© Razmnoževanje publikacij in njenih delov ni dovoljeno ... - UMAR
© Razmnoževanje publikacij in njenih delov ni dovoljeno ... - UMAR
© Razmnoževanje publikacij in njenih delov ni dovoljeno ... - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
46 <strong>UMAR</strong> Delov<strong>ni</strong> zvezek 6/2004<br />
Razvoj malih <strong>in</strong> srednje velikih podjetij v Slove<strong>ni</strong>ji <strong>in</strong> Evropski u<strong>ni</strong>ji<br />
Sklep<br />
Sklep<br />
Mikro, mala <strong>in</strong> srednje velika podjetja so priznana kot potencialno najbolj d<strong>in</strong>amièen<br />
del gospodarstva, podjet<strong>ni</strong>štvo kot kreator novih podjetij pa zaseda pomembno mesto<br />
pri izboljševanju alokacijske uè<strong>in</strong>kovitosti kapitala <strong>in</strong> pri ustvarjanju novih <strong>delov</strong><strong>ni</strong>h<br />
mest. Ob upoštevanju vloge MSP pri prestrukturiranju gospodarstev je naloga držav,<br />
da promovirajo razvoj podjet<strong>ni</strong>štva, pospešujejo nastajanje novih podjetij preko<br />
ustanavljanja podjet<strong>ni</strong>ških <strong>in</strong>kubatorjev <strong>in</strong> grozdov ter izboljšajo dostop podjet<strong>ni</strong>kov<br />
do tveganega kapitala <strong>in</strong> drugih virov f<strong>in</strong>anciranja.<br />
Ovire, s katerimi se pri svojem <strong>delov</strong>anju sreèujejo slovenska MSP, so podobne<br />
tistim, s katerimi se v splošnem sreèujejo tudi MSP v ostalih državah èla<strong>ni</strong>cah EU.<br />
Te ovire so: preobsežne adm<strong>in</strong>istrativne <strong>in</strong> regulatorne obreme<strong>ni</strong>tve, pomanjkanje<br />
ljudi z ustrezno izobrazbo na trgu dela, težaven dostop do primer<strong>ni</strong>h f<strong>in</strong>anè<strong>ni</strong>h virov<br />
ter nezadovoljiva poslovna <strong>in</strong>frastruktura. Med dejav<strong>ni</strong>ki, ki še posebej ovirajo<br />
<strong>delov</strong>anje slovenskih MSP, naj na tem mestu ome<strong>ni</strong>mo še slab prenos novega znanja<br />
med raziskoval<strong>ni</strong>mi <strong>in</strong>štitucijami <strong>in</strong> podjetji ter problem plaèilne nediscipl<strong>in</strong>e.<br />
EU skuša omenjene ovire odpravljati s pomoèjo števil<strong>ni</strong>h programov pomoèi za<br />
spodbujanje MSP <strong>in</strong> podjet<strong>ni</strong>štva. Ti programi se v grobem delijo na tri skup<strong>in</strong>e: na<br />
(i) programe, ki izhajajo iz skup<strong>ni</strong>h aktivnosti na podroèju raziskovanja <strong>in</strong> tehnološkega<br />
razvoja, (ii) programe, sof<strong>in</strong>ancirane s stra<strong>ni</strong> evropskih struktur<strong>ni</strong>h skladov, ter (iii)<br />
programe, sof<strong>in</strong>ancirane s stra<strong>ni</strong> drugih <strong>in</strong>štitucij EU, kamor sodita Evropska<br />
<strong>in</strong>vesticijska banka <strong>in</strong> Evropski <strong>in</strong>vesticijski sklad. V okviru f<strong>in</strong>anè<strong>ni</strong>h pomoèi je<br />
f<strong>in</strong>anciranje usmerjeno na vseb<strong>in</strong>sko doloèena podroèja, ki se v grobem delijo na<br />
varovanje okolja, spodbujanje raziskav <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovacij ter izobraževanje. F<strong>in</strong>anè<strong>ni</strong><br />
<strong>in</strong>štrumenti so namenje<strong>ni</strong> tudi poveèevanju mase posojil za MSP ter spodbujanju<br />
bank k razvoju kredit<strong>ni</strong>h programov za MSP. Osnov<strong>ni</strong> namen veè<strong>in</strong>e ostalih oblik<br />
pomoèi je izboljšanje mednarodnega so<strong>delov</strong>anja <strong>in</strong> pospeševanje izvoza proizvodov<br />
evropskih podjetij na trge izven EU.<br />
V Slove<strong>ni</strong>ji podpora MSP <strong>in</strong> podjet<strong>ni</strong>štvu <strong>ni</strong>ma dolge tradicije. Po osamosvojitvi je<br />
država najveè sredstev namenjala za reševanje nekaterih velikih podjetij, politika<br />
spodbujanja MSP <strong>in</strong> podjet<strong>ni</strong>štva pa je bila v 90-ih letih precej spremenljiva <strong>in</strong><br />
neodloèna. Tovrstno stanje se je zaèelo sprem<strong>in</strong>jati z zaèetkom izvajanja Evropske<br />
list<strong>in</strong>e za mala podjetja, z vkljuèitvijo Slove<strong>ni</strong>je v evropske programe spodbujanja<br />
MSP, s sprejemom Programa ukrepov za spodbujanje podjet<strong>ni</strong>štva <strong>in</strong> konkurenènosti<br />
ter Zakona o podpornem okolju za podjet<strong>ni</strong>štvo <strong>in</strong> drugimi novejšimi razvoj<strong>ni</strong>mi<br />
ukrepi s tega podroèja.<br />
Glede na vseb<strong>in</strong>o sprejetih programov <strong>in</strong> zakonodaje s podroèja spodbujanja MSP<br />
<strong>in</strong> podjet<strong>ni</strong>štva je moè opaziti, da se slovenska država zaveda težav, s katerimi se<br />
pri svojem <strong>delov</strong>anju sooèajo MSP. Njihovo odpravljanje je tako odvisno od hitrosti,<br />
uspešnosti <strong>in</strong> doslednosti pri izvajanju sprejetih ukrepov. Seveda pa je nastajanje,<br />
rast <strong>in</strong> razvojna uspešnost slovenskih MSP odvisna tudi od podjet<strong>ni</strong>kov samih,<br />
njihovega znanja, <strong>in</strong>ovativnosti <strong>in</strong> iznajdljivosti. Država lahko pri tem pomaga tako,<br />
da nadaljuje z izgradnjo MSP <strong>in</strong> podjet<strong>ni</strong>kom prijaznega okolja.<br />
V analitiè<strong>ni</strong> del <strong>delov</strong>nega zvezka smo zajeli 93,233 slovenskih podjetij, od katerih<br />
jih je po številu zaposle<strong>ni</strong>h kar 99.7% sodilo med MSP. Slednja so skupaj v letu<br />
2003 zaposlovala 64.0% vseh v podjetjih zaposle<strong>ni</strong>h oseb. Povpreèno slovensko<br />
podjetje je v letu 2003 imelo 6.1 zaposle<strong>ni</strong>h, povpreèje v MSP pa je znašalo 3.9.<br />
Dodana vrednost na zaposlenega je v povpreènem slovenskem podjetju v letu 2003
Change language