Letnik XII/11 - Ministrstvo za obrambo

Deset let izobraževalnega centra na Igu
Spremljamo
m V centru poteka 105 različnih programov,
od izobraževanja poklicnih
gasilcev do najzahtevnejših oblik
funkcionalnega usposabljanja. Na
sedmih hektarih so sodobno opremljene
učilnice, vadbeni poligoni in
bivalni objekti. »Delovanje centra se
kaže v učinkovitosti reševalnih služb
in sestav. Veseli me, da se je usposabljanja
poleg gasilcev, gorskih in
jamarskih reševalcev, vodnikov reševalnih
psov, pirotehnikov in pripadnikov Civilne zaščite ter drugih udeležilo tudi
veliko pripadnikov Slovenske vojske. Dejavnost centra se širi na preizkušanje in
vrednotenje zaščitne in reševalne opreme. V zadnjih letih postaja institucija, ki
aktivno prispeva k uveljavljanju Slovenije pri varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami v okviru EU, Nata, ZN in regionalnih ter dvostranskih povezav,« je dejal
dr. Grizold. Vodja ICZR in vodja Sektorja za izobraževanje in usposabljanje
Janez Petrovič je dejal, da je v desetih letih center postal središče usposabljanja
za zaščito, reševanje in pomoč. »Začeli smo z uvajalnimi in temeljnimi programi,
nadaljevali pa z dopolnilnimi programi v skladu z zakonodajo, novostmi
v tehnologiji in tehniki. Poleg tega smo uvedli tudi programe za obnavljanje in
utrjevanje znanja ter mednarodna usposabljanja. Tako je nastalo veliko različnih
programov in ker se moramo prilagajati novostim, novi še vedno nastajajo.
Če bi na primer v okviru Civilne zaščite ustanovili novo službo, bi v sodelovanju
z Upravo za zaščito in reševanje pripravili nov program in ga potem v ICZR izvedli.
Naše vodilo je Življenja rešujmo skupaj - z znanjem.«
V ICZR je zaposlenih več kot 30 ljudi, poleg tega sodelujejo z 250 zunanjimi
strokovnjaki, predavatelji in inštruktorji. Janez Hočevar, vodja gasilskih programov,
ki dela v ICZR deset let, je pojasnil, da se je prva generacija gasilcev izobraževala
v drugačnih pogojih. »36 kandidatov je spalo na pogradih v eni sobi.
Imeli smo eno učilnico, hrano so nam vozili iz Ljubljane, toda hkrati smo orali
ledino in se danes z veseljem spominjamo, kakšni so bili začetki. Poleg tega pa
gasilci prvih generacij znajo ceniti napredek, ki je bil dosežen pozneje.« V zadnjih
letih se generacije kandidatov za gasilce večajo, kar kaže na povečanje
Učenci Osnovne šole Ig so z glasbo,
plesom in igrico popestrili program.
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje je bila v petek,
4. junija, slovesnost ob deseti obletnici delovanja. Prvo leto je
bilo na usposabljanju le 1441 slušateljev, zadnjih nekaj let pa
vsako leto za različne naloge varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami usposobijo skoraj 13.000 ljudi. V desetih letih je center
tako obiskalo več kot 100.000 ljudi. Glavni govornik mi nister
za obrambo dr. Anton Grizold je poudaril, da so »z gradnjo
centra lahko uresničili tudi videnja, kakšen mora biti sodoben
sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
zanimanja za poklic gasilca. V desetih
letih so jih usposobili približno 450.
»Prilagajamo se novim potrebam.
Tako so bili letos kandidati na enomesečni
praksi v Sežani, prej so to
opravljali v matičnih gasilskih enotah,
hkrati pa smo v izobraževanje vključili
tudi delo z motorno žago, servisiranje
ročnih gasilnih aparatov in gašenje v
naravnem okolju. Včasih sem v tujini
z zavidanjem opazoval tamkajšnje
gasilske šole, danes pa menim, da se lahko primerjamo z gasilskimi šolami
drugod po Evropi.« Silvester Pontelli v centru že deset let skrbi za brezhibno
tehnično delovanje in vzdrževanje centra. »V moji ekipi dela 24 ljudi. Menim,
da smo se izkazali, saj 13 objektov in sedem hektarjev površin dobro obvladujemo.
Pomembno je, da so udeleženci usposabljanj in programov zadovoljni.
Do zdaj smo dobivali same pohvale, vendar je pred nami velik izziv, da bomo
visoko raven zmogljivosti in opremljenosti ohranili.« Hišnik Jože Pintar je pojasnil,
da se je v desetih letih marsikaj spremenilo. »Zgradilo se je veliko novih
objektov in poligonov, veliko je tudi nove opreme. Ta razlika je očitna, imam pa
več dela, saj skrbim za vodovod, centralno kurjavo in manjša mizarska popravila.
Poleg tega je treba tudi pokositi in vzdrževati sedem hektarjev površin
ter očistiti okolico. S sodelavci se dobro razumemo, tako da sem zadovoljen in
upam, da bom tu delal do upokojitve.« Tudi snažilka sobarica Lidija Rizvanović
je dejala, da imajo zdaj, ko so zmogljivosti večje, več dela. »Udeležencev je
veliko več kot na začetku delovanja centra. Delati je treba hitro, včasih moramo
pri svojem delu tudi improvizirati, ker je center zelo poln. Tisti, ki delamo tu, se
dobro poznamo, tako da smo kot malo večja družina. Dela je več, zato imamo
tudi večje skrbi, vendar se vedno vse lepo konča. Rečem lahko, da sem zadovoljna,
da sem tu v službi.«
Vodja centra Janez
Petrovič je še dodal, da
se predvsem države iz
Jugovzhodne Evrope
Janez Hočevar
Silvester Pontelli Jože Pintar Lidija Rizvanović