ëim bliæ<strong>je</strong> zadnji steni hladilnika, saj <strong>je</strong><br />

tam temperatura zraka navadni do 2 °C niæja kot<br />

v spredn<strong>je</strong>m delu hladilnika. Poleg tega <strong>je</strong><br />

pomembno tudi higiensko in tehniËno stan<strong>je</strong> naπega<br />

hladilnika. Ugotovitve domaËih in tujih raziskav<br />

namreË kaæejo, da so πtevilni domaËi hladilniki<br />

v Evropi in svetu nepravilno vzdræevani in delu<strong>je</strong>jo<br />

nad priporoËljivimi temperaturami.<br />

72 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 73

VENERIN KOTI»EK<br />

KAKO SE ZAŠČITITI<br />

PRED ZANOSITVIJO,<br />

ČE POZABIMO<br />

KONTRACEPCIJSKO<br />

TABLETO<br />

Doc. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologi<strong>je</strong> in porodniπtva, Ginekoloπka klinika UKC Ljubljana<br />

Pri <strong>je</strong>manju kombinirane oralne kontracepci<strong>je</strong> in progestagenske oralne<br />

kontracepci<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> na našem tržišču novost, <strong>je</strong> za kontracepcijsko učinkovitost<br />

iz<strong>je</strong>mno pomembno dosledno <strong>je</strong>man<strong>je</strong> kontracepcijskih tablet, saj ob rednem<br />

<strong>je</strong>manju tablet zanosi le ena od tristotih žensk v letu dni <strong>je</strong>manja.<br />

Pri pozabl<strong>je</strong>ni oz. izpuščeni tableti pa se poveča tvegan<strong>je</strong> za neželeno zanositev.<br />

Tvegan<strong>je</strong> pri izpuščenih tabletah <strong>je</strong> več<strong>je</strong> pri <strong>je</strong>manju tablet z zelo nizkim<br />

dnevnim odmerkom etinilestradiola (20 mikrogramov) ali če ženska izpusti<br />

tabletke na začetku ali koncu ciklusa (saj <strong>je</strong> takrat premor brez <strong>je</strong>manja tablet<br />

najdaljši) in pri <strong>je</strong>manju progestagenske kontracepci<strong>je</strong>. Priporočila Svetovne<br />

zdravstvene organizaci<strong>je</strong> tako predpisu<strong>je</strong>jo različna ukrepanja glede na<br />

vsebnost hormonov v kontracepcijskih tabletah.<br />

74 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 75

VENERIN KOTI»EK<br />

P<br />

ri <strong>je</strong>manju kombiniranih kontracepcijskih<br />

tablet, ki vsebu<strong>je</strong>jo 20 mikrogramov<br />

etinilestradiola (logest, harmonet,<br />

lindynette 20, yasiminelle,<br />

yaz) <strong>je</strong> ob eni izpuščeni tableti treba vzeti tableto<br />

takoj, ko se ženska spomni. Naslednjo tableto<br />

ženska vzame kot po navadi, tako da <strong>je</strong> lahko<br />

glede na čas <strong>je</strong>manja treba vzeti dve tableti<br />

hkrati. Naslednjih sedem dni mora uporabljati<br />

še pregradno metodo kontracepci<strong>je</strong> (kondom)<br />

ali se vzdržati spolnih odnosov. Nujna kontracepcija<br />

ni potrebna. Če ženska pozabi vzeti dve<br />

tableti ali več tablet zaporedoma, jih naprej <strong>je</strong>ml<strong>je</strong><br />

takoj, ko se spomni, tako da vzame zadnjo<br />

izpuščeno tableto in naslednjo tableto v tistem<br />

času kot po navadi. Če <strong>je</strong> pozabila dve ali več<br />

tablet zaporedoma v prvem tednu <strong>je</strong>manja, <strong>je</strong><br />

ob tem treba čim prej vzeti še nujno kontracepcijo<br />

(norlevo). Če <strong>je</strong> ženska pozabila dve ali več<br />

tablet zaporedoma v drugem tednu <strong>je</strong>manja,<br />

nujna kontracepcija ni potrebna. Če pa <strong>je</strong> ženska<br />

pozabila dve ali več tablet zaporedoma v<br />

tret<strong>je</strong>m tednu <strong>je</strong>manja, naj naprej <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> tablete<br />

do konca zavojčka in nato začne nov zavojček<br />

Kontracepcijske tablete<br />

Uporaba kontracepcijskih tablet <strong>je</strong> trenutno<br />

ena <strong>najbolj</strong> razπir<strong>je</strong>nih in uporabljanih metod<br />

kontracepcijske zaπËite. VeËina<br />

kontracepcijskih tablet <strong>je</strong> kombiniranih.<br />

To pomeni, da vsebu<strong>je</strong>jo estrogen in<br />

progestagen. Razmer<strong>je</strong> obeh hormonov<br />

oz. njunih derivatov <strong>je</strong> lahko stalno ali pa se<br />

spreminja v Ëasu meseËnega <strong>je</strong>manja.<br />

Kontracepcijske tablete prepreËu<strong>je</strong>jo<br />

ovulacijo. Jeml<strong>je</strong>jo se 21 dni zapored, nato<br />

sledi sedemdnevni premor in v tem obdobju<br />

nastopi menstruacijska krvavitev. ZaπËita<br />

pred neæeleno noseËnostjo <strong>je</strong> pri pravilnem<br />

<strong>je</strong>manju 99,7-odstotna. V Sloveniji so na<br />

voljo tudi kombinirane kontracepcijske<br />

tablete z 28-dnevnim reæimom <strong>je</strong>manja<br />

(24 + 4). Pri tem reæimu <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> æenska<br />

aktivne tablete s hormonom 24 dni,<br />

nasledn<strong>je</strong> πtiri dni pa <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> tablete<br />

s placebom (neaktivne tablete). Æenska<br />

zaËne <strong>je</strong>mati tablete iz novega zavojËka<br />

naslednji dan po zadnji zauæiti neaktivni<br />

tableti. Prav tako so na voljo kontracepcijske<br />

tablete, ki vsebu<strong>je</strong>jo le progestagen, brez<br />

estrogena. Jeml<strong>je</strong>jo se neprekin<strong>je</strong>no:<br />

<strong>je</strong>manju tablet iz enega zavojËka sledi brez<br />

premora <strong>je</strong>man<strong>je</strong> tablet iz drugega zavojËka.<br />

