jesenska napoved gospodarskih gibanj 2011 - UMAR

Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2011
21
Slika 17: Vrednost opravljenih del v gradbeništvu
Desezoniran indeks, 2005=100
Gradbeništvo -SKUPAJ
Nestanovanjske stavbe
200
180
160
140
120
100
80
60
40
Q1 07
Q1 08
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Medletna rast dodane vrednosti tržnih storitev (G-N;
R-T) je bila podobno kot lani tudi v prvem polletju letos
skromna (2,7 %). Najvišjo rast so zabeležili v dejavnosti
finančnih in zavarovalniških storitev, kjer je prišlo do
izboljšanja škodnega rezultata v zavarovalništvu, razmere
v bančnem sektorju pa so še naprej slabe 20 . Med ostalimi
tržnimi storitvami je bila medletna rast dodane vrednosti
nadpovprečna še v skupini tradicionalnih storitev
(trgovina, gostinstvo promet; G-I), kjer se je po naši oceni
aktivnost v zadnjem letu najbolj povečala v trgovini z
motornimi vozili (rast prodaje avtomobilov pravnim
osebam) in v trgovini na drobno z motornimi gorivi,
visoka medletna rast pa je bila tako kot lani značilna še
za železniški blagovni promet. Precej skromnejša pa
je bila v razmerah krize v gradbeništvu in v odsotnosti
krepitve zasebne porabe aktivnost v trgovini na drobno
(razen z motornimi gorivi), po naši oceni pa tudi v delu
trgovine na debelo, ki je povezan z gradbeništvom, in
v gostinstvu, kjer ocenjujemo, da je bila rast predvsem
posledica povečanja obiska tujih gostov. Obseg cestnega
blagovnega prometa, ki se je večji del lanskega leta
zmanjševal, se letos ponovno krepi, vendar je v prvi
polovici leta še zaostajal za lansko ravnjo. V razmerah zelo
šibkega domačega povpraševanja so skromne medletne
rasti zabeležili tudi v storitvah, za katere je značilna
intenzivnejša uporaba znanja (predvsem informacijske
in komunikacijske dejavnosti ter strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti; J in M), ter v poslovanju z
nepremičninami (L). V drugih storitvenih dejavnostih
(R-T), ki združujejo kulturne, razvedrilne, rekreacijske
dejavnosti, storitve za osebno nego ipd., pa je bila dodana
vrednost v prvi polovici leta rahlo pod ravnjo izpred leta
dni.
Q1 09
Stanovanjske stavbe
Gradbeni inženirski objekti
Q1 10
Q1 11
V javnih storitvah se je v prvi polovici leta medletna
rast dodane vrednosti nekoliko upočasnila (2,3 %),
kar je bilo povezano z nižjo rastjo zaposlenosti (0,8 %).
V povezavi z ukrepi za omejitev zaposlovanja pri
proračunskih uporabnikih in manjšim obsegom sredstev
za plače, se je rast zaposlenosti umirila v vseh dejavnostih
javnih storitev. Najbolj v dejavnosti javne uprave, kjer
je na medletni ravni število zaposlenih upadlo za 1,5 %,
in sicer za največ v civilnem delu državne uprave. V
dejavnosti izobraževanja se je v primerjavi z gibanji v
preteklih letih rast zaposlenosti nekoliko umirila v vrtcih
(na 5,2 %), povečevanje števila na novo vključenih otrok v
vrtce pa je bilo še vedno znatno (v povprečju 4.800 letno).
Bistveno nižja je bila tudi rast zaposlenosti v osnovnih
šolah in na področju visokega šolstva. Nadaljevala pa se
je krepitev aktivnosti na pretežno zasebnem področju
drugega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja.
V dejavnosti zdravstva in socialnega varstva se je rast
zaposlenosti nekoliko okrepila v zdravstvu, v socialnem
varstvu pa je bila rast zaposlenosti nižja kot v povprečju v
preteklih letih, kar je bilo povezano z manjšim obsegom
novih kapacitet pri oskrbi starih in invalidov.
V drugi polovici letošnjega leta pričakujemo ohranitev
podobne strukture rasti dodane vrednosti, ki bo v
celem letu lansko raven realno presegla za 1,6 %. Rast
dodane vrednosti bo tako podobna kot lani (1,7 %).
Glavne spodbude za rast bodo tudi do konca leta
prihajale predvsem iz tujega povpraševanja, katerega
rast pa se bo po napovedih mednarodnih institucij
glede na prvo polovico leta upočasnila (gl. okvir 1). To
se bo preko nižje rasti blagovnega izvoza odrazilo na
aktivnosti izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti,
ki se bo do konca leta povečala le nekoliko nad raven s
konca drugega četrtletja. Povprečna letna rast dodane
vrednosti predelovalnih dejavnosti bo tako v letu 2011
6,3-odstotna. V gradbeništvu, kjer se je dodana vrednost
v prvi polovici leta še naprej zniževala, pričakujemo njeno
ustalitev na doseženi ravni do konca leta, v celem letu pa
bo v povprečju za 18,0 % nižja kot v letu 2010. Rast dodane
vrednosti tržnih storitev bo ob skromni domači potrošnji
ostala nizka tudi v drugi polovici leta, v povprečju celega
leta pa bo 2,0-odstotna. V javnih storitvah bo rast dodane
vrednosti v povprečju leta dosegla 1,9 %.
V prihodnjih dveh letih se bo rast dodane vrednosti le
nekoliko okrepila, na 2,1 % v letu 2012 ter na 2,6 % v
letu 2013. Glavni dejavnik rasti bodo še vedno izvozno
usmerjene predelovalne dejavnosti, čeprav bodo stopnje
rasti dodane vrednosti (4,0 % v letu 2012 in 4,3 % v
letu 2013) ob pričakovani upočasnitvi gospodarske
rasti naših glavnih trgovinskih partneric in s tem nižje
rasti blagovnega izvoza nekoliko nižje kot v letu 2011.
Po treh letih močnega krčenja pa v prihodnjem letu
pričakujemo rast dodane vrednosti tudi v gradbeništvu,
predvsem v segmentu gradnje infrastrukture (železniške
20
Medletna rast neto obrestnih prihodkov bank se je v prvi polovici leta
močno umirila. Njeno dinamiko v razmerah skromne kreditne aktivnosti
determinirajo predvsem gibanja na strani obrestnih odhodkov, ki se letos
še povečujejo.