Letnik XII/11 - Ministrstvo za obrambo

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS 

18. junij 2004 

Leto XII/11 

Plačni dogovor v 

javnem sektorju 

Spremembe v 

72. brigadi SV 

Med pogodbenimi 

rezervisti 

Poveljstvo MLF končalo 

prvo misijo na Kosovu

Spremljamo 

m Slovenija bo v Euforju aktivno sodelovala 

Bosna in Hercegovina je bila v središču 

pogovora, ker si tako Velika 

Britanija kot Slovenija prizadevata za 

mirno, stabilno, varno in gospodarsko 

uspešno državo. Varnostni okvir Bosne 

in Hercegovine se bo spremenil, ko 

bo Evropska unija prevzela misijo, to 

pa mora imeti na varnostni in politični 

položaj v državi pozitiven učinek, sta 

se strinjala ministra. Velika Britanija 

bo prvo leto delovanja Euforja prevzela 

vlogo vodilne države, zato je naše 

dobro sodelovanje zelo pomembno. 

Minister dr. Grizold je britanskemu kolegu 

zagotovil, da bo Slovenska vojska 

tudi v Euforju prispevala svoj delež k 

stabilni ter varni Bosni in Hercegovini. 

Slovenija bo v Euforju obdržala motorizirano 

četo, dva voda vojaške policije 

in medicinsko enoto role 1, analizira 

pa tudi možnosti za napotitev dveh 

helikopterjev, je povedal dr. Grizold. 

Ob tem je poudaril, da se moramo kot 

članica EU in Nata zavedati, da gre pri 

Bosni in Hercegovini za naše neposredno varnostno okolje. Zato si moramo 

znotraj obeh institucij prizadevati, da bo njuno sodelovanje ob prevzemu misije 

v Bosni in Hercegovini zgledno, kajti varna ter stabilna Bosna in Hercegovina 

je eden od temeljev stabilnosti Zahodnega Balkana. Drugi tak temelj 

je mirno in stabilno Kosovo, kjer sta stabilizacija in mirno sobivanje etničnih 

skupin nedavno nazadovala. Takšnega koraka nazaj mednarodna skupnost 

Premier Rop prvič med pripadniki SV v tujini 

»Slovenija bo v prihodnje svoje 

vojaške sile koncentrirala v Bosni 

in Hercegovini ter na Kosovu, saj je 

tam najbolj učinkovita,« je med obiskom 

86 pripadnikov 3. motorizirane 

čete 10. bataljona SV v Doboju dejal 

premier mag. Anton Rop. Kot je ocenil, 

se lahko Slovenija ob preoblikovanju sil Sforja v sile Euforja, ki bodo pod poveljstvom 

Evropske unije, pridruži poveljujočim državam. Premier bo še ta 

Minister za obrambo dr. Anton Grizold se je v sredo, 9. junija, 

na delovnem obisku v Londonu sestal z državnim sekretarjem 

za obrambo Velike Britanije Geoffreyjem Hoonom. Ministra sta 

se pogovarjala o varnostnem položaju na Zahodnem Balkanu, 

predvsem o prenosu misije v Bosni in Hercegovini z Nata na 

Evropsko unijo ob koncu leta. Govorila sta o političnih in varnostnih 

razmerah v Afganistanu ter o sodelovanju Velike Britanije in 

Slovenije pri vojaškem usposabljanju. 

Predsednik vlade RS mag. Anton Rop, minister za obrambo dr. 

Anton Grizold in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske 

vojske brigadir Anton Turk so v ponedeljek, 7. junija, v Doboju 

obiskali pripadnike 10. motoriziranega bataljona SV, ki opravljajo 

naloge na mirovni misiji Sforja v Bosni in Hercegovini. 

v prihodnje ne sme več dovoliti, sta 

se strinjala ministra in poudarila, da 

Kosovo potrebuje nenehno in enotno 

pozornost mednarodne skupnosti. 

Ministra sta govorila tudi o varnostnem 

in političnem položaju v 

Afganistanu ter o sodelovanju obeh 

držav v Isafu. Slovenija se zaveda, da 

je delovanje teh sil eden od stebrov 

zavezništva ter predvsem miru in 

stabilnosti Afganistana, zato je pripravljena 

enoto Slovenske vojske 

povečati z desetino gasilcev in častnikom. 

Glede dvostranskega sodelovanja 

med državama sta ministra 

največ pozornosti namenila sodelovanju 

pri vojaškem usposabljanju. 

Slovenija bo tako v sodelovanju z 

Veliko Britanijo usposabljala pehotne 

enote do ravni bataljona, v Veliki Britaniji 

bo usposabljala enote do ravni 

voda in spremljajočih podčastnikov 

iz prve brigade, z Veliko Britanijo pa 

bo sodelovala tudi pri oblikovanju centra SV za bojno usposabljanje. 

Dr. Grizold se je kot prvi slovenski obrambni minister na povabilo generala 

Jeremyja Mackenzieja udeležil proslave Founder’s Day v Kraljevi bolnišnici 

Chelsea. To je ena najpomembnejših ustanov, ki je pod okriljem kraljice. Vodi 

jo guverner Mackenzie, v njej pa je več kot 300 vojnih veteranov. 