V vsakem zavojËku <strong>je</strong> 28 aktivnih tablet.<br />

takoj naslednji dan brez premora. Če <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> tablete<br />

z 28-dnevnim režimom <strong>je</strong>manja, izpusti<br />

morebitne placebo tablete. V vseh primerih pozabl<strong>je</strong>nih<br />

tablet <strong>je</strong> treba naslednjih sedem dni<br />

uporabljati pregradno metodo kontracepci<strong>je</strong><br />

(kondom) ali se vzdržati spolnih odnosov.<br />

Pri <strong>je</strong>manju kombiniranih kontracepcijskih<br />

tablet s 30 do 35 mikrogramov učinkovine etinilestradiola<br />

(femoden, minulet, lindynette 30,<br />

yarina, stediril-m, rigevidon, microgynon, marvelon,<br />

tri-stediril, tri-regol, trinovum, cilest, diane<br />

35) <strong>je</strong> pri eni ali dveh izpuščenih tabletah<br />

treba vzeti izpuščene tablete takoj, ko se ženska<br />

spomni. Naslednjo tableto ženska vzame kot<br />

po navadi, tako da <strong>je</strong> lahko glede na čas <strong>je</strong>manja<br />

treba vzeti dve ali tri tablete hkrati. Pri tem <strong>je</strong><br />

treba naslednjih sedem dni uporabljati pregradno<br />

metodo kontracepci<strong>je</strong> (kondom) ali se<br />

vzdržati spolnih odnosov. Nujna kontracepcija<br />

ni potrebna. Če ženska pozabi vzeti tri ali več<br />

76 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 77

VENERIN KOTI»EK<br />

tablet zaporedoma, nadalju<strong>je</strong> <strong>je</strong>man<strong>je</strong> takoj, ko<br />

se spomni, tako da vzame zadnjo izpuščeno tableto<br />

in naslednjo tableto ob tistem času kot po<br />

navadi. Če <strong>je</strong> pozabila tri ali več tablet zaporedoma<br />

v prvem tednu <strong>je</strong>manja, <strong>je</strong> ob tem čim<br />

prej treba vzeti še nujno kontracepcijo. Če <strong>je</strong><br />

ženska pozabila tri ali več tablet zaporedoma v<br />

drugem tednu <strong>je</strong>manja, nujna kontracepcija ni<br />

potrebna. Če pa <strong>je</strong> ženska pozabila vzeti tri ali<br />

več tablet zaporedoma v tret<strong>je</strong>m tednu <strong>je</strong>manja,<br />

naj tablete <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> do konca zavojčka in nato<br />

začne nov zavojček takoj naslednji dan brez<br />

premora. Če ženska <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> tablete z 28-dnevnim<br />

režimom <strong>je</strong>manja, izpusti neaktivne (placebo)<br />

tablete. V vseh primerih pozabl<strong>je</strong>nih tablet<br />

<strong>je</strong> treba naslednjih sedem dni uporabljati<br />

pregradno metodo kontracepci<strong>je</strong> (kondom) ali<br />

se vzdržati spolnih odnosov.<br />

Če <strong>je</strong> ženska pozabila vzeti tablete in med<br />

prvim normalnim premorom brez tablet ne<br />

dobi pričakovane menstruaci<strong>je</strong>, <strong>je</strong> mogoče, da<br />

<strong>je</strong> noseča. Takrat se mora pred naslednjim začetkom<br />

<strong>je</strong>manja tablet iz nasledn<strong>je</strong>ga zavojčka<br />

posvetovati z zdravnikom.<br />

Omen<strong>je</strong>na shema <strong>je</strong> precej zapletena, na<br />

drugi strani pa <strong>je</strong> pomembno, da so navodila<br />

pri izpuščenih tabletah čim preprostejša. Zato<br />

smo slovenski ginekologi pripravili predlog<br />

priporočil oz. alternativno shemo za ukrepan<strong>je</strong><br />

ob izpuščenih tabletah, ne glede na vsebnost<br />

hormonov v tabletkah. Predlog <strong>je</strong> še v<br />

strokovni razpravi in še ni potr<strong>je</strong>n. Po tem<br />

predlogu naj ženska ob eni izpuščeni tableti<br />

tableto vzame takoj, ko se spomni. Naslednjo<br />

tableto vzame kot po navadi, tako da <strong>je</strong> lahko<br />

Kaj <strong>je</strong> nujna kontracepcija?<br />

Nujna kontracepcija ali jutranja tabletka <strong>je</strong><br />

metoda, ki v 72 urah po nezaπËitenem spolnem<br />

odnosu prepreËi neæeleno noseËnost. Jutranja<br />

tabletka <strong>je</strong> hormonska kontracepcija, ki <strong>je</strong><br />

znana tudi kot “postkoitalna kontracepcija”,<br />

“urgentna kontracepcija” ali “morning-after<br />

pill”. Tablete so na voljo v <strong>lekarna</strong>h, in sicer za<br />

starejπe od 16 let brez recepta in za mlajπe od<br />

16 let z “belim receptom” zdravnika.<br />

V Sloveniji so z indikacijo nujna kontracepcija<br />

na voljo tablete Norlevo. Jutranja tabletka<br />

delu<strong>je</strong> tako, da prepreËi ovulacijo in zgosti sluz<br />

v materniËnem vratu. »e pa <strong>je</strong> æenska æe<br />

noseËa, te noseËnosti jutranja tabletka ne<br />

more prekiniti. Jutranja tabletka ne πËiti pred<br />

spolno prenosljivimi okuæbami.<br />

glede na čas <strong>je</strong>manja treba vzeti dve tableti<br />

hkrati. Nujna kontracepcija ni potrebna. Ob<br />

tem <strong>je</strong> treba naslednjih sedem dni uporabljati<br />

pregradno metodo kontracepci<strong>je</strong> (kondom) ali<br />

se vzdržati spolnih odnosov. Če ženska pozabi<br />

vzeti dve tableti ali več tablet zaporedoma,<br />

vzame čim prej nujno kontracepcijo. Naslednji<br />

dan vzame tableto ob običajnem času in<br />

<strong>je</strong>ml<strong>je</strong> tablete redno do konca zavojčka. Če <strong>je</strong><br />

ženska pozabila vzeti dve tableti ali več tablet<br />

zaporedoma v tret<strong>je</strong>m tednu <strong>je</strong>manja, naj tablete<br />

<strong>je</strong>ml<strong>je</strong> do konca zavojčka in nato začne z<br />

<strong>je</strong>man<strong>je</strong>m tablet iz novega zavojčka takoj naslednji<br />

dan, brez premora. Če <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> tablete z<br />

28-dnevnim režimom <strong>je</strong>manja, izpusti neak-<br />

tivne (placebo) tablete. V vseh primerih pozabl<strong>je</strong>nih<br />

tablet <strong>je</strong> treba naslednjih sedem dni<br />

uporabljati pregradno metodo kontracepci<strong>je</strong><br />

(kondom) ali se vzdržati spolnih odnosov.<br />

Pri <strong>je</strong>manju progestagenske oralne kontracepci<strong>je</strong><br />

(npr. cerazette), ki se <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> vsak dan<br />

neprekin<strong>je</strong>no, brez enot<strong>eden</strong>skega premora, <strong>je</strong><br />

prav tako pomemben poudarek na rednem <strong>je</strong>manju<br />

tablet. Pri progestagenski oralni kontracepciji<br />

se kot pozabl<strong>je</strong>na tableta šte<strong>je</strong> zamuda v<br />

<strong>je</strong>manju tablet več kot 12 ur, torej če <strong>je</strong> med eno<br />

in drugo tableto minilo več kot 36 ur. V tem<br />

primeru ženska vzame tableto takoj, ko se spomni.<br />

Naslednjo tableto vzame takrat kot po navadi,<br />

tako da <strong>je</strong> lahko glede na čas <strong>je</strong>manja treba<br />

vzeti dve tableti hkrati. Stališča glede potrebe<br />

po nujni kontracepciji niso popolnoma enotna,<br />

kajti če ima ženska spolne odnose v času<br />

brez zaščite, <strong>je</strong> morda uporaba nujne kontracepci<strong>je</strong><br />

smiselna. Zato slovenski ginekologi predlagamo<br />

poenostavl<strong>je</strong>no alternativno shemo<br />

ukrepanja. Pri eni ali več zaporedoma pozabl<strong>je</strong>nih<br />

progestagenskih tablet za več kot 12 ur naj<br />

ženska čim prej vzame nujno kontracepcijo.<br />

Naslednjo tableto pa vzame naslednji dan kot<br />

po navadi in <strong>je</strong>ml<strong>je</strong> tablete po ustal<strong>je</strong>nem režimu<br />

neprekin<strong>je</strong>no. Pri tem <strong>je</strong> treba naslednjih<br />

sedem dni uporabljati pregradno metodo kontracepci<strong>je</strong><br />

(kondom) ali se vzdržati spolnih odnosov.<br />

Predlog <strong>je</strong> še v strokovni razpravi.<br />

Uporaba progestagenske nujne kontracepci<strong>je</strong><br />

ima v primerjavi s klasično kombinirano nujno<br />

kontracepcijo manj neželenih učinkov, kot<br />

sta slabost ali bruhan<strong>je</strong>. Prav tako ni zdravstvenih<br />

kontraindikacij za n<strong>je</strong>no uporabo. <br />

78 NA©A LEKARNA

SANJSKA KOLUMNA<br />

ernesto che guevara<br />

Človek<br />

ali mit?<br />

Latinska Amerika <strong>je</strong> svojo zgodovino gradila z ljudmi,<br />

ki so sčasoma postali mit – tako so ostali nesmrtni<br />

vsaj v ljudskem spominu. Politika ima tako in tako<br />

samo enomandatni spomin.<br />

Ko sta evropski sredn<strong>je</strong>veški velesili – Španija in Portugalska – krenili<br />

v osvajan<strong>je</strong> zahodne poloble (tja ju <strong>je</strong> pripeljala Kolumbova zmota), <strong>je</strong><br />

bila zelena celina svet samosvojih civilizacij: od Mešikov na severu do<br />

Inkov v današn<strong>je</strong>m Peruju. Evropski kolonizatorji – kmalu tudi Angleži,<br />

Francozi, Holandci, skratka, evropski prisvajalci zeml<strong>je</strong>, ljudi in njihove<br />

zgodovine – so začeli šteti svoj čas, svojo zgodovino: tako vladajo tudi<br />

preteklosti. A s postopnim mešan<strong>je</strong>m “ras” (črne, bele, rumene, rdeče …)<br />

se <strong>je</strong> v gene naselil mozaik teh preteklosti – in Latinskoameričan <strong>je</strong> pač<br />

Latinskoameričan. Ernesto Guevara <strong>je</strong> v neki zaostali, italijanizirani Argentini<br />

rasel z geni, ki so bili prav tako pisani kot zgodovina kontinenta.<br />

Čeprav se <strong>je</strong> suženjstvo “uradno” končalo komaj generacijo prej (1898 na<br />

Kubi, malo prej v Braziliji), so bolj bodle v oči socialne razlike in krivice<br />

kot pa rasna segregacija, iz katere so te krivice rasle in se bohotile. Ko se<br />