Mag. Andreja Jernejčič 

mesec obiskal London, kjer se bo z 

britanskim predsednikom vlade Tonyjem 

Blairom pogovarjal o prihodnjem 

sodelovanju Slovenske vojske v 

regiji. »Mislim, da smo pripravljeni in 

usposobljeni, da bi prevzeli vodenje 

bataljona oziroma dela območja v 

Bosni in Hercegovini,« je povedal mag. Rop. 

Med obiskom se je premier seznanil z razmerami, v katerih živijo in delajo 

slovenski vojaki na misiji, in ob tem dejal: »Občutek imam, da je za naše vojake 

dobro poskrbljeno, da imajo dobro opremo in da dobro opravljajo svoje delo.« 

Izrazil je prepričanje, da vojaki s sodelovanjem na misiji bogatijo znanje Slovenske 

vojske, obenem pa je po njegovem prepričanju sodelovanje Slovenije 

na mirovnih misijah eden najboljših načinov za uveljavitev naše države v svetu. 

V imenu Slovenije in vlade se je zato vojakom SV zahvalil za njihov prispevek. 

Vodja kontingenta majorka Tanja Pečnik je v predstavitvi dela slovenske čete 

opozorila na vlogo, ki jo je imela enota pri odkrivanju velike količine ilegalnega 

orožja na območju Trebave v občini Modriča. Tako so teden dni pred 

obiskom delegacije v akciji Žetev prav na podlagi informacij, ki so jih zbrali 

slovenski pripadniki, odkrili za več kot sedem tovornjakov orožja.

Fotografija je bila posneta 

med preverjanjem pogodbenih 

rezervistov 132. gorskega 

bataljona SV. 

SPREMLJAMO 2 

Slovenija bo v Euforju aktivno sodelovala 

Premier Rop prvič med pripadniki SV v tujini 

Deset let izobraževalnega centra na Igu 6 

Pomembno povezovanje s slovenskim gospodarstvom 7 

Nismo več na poti v Nato, temveč v Natu 8 

Kronika 9 

AKTUALNA TEMA 4 

Spremembe iz novele Zakona o plačah v javnem sektorju 

INTERVJU 10 

Nepogrešljivi doma, pred velikim izzivom v tujini 

SLOVENSKI VOJAKI V TUJINI 12 

Na Kosovu bi brez mednarodnih sil zavladal kaos 

VOJSKA V DRUŽBI 14 

S civilno-vojaškim sodelovanjem nadzor nad SV 

CIVILNA OBRAMBA 19 

V Poljčah posvet o civilno-vojaškem sodelovanju 

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 20 

Pogodbeni rezervisti na preizkušnji 

Dnevnik vojaka Igorja (3. del) 30 

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 22 

Prvi postroj regijskih enot CZ Koroške 

Za konec uspešen prikaz gasilskega znanja 

STROKOVNE TEME 23 

Moskos na MO predaval o vojaški sociologiji 

Informacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah (1. del) 24 

Bolgarske oborožene sile (1. del) 26 

ŠPORT V VOJSKI 28 

Prehodni pokal prvenstva SV spet 72. brigadi 

RAZVEDRILO 31 

Križanka 

OBJAVE 15 

1. julija se bodo plače približno 150 tisoč zaposlenim v 

javnem sektorju zvišale za 2,5 odstotka. Tako so se konec 

maja dogovorili predstavniki vlade in reprezentativnih sindikatov, 

ko so potrdili predlog novele Zakona o sistemu plač v 

javnem sektorju. Novela zakona s svojo vsebino po besedah 

ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca pomeni prvi 

korak pri vzpostavitvi celovitega, preglednega, pravičnega in 

učinkovitega plačnega sistema v javnem sektorju. Kaj to pomeni 

za zaposlene v obrambnem sistemu, v tokratni aktualni 

temi pojasnjuje generalni sekretar na MO, Franc Javornik. Kot 

načrtuje vlada, naj bi prevedbo plač opravili do konca leta, 

vprašanja, kot na primer uvrstitev delovnih mest v plačne razrede 

in višina dodatkov, pa so v predvolilnem času precejšen 

zalogaj. Osnovne plače vojakov naj bi bile sicer usklajene s 

plačami policistov in carinikov, ni pa še jasno, kako visoke 

bodo, in tudi ne, ali bodo upoštevali manj ugodne delovne 

pogoje, nevarnost in posebne obremenitve, ki so jim izpostavljeni 

nekateri zaposleni na ministrstvu. 

To zagotovo velja za pripadnike SV, ki so se v okviru večnacionalnih 

sil kopenske vojske po pol leta vrnili z nemirnega Kosova. 