<strong>je</strong> mali Ernesto dušil v astmi, <strong>je</strong> spoznaval, da <strong>je</strong> največja krivica človeštva<br />

prav – revščina. To spoznan<strong>je</strong> ga <strong>je</strong> zaznamovalo za vse živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />

postalo <strong>je</strong> vodilo n<strong>je</strong>gove filozofi<strong>je</strong>, n<strong>je</strong>govega odkrivanja sveta. Motoristov<br />

dnevnik, ki ga <strong>je</strong> pisal na potovanju s prijatel<strong>je</strong>m, ga <strong>je</strong> že zapeljal na<br />

pot, ki se <strong>je</strong> logično končala v Boliviji. Ernesto <strong>je</strong> rasel kot človek, ki dozoreva<br />

s spozna(va)n<strong>je</strong>m, obenem pa <strong>je</strong> to spoznan<strong>je</strong> napotilo k akciji.<br />

80 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 81

SANJSKA KOLUMNA<br />

Demokratična “revolucija”, ki jo <strong>je</strong> začel gvatemalski predsednik Arbanz<br />

leta 1954, <strong>je</strong> Ernestovo filozofijo oplemenitila z upan<strong>je</strong>m. Morda <strong>je</strong><br />

že tu prerasel samega sebe, “skočil prek sebe”, bi dejal nemški filozof Nietzsche,<br />

in se iz krute stvarnosti Latinske Amerike dvignil na obzorja celotnega<br />

človeštva. N<strong>je</strong>gova zdravniška etika se <strong>je</strong> tu prelevila v svo<strong>je</strong>vrstno<br />

mesijanstvo: izvleči človeka – še posebno človeka latinskoameriške<br />

stvarnosti – iz revščine, kamor ga <strong>je</strong> zavila spirala poltisočletnega nasilja<br />

belih, evropskih gospodar<strong>je</strong>v. Po zadušitvi Arbanzove demokratične revoluci<strong>je</strong><br />

sredi petdesetih let pa ga <strong>je</strong> srečan<strong>je</strong> z izgnanim upornikom Fidelom<br />

Castrom dokončno usmerilo na pot spreminjanja sveta: svetu naj<br />

vlada pravičnost.<br />

Ernesto Rafael Guevara de la Serna, ki se <strong>je</strong><br />

kot tudent medicine podal na potovan<strong>je</strong> po<br />

Latinski Ameriki v želji, da spozna in po<br />

svojih mo~eh izbolja socialne in zdravstvene<br />

razmere, <strong>je</strong> kmalu po svoji vklju~itvi v<br />

politi~no živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> postal glasnik in nosilec<br />

revolucionarnih idej. Che, kot so ga<br />

poimenovali kubanski uporniki, <strong>je</strong> `e v ~asu<br />

svo<strong>je</strong>ga živl<strong>je</strong>nja postal prepoznaven po<br />

vztrajnemu zavzemanja za pravi~nost,<br />

pokon~ni moralni drži in neustra{nosti v<br />

prizadevanju za pravice malih ljudi. Vse do<br />

danes ostaja podoba upornika z razlogom, ki<br />

<strong>je</strong> živel in umrl za revolucijo, v katero <strong>je</strong><br />

brezpogojno ver<strong>je</strong>l; Che velja za ikono<br />

gverilskega boja in eno izmed najvplivnej{ih<br />

osebnosti 20. stoletja.<br />

"Ne moremo biti prepri~ani, da imamo<br />

nekaj, za kar <strong>je</strong> vredno živeti, ~e za to<br />

nismo pripravl<strong>je</strong>ni umreti."<br />

Ernesto Che Guevara<br />

29. marec<br />

Dan z malo akci<strong>je</strong>, toda never<strong>je</strong>tno razgiban na podro~ju<br />

novic; vojska <strong>je</strong> izdala {tevilne informaci<strong>je</strong>, ki bi nam<br />

– ~e so resni~ne – lahko zelo koristile. Radio Havana <strong>je</strong><br />

že objavil novico, vlada oznanja, da bo podprla akcijo<br />

Venezuele in primer »Kuba« na sedežu Organizaci<strong>je</strong><br />

ameri{kih držav. Med novicami pa me skrbi ena: da <strong>je</strong><br />

pri{lo v soteski Tiraboy do spopada, v katerem sta bila<br />

ubita dva gverilca. Skozi tisti kraj vodi pot v Pirirendo,<br />

ki bi jo moral raziskati Benigno. Danes bi se moral vrniti,<br />

vendar ga ni. Ukazano jim <strong>je</strong> bilo, naj ne hodijo skozi<br />

sotesko, toda v zadnjih dneh so bili moji ukazi vedno<br />

znova kr{eni.<br />

"Živel <strong>je</strong> eno <strong>najbolj</strong> fascinantnih živl<strong>je</strong>nj zadn<strong>je</strong>ga stoletja.<br />

Privla~i me dejstvo, da se <strong>je</strong> kar dvakrat odpovedal vsemu in<br />

tvegal svo<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> za nekoga drugega."<br />

Steven Soderbergh<br />

"Guevara <strong>je</strong> bil lik herojskih razsežnosti. Ti dnevniki, mo~ni in<br />

pretresljivi, bodo n<strong>je</strong>gov najtrajnej{i spomenik."<br />

Observer<br />

Che pade ubit, ne da bi ga obsodilo sodi{~e<br />

ali javnost, z njim pa se utelesi sen, ki ga <strong>je</strong><br />

toliko ~asa sanjal, vzkli<strong>je</strong> in zraste v željo, da<br />

novi ~lovek ne bi bil zgolj iluzija, privid. Pa~<br />

pa nenehen preporod, žrtvovan<strong>je</strong> za druge in<br />

zase, da bi se dvignil in prerasel povpre~nost,<br />

da bi bil, ~etudi enkrat samkrat, druga~en,<br />

bolj{i.<br />

Camilo Guevara, predgovor h knjigi<br />

Kubanska revolucija <strong>je</strong> bila tista utopija, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> Ernesto – kot gverilec že<br />

imenovan “Che” – živel svojo vizijo spreminjanja sveta. Tu se <strong>je</strong> odločil<br />

med torbo z zdravili in torbo z naboji: bil <strong>je</strong> čas, ko so naboji spreminjali<br />

svet. Fotografija, ki <strong>je</strong> iz rok italijanskega fotografa leta 1961 obkrožila svet,<br />

<strong>je</strong> nastala prav v takšnem trenutku: takrat <strong>je</strong> v havanskem pristanišču eksplodirala<br />

ladja, polna orožja za Fidelove borce. Che <strong>je</strong> vedel, da z zdravili<br />

ne moreš ozdraviti najhujše bolezni – krivice. Ta n<strong>je</strong>gov etični imperativ <strong>je</strong><br />

premaknil vsaj tri celine: bil <strong>je</strong> med pobudniki in ustanovitelji Trilaterale,<br />

Konference držav Azi<strong>je</strong>, Afrike in Latinske Amerike (olaaas). Revolucija<br />

mora osvobajati v vseh deželah tret<strong>je</strong>ga sveta, k<strong>je</strong>r vladata imperializem in<br />

n<strong>je</strong>gova soproga – revščina. Bogastvo nastaja iz revščine in revščina se<br />

skoti iz bogastva. Tudi giban<strong>je</strong> neuvrščenih <strong>je</strong> za kratek hip želelo oblikovati<br />

skupno fronto proti izkoriščanju bogatih.<br />

Toda ko <strong>je</strong> bil Che Guevara kot poveljnik revoluci<strong>je</strong> postavl<strong>je</strong>n na vladne<br />

položa<strong>je</strong>, vse do ministrskih (finance, industrija), <strong>je</strong> uvidel, da <strong>je</strong> n<strong>je</strong>gova<br />

utopija močnejša kot n<strong>je</strong>na izpeljava v državo; ko se <strong>je</strong> odrekel vladnim<br />

položa<strong>je</strong>m, <strong>je</strong> skrivaj odpotoval v Kongo. Tam naj bi v srcu črne, do noči izbrosiran<br />

ovitek-zavihki.indd 1<br />

w Knjigi Bolivijski in<br />

Motoristov dnevnik sta<br />

izšli pri Založbi San<strong>je</strong>.<br />

Več informacij na<br />

www.san<strong>je</strong>.si ali po<br />

telefonu: 01 514 16 28.<br />

zbirka<br />

24,95 €<br />

www.san<strong>je</strong>.si<br />

ERNESTO<br />

CHE<br />

GUEVARA<br />

avtorizirano<br />

8/21/08 10:14:01 AM<br />

koriščane Afrike zanetil oborožen upor. N<strong>je</strong>gov dnevnik iz Konga pa <strong>je</strong> vse<br />

prej kot zapis herojskega časa: Kube se ni dalo ponoviti. In tudi nekaj let<br />

pozne<strong>je</strong>, v Boliviji, <strong>je</strong> bil edino mogoč konec – tragičen. Ko <strong>je</strong> ran<strong>je</strong>nega<br />

Che Guevaro, ležečega na šolski klopi v zaselku Quebrada del Yuro, tistega<br />

jutra 9. oktobra 1967 v prsi ustrelil bolivijski vojak Teran, <strong>je</strong> ubil človeka.<br />

Tedaj se <strong>je</strong> Ernesto Guevara dokončno spremenil v Cheja, v mit.<br />

Ta mit so gojili, varovali in razvijali milijoni revnih Latinske Amerike,<br />

pa tudi mladina Združenih držav, Evrope, vse do Avstrali<strong>je</strong>. Toliko<br />

podobic – naslikanih na majicah, plakatih, knjigah, kapicah itd. – ni imel<br />

še noben človek 20. stoletja. Che <strong>je</strong> kot ikona upora presegel Beatlese,<br />

Rolling Stonse, presegel <strong>je</strong> celo nekatere politične in verske voditel<strong>je</strong>, ki<br />

so skušali nekaj podobnega med volilno kampanjo. Razlaga <strong>je</strong> seveda<br />

preprosta: vsakdanji človek potrebu<strong>je</strong> upan<strong>je</strong>, potrebu<strong>je</strong> mit, potrebu<strong>je</strong><br />

“odrešenika”, ki se boju<strong>je</strong> zanj in z njim – človekov svet brez junaka <strong>je</strong> kot<br />

metafizični svet brez boga.<br />

In tudi če <strong>je</strong> bila Che<strong>je</strong>va tragika napačna, tudi če <strong>je</strong> bila navadna<br />

zmota večnega optimista, ki se boju<strong>je</strong> za svo<strong>je</strong> ide<strong>je</strong>, <strong>je</strong> veličina te tragike<br />

in zmote prav v tem: v prepričanju, da z orož<strong>je</strong>m lahko spremeniš svet in<br />

poravnaš krivice. Šele skozi mit <strong>je</strong> Ernesto Che Guevara velik tudi kot –<br />

človek. Ne le za Latinsko Ameriko, ampak za vse človeštvo.<br />

Jadran Sterle<br />

82 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 83

PORTRET FARMACEVTA<br />

“<br />

Karkoli delaš,<br />

delaj pametno in<br />

misli na konec.<br />

”Špela Habjan, mag. farm.<br />

Lekarna Škofja Loka<br />

Fotogra≥ja Žiga Koritnik<br />

84 NA©A LEKARNA

ZA MIZO<br />

Ukradene školjke<br />

Mihael VrËkovnik, absolvent dentalne medicine, velik gurman in ljubitelj kuhanja<br />