Kot je v intervjuju povedal vodja slovenskega kontingenta 

major Dean Groff, bi bila naslednja rotacija MLF na Kosovu 

lahko že prihodnje leto, ko bi Slovenija na to območje lahko 

napotila tudi bojne enote. V domačih političnih krogih pa je 

bolj kot to aktualno vprašanje o povečanju prisotnosti Slovenije 

na mirovni misiji v BiH, ki jo bo konec leta prevzela EU, o 

čemer se je obrambni minister dr. Anton Grizold pogovarjal 

z britanskim kolegom Geoffreyjem Hoonom. Že konec tega 

leta bo za nabor v Natovih reakcijskih silah polno operativno 

pripravljen vod za dekontaminacijo iz sestave 18. bataljona 

za RKBO, ki je sredi maja prešel pod poveljstvo 72. brigade. 

Slednja s prevzemanjem nalog bojne podpore in zagotovitve 

bojnega delovanja 1. brigadi ter preoblikovanjem postaja 

eden najpomembnejših členov Slovenske vojske. 132. gorski 

bataljon, ki je bil prav tako prepodrejen štajerski brigadi, pa 

je prejšnji konec tedna preverjal usposobljenost prve generacije 

pogodbenih rezervistov, ki so v enoto prišli pred letom 

in pol. Uspešno! 

Meta Grmek 

Spremljamo 

m Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 9. julija 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo. 

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo 

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, 

http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: 

Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov. 

Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. 

Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS. 

SLOVENSKA S VOJSKA 3

Spremembe iz novele Zakona o 

plačah v javnem sektorju 

Aktualna a tema 

Kateri so glavni cilji predloga zakona 

o spremembah in dopolnitvah zakona 

o sistemu plač v javnem sektorju 

(ZSPJS)? 

Novela zakona ne spreminja osnovnega 

koncepta novega plačnega 

sistema, ki je bil določen z Zakonom 

o sistemu plač v javnem sektorju, 

sprejetim leta 2002 z namenom, da 

se uredi kaotično stanje na področju 

plač v javnem sektorju in poenoti 

plačni sistem za vse kategorije javnih 

uslužbencev, torej tudi zaposlenih v 

sistemu obrambe ter zaščite in reševanja. 

Prvotni rok za uporabo zakona 

je bil 1. januar 2004, pozneje pa so ga z novelo zakona leta 2003 prestavili 

na 1. julij 2004. Kljub temu nam do tega roka ni uspelo uskladiti vseh nujnih 

podzakonskih predpisov in kolektivne pogodbe, ki so pogoj za celovito uvedbo 

novega plačnega sistema. Zato z novelo vzpostavljamo dodatne pogoje, 

ki so nujni za začetek uporabe ZSPJS 1. julija letos. Poleg tega se spreminjajo 

nekatere določbe, ki so se v okviru dosedanjih usklajevanj pokazale kot manj 

ustrezne. 

Kaj prinaša novela? 

Novela spreminja način uskladitve vrednosti plačnih razredov, določa način 

obvezne uporabe kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju 

v sistemizacijah proračunskih uporabnikov, uvaja instrument kolektivne 

pogodbe za državno upravo, omejuje napredovanja v višji plačni razred v 

plačni skupini B (poslovodni organi pri uporabnikih proračuna), govori o 

d d tk d l d b i d d tk t l t Pr t k l r j 

Vladna pogajalska skupina in reprezentativni sindikati javnega 

sektorja so v ponedeljek, 31. maja, podpisali izjave o skladnosti 

novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Novelo je po 

nujnem postopku ta teden obravnaval državni zbor in naj bi 

začela veljati že 1. julija letos, ko se bodo po dogovoru vlade in 

sindikatov plače vsem zaposlenim v javnem sektorju zvišale za 

2,5 odstotka. Kaj se bo z novelo spremenilo in katera vprašanja 

še ostajajo odprta, je tik pred obravnavo zakonskega predloga 

v DZ pojasnil generalni sekretar na MO, Franc Javornik, ki je 

skupaj z uradnim namestnikom, polkovnikom Davidom Humarjem 

z GŠSV kot član vladne pogajalske skupine za pogajanja z 

reprezentativnimi sindikati javnega sektorja vsa tri leta sodeloval 

pri pripravi novega plačnega sistema. 

načeli, da se materialni položaj javnih 

uslužbencev glede na predlagane 

spremembe in dopolnitve zakona ne 

bo poslabšal in da se bo vzpostavilo 

vrednotenje dela glede na zahtevnost 

delovnega mesta, na katerega je javni 

uslužbenec razvrščen. 

Kaj od navedenega bo začelo veljati 

1. julija letos? 

Javni uslužbenci ob izplačilu julijske 

plače v plačni kuverti še ne bodo 

opazili predvidenih sprememb, razen 

povišanja plače za 2,5 odstotka, ki 

pa je pravzaprav uskladitev, ki ni 

neposredno povezana z uvedbo novega 

plačnega sistema. Plača bo še nekaj časa obračunana na podlagi dosedanjih 

elementov, bo pa izplačevana kot akontacija vse do takrat, dokler 

ne bodo vzpostavljeni pogoji za prevedbo po novem, torej najpozneje v treh 

mesecih po sprejetju vseh podzakonskih predpisov in kolektivnih pogodb. 

Prevedba naj bi bila opravljena