Po nekaj receptih so začeli v<br />

uredništvu že krepko pritiskati name,<br />

naj vendarle že napišem recept, v<br />

katerem bo tudi kaj morskega.<br />

Nekaj z morskimi sadeži. Moram<br />

priznati, da mi besedna zveza morski<br />

sadež nikoli ni bila preveč domača.<br />

Sadež kot sadež <strong>je</strong> načeloma sladek,<br />

sočen, lepe, večinoma okrogle oblike.<br />

Morski sadeži so pa zvezdaste,<br />

školjkaste, rakaste, lovkaste ali druge<br />

hecne oblike in niti niso ravno sladki.<br />

M<br />

ogoče so v uredništvu mislili<br />

na kako ribo, a riba ni sadež,<br />

ker <strong>je</strong> ne pobiramo, temveč<br />

ulovimo. Dilema ni trajala dolgo<br />

– zamisel sem ukradel dobri piceriji iz neke<br />

vasice pred Domžalami. Tega mi superfant<strong>je</strong> iz<br />

piceri<strong>je</strong> ne bodo zamerili, saj bom opozoril drage<br />

bralke in bralce, da <strong>je</strong> moj recept le približek<br />

njihovemu idealnemu obroku. Ampak dober<br />

približek. Dagn<strong>je</strong> najprej pod mrzlo vodo očistite,<br />

postrgajte z njih korale, ki se luščijo, potrgajte<br />

travice z njihovih trebuščkov in jih vsujte<br />

za dve minuti v vrelo vodo. Ko se bodo odprle,<br />

jih precedite in vsako posebej prelomite na pol.<br />

Neodprte so pokvar<strong>je</strong>ne in jih zavrzite.<br />

Polovičke z mesom zložite na pekač, prelijte<br />

s paradižikovo mezgo ali pretlačenimi pelati, ki<br />

jih prej posolite in van<strong>je</strong> vmešate še žličko origana.<br />

Če imate malo več časa vam svetu<strong>je</strong>m, da<br />

mezgo ali pelate prej na štedilniku nekoliko povrete,<br />

s čimer se boste znebili poplave v pekaču.<br />

Čez vse skupaj naribajte sir. Preostale polovice<br />

školjk dajte otrokom na dvorišču, da jih namesto<br />

oglja v času recesi<strong>je</strong> uporabijo za gumbe ali<br />

oči cenenih kitajskih snežakov.<br />

Najboljši učinki in dodatki pridejo vedno na<br />

koncu. Ko se pečici na maksimumu izklopi lučka<br />

za gret<strong>je</strong>, čez ves pekač enakomerno prelijte<br />

deciliter belega suhega vina. Pekač dajte v pečico<br />

za 15 do 20 minut, odvisno od maksimuma<br />

vaše pečice. Ko se bo na raztopl<strong>je</strong>nem siru počasi<br />

zapekala skorjica, vzemite pekač ven.<br />

Med četrturnim čakan<strong>je</strong>m ne stojte križem<br />

rok ali, bog ne daj, kot kup nesreče. Napravite<br />

tržaško omako! Na drobno sesekljajte<br />

česen in ga zmešajte v vroče olivno ol<strong>je</strong>, tokrat<br />

brez peteršilja.<br />

Takoj ko potegnete pekač iz pečice, prelijte<br />

s tržaško omako, a z njo ne pretiravajte. Nekaj<br />

kaplja<strong>je</strong>v po dolgem in počez čez pekač in to<br />

bo to. Postrezite v pekaču na sredino mize, po<br />

možnosti nad svečko ali dvema, da se <strong>je</strong>d preveč<br />

ne ohlaja. Posameznikom razdelite male<br />

krožnike zgolj za to, da ne packajo po mizi.<br />

Oborožite se z goro papirnatih brisač in <strong>je</strong>jte z<br />

rokami. Pazite, vroče!<br />

Najboljša priloga <strong>je</strong> seveda kruhek, ki vam<br />

ga v omen<strong>je</strong>ni piceriji spečejo v krušni peči poleg<br />

školjk. Vi boste zmagali že, če boste ponudili<br />

svežo belo bageto ali francosko štruco. Gost<strong>je</strong><br />

bodo po stari ribiški šegi trgali kruh in ga namakali<br />

v omako na dnu pečice. Štiriprstno izluščevan<strong>je</strong><br />

morskih sadežev, njihovo izsesavan<strong>je</strong><br />

in lizan<strong>je</strong> <strong>je</strong> tu neizogibno zapovedan bonton.<br />

Edini kazalnik, kako dobro ste vse skupaj<br />

pripravili, bo gost, ki bo prvi potarnal da ne<br />

more več, da omake bi pa še malo. Čista amerikanizacija<br />

in nespoštovan<strong>je</strong> školjkam, a vendarle.<br />

Sledili bodo vsesplošni vzdihljaji prenažrtosti<br />

in ostalo bo en kup posode in odpadkov.<br />

Za pripravo <strong>je</strong>di trem gostom plus<br />

gostitelju potrebu<strong>je</strong>mo:<br />

• 1 kg sveæih dagenj (lahko tudi veË,<br />

odvisno od <strong>je</strong>dcev)<br />

• 1 dcl suhega belega vina (ne buteljËnega,<br />

takega za πpricer)<br />

• konzerva mezge ali pelatov<br />

• sol, origano<br />

• 30 dag sira (vseeno katerega, samo ne koz<strong>je</strong>ga<br />

ali ementalerja; lahko <strong>je</strong> mocarela, drugaËe pa<br />

gavda, joπt ...)<br />

• tri goste<br />

Naslednjič pa, ko boste pred Domžalami<br />

lačni razmišljali, kaj bi po<strong>je</strong>dli, in boste mešana<br />

druščina vegi-mesnatih, se ustavite v tej piceriji<br />

in naročite porcijo školjk iz krušne peči. Ker<br />

<strong>je</strong> naš recept še vedno kopija, vam svetu<strong>je</strong>m, da<br />

se načrtno presenetite z obiskom.<br />

Ideja za recept <strong>je</strong> ukradena, nikomur nismo<br />

plačali za objavo, tako kot tudi ne bomo nikomur<br />

delali zastonj reklame. Vseeno pa vam bo<br />

kdo izmed lačnih uslužbencev iz uredništva revi<strong>je</strong><br />

prijazno postregel z imenom iščoče restavraci<strong>je</strong>.<br />

<br />

Dober tek!<br />

86 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 87

NAGRADNA IGRA<br />

SUDOKU<br />

OPOMIN ZA SPOMIN<br />

Pripravila Eva Esih<br />

Navodila:<br />

Vstavite ~rke<br />

L E R A N I T A L<br />

v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />

kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />

stolpcu vse na{tete ~rke. ^rke iz<br />

o{tevil~enih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7<br />

prepi{ite, da dobite geslo.<br />

Geslo po{ljite na dopisnici<br />

ali po e-po{ti do 31. decembra 2008<br />

na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmi{~u 30, 1000 Ljubljana<br />

urednistvo≤nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

Žreban<strong>je</strong> nagrad bo 5. januarja 2009<br />

v prostorih pod<strong>je</strong>tja Entrapharm.<br />

Nagra<strong>je</strong>nci bodo pre<strong>je</strong>li nagrade<br />

pod<strong>je</strong>tja Lek iz Ljubljane.<br />

Re{itev sudoku uganke iz<br />

sedemindvajsete {tevilke <strong>je</strong><br />

NAD PREHLAD.<br />

V uredni{tvo <strong>je</strong> prispelo 559<br />

pravilnih re{itev. Iz`rebanci<br />

nagradne igre so: Tina Lisec<br />

iz Kamnika, Helena Frelih iz<br />

Železnikov in Patricija Vudler<br />

iz Jakobskega Dola.<br />

Nagra<strong>je</strong>nci bodo pre<strong>je</strong>li prakti~ne<br />

nagrade pod<strong>je</strong>tja Lek iz Ljubljane.<br />

^estitamo!<br />

1<br />

5<br />

I<br />

2<br />

R E L<br />

L E R A N I T A L<br />

L N A I R 3<br />

A L A T I<br />

A L E T N A<br />

I E 4<br />

R<br />

A R L<br />

T 6<br />

I A R L<br />

I A L L A 7<br />

T<br />

Drage bralke<br />

in bralci,<br />

reπitev kriæanke Opomin za spomin<br />

iz sedemindvajsete πtevilke <strong>je</strong><br />

S L A D K O R N A<br />

B O L E Z E N<br />

Izærebanci nagradne igre so: Tina<br />

Perhaj iz Ribnice, Ljudmila Sodec<br />

iz Gorn<strong>je</strong> Radgone in Mojca Bizjak<br />

iz ©empetra. Nagra<strong>je</strong>nci bodo<br />

pre<strong>je</strong>li praktiËne nagrade pod<strong>je</strong>tja<br />

Novo Nordisk iz Ljubljane.<br />

Vse nagra<strong>je</strong>ncem »estitamo!<br />

Nova kriæanka bo spet na vrsti<br />

v novem letu.<br />

Vsem bralkam in bralcem revi<strong>je</strong><br />

Uredniπtvo: spodaj Vanja Badovinac in Mojca Lah,<br />

Naπa <strong>lekarna</strong> v prihajajoËem letu<br />

zgoraj Rok PetriË in Eva Esih.<br />

2009 æelimo vse najlepπe,<br />

P<br />

predvsem pa veliko zdravja, osebne<br />

1 2 3<br />

sreËe in zadovoljstva.<br />

P Uredniπtvo revi<strong>je</strong> Naπa <strong>lekarna</strong><br />

4 5<br />

6<br />

» 7<br />

Geslo:<br />

Vam nagaja zgaga?<br />

kakπen kozarËek preveË. Kako pa vaπ æelodec po<br />

zabavah? PreveË kisline? Morda vam <strong>je</strong> beseda<br />

zgaga bolj domaËa?<br />

Naj bo Ranital® S vedno pri roki. UËinkovito in<br />

dolgotrajno (do 12 ur) pomaga pri teæavah z zgago<br />

ali boleËinah v æelodcu. Zadostu<strong>je</strong> ena tabletka na dan<br />

in zgaga bo pozabl<strong>je</strong>na. Æe danes se prepriËajte, da ga<br />

imate v domaËi lekarni.<br />

M3i, M6, M6 Comfort, M10 IT<br />

Gratis adapter<br />

ob nakupu M6<br />

še samo do<br />

15.12.2008!<br />

Veseli december <strong>je</strong> tukaj. Pri<strong>je</strong>tno se <strong>je</strong> sprostiti<br />

in veseliti novega leta na druæenjih s prijatelji ali z<br />

druæino, k<strong>je</strong>r sta dobra hrana in pijaËa, morda tudi<br />

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O<br />

tveganju in neæelenih uËinkih se posvetujte z<br />

zdravnikom ali s farmacevtom.<br />

oglasno sporoËilo<br />

Foto: M10 IT<br />

www.diafit.si<br />

88 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 89

NA©A LEKARNA SVETUJE<br />

Eucerin® pH5 krema za roke<br />

Neæno koæo obËutimo kot pri<strong>je</strong>tno,<br />

suhe in hrapave roke pa kot<br />

nepri<strong>je</strong>tne. Skrbna nega rok bi<br />

morala biti tako samoumevna, kot<br />

sta spanec ali prehran<strong>je</strong>van<strong>je</strong>.<br />

ZaËnite tako, da za svo<strong>je</strong> roke<br />

izberete pravo nego. Eucerin® pH5<br />

krema za roke <strong>je</strong> iz<strong>je</strong>mno neæna<br />

krema za roke in zato namen<strong>je</strong>na<br />

obËutljivi koæi, saj pH5 encimska<br />

zaπËita varu<strong>je</strong> naravno zaπËito<br />

koæe. KliniËne raziskave dokazu<strong>je</strong>jo,<br />

da kremo za roke Eucerin® pH5<br />

odliku<strong>je</strong>ta iz<strong>je</strong>mna uËinkovitost in<br />

dejstvo, da jo koæa dobro prenaπa.<br />

Vitamini in minerali za otroke<br />

Supradyn Junior <strong>je</strong> edini pripravek<br />

z vitamini in minerali za<br />

otroke med 6. in 14. letom, ki<br />

vsebu<strong>je</strong> tudi holin. Supradyn<br />

Junior <strong>je</strong> na voljo v obliki<br />

æveËljivih tablet z okusom<br />

pomaranËe. Lahko se ga <strong>je</strong>ml<strong>je</strong><br />

daljπe Ëasovno obdob<strong>je</strong> kot<br />

vsakodnevni dodatek k prehrani<br />

otrok. Slovensko embalaæo za<br />

Supradyn Junior <strong>je</strong> pomagal<br />

oblikovati znan slovenski<br />

ilustrator Miki Muster.<br />

Ko se opeËemo<br />

Bliæajo se prazniki ter s tem<br />

povezana peka dobrot in priprava<br />

90 NA©A LEKARNA<br />

okusne boæiËne veËer<strong>je</strong>. Pri tem<br />

se nam velikokrat zgodi, da se<br />

zaradi neprevidnosti opeËemo. V<br />

<strong>lekarna</strong>h so na voljo obliæi za<br />

opekline Urgo, ki ne zagotavljajo<br />

le zaπËite rane pred bakterijami<br />

in vodo, temveË tudi ublaæijo<br />

boleËino in skrajπajo naravni<br />

proces cel<strong>je</strong>nja, za kar gre<br />

zahvala visoki tehnologiji. Dve<br />

razliËni velikosti obliæev odliku<strong>je</strong><br />

vrhunska sestava, in sicer<br />

mreæica, premazana z vazelinom,<br />

ki prepreËu<strong>je</strong>, da bi se obliæ<br />

prilepil na boleËo rano, ter<br />

hidrokoloidni delci, ki poskrbijo za<br />

cel<strong>je</strong>n<strong>je</strong> v ugodnem vlaænem<br />

okolju. Manjπe gospodinjske<br />

opekline naj vas torej ne skrbijo<br />

veË. Urgentno po Urgo!<br />

Nad prehlad in gripo<br />

s Ca C1000 Sandoz®<br />

V zimskih dneh smo bolj dovzetni<br />

za razne okuæbe z virusi in<br />

bakterijami. Kombinacija kalcija in<br />

vitamina C v Ca C1000 Sandoz®<br />

krepi odpornost, varu<strong>je</strong> organizem<br />

pred okuæbami in koristno delu<strong>je</strong><br />

pri prehladnih obolenjih. Ca<br />

C1000 Sandoz® <strong>je</strong> v obliki πumeËih<br />

tablet, ki jih raztopite v kozarcu<br />

vode in si tako pripravite okusen<br />

napitek. Na voljo v vseh <strong>lekarna</strong>h.<br />

Zdravilna moË brusnic<br />

Z uroloπkimi teæavami se<br />

sreËu<strong>je</strong>mo v vseh æivl<strong>je</strong>njskih<br />

obdobjih, pestijo pa tako æenske<br />

kot moπke. Nekateri ljud<strong>je</strong> so<br />

sploh bolj podvræeni tovrstnim<br />

teæavam. BrusniËni koncentrat<br />

proizvajalca NOW Foods <strong>je</strong><br />

obogaten z vitaminom C,<br />

blagodejno delu<strong>je</strong> na uroloπke<br />

poti, zniæu<strong>je</strong> pH-vrednost urina in<br />

ugodno vpliva na imunski sistem.<br />

Koncentrat <strong>je</strong> pripravl<strong>je</strong>n na<br />

naËin, s katerim izkoristimo vse<br />

prednosti brusniËnega soka.<br />

VeË na www.hisa-zdravja.si.<br />

Za smuËarsko sezono brez<br />

boleËin v kolenu<br />

Zaradi boleËin v kolenu najpogoste<strong>je</strong><br />

trpijo πportniki. Prevelike in<br />

ponavljajoËe se obremenitve<br />

kolena lahko povzroËijo vnet<strong>je</strong> kit<br />

in njihovih ovojnic. V <strong>lekarna</strong>h <strong>je</strong><br />

brez recepta na voljo zdravilo v<br />

obliki mazila Voltaren Emulgel.<br />

N<strong>je</strong>gova zdravilna uËinkovina<br />

(diklofenak) prodre v tkivo ter<br />

zmanjπu<strong>je</strong> oteklino in boleËino,<br />

hkrati pa poveËa gibljivost sklepa.<br />

Izbor pripravljamo v uredniπtvu.<br />

www.brezcigarete.si<br />

Premagajte kadilca v sebi!<br />

Vprašajte svo<strong>je</strong>ga zdravnika, kako.<br />

Pfizer Luxembourg SARL, GRAND DUCHY OF LUXEMBOURG, 51, Avenue J. F. Kennedy, L-1855, Pfizer, podružnica Ljubljana, Letališka cesta 3c, Ljubljana, www.pfizer.si

Lajša lokalizirano bolečino in<br />

oteklino pri vnetju v ustih in žrelu!<br />

BLAŽI ZNAKE VNETJA<br />

Zmanjšu<strong>je</strong> oteklino<br />

HITRO UMIRI BOLEČINO<br />

Zmanjšu<strong>je</strong> težave pri požiranju<br />

TANTUM VERDE<br />

učinkovit in enostaven za uporabo ter varen;<br />

brez sladkorja, primeren tudi za diabetike;<br />

primeren za otroke, starejše od 6 let.<br />

TANTUM ® VERDE se izdaja brez recepta v <strong>lekarna</strong>h! Dodatne informaci<strong>je</strong> dobite pri<br />

imetniku dovol<strong>je</strong>nja za promet.<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in<br />

neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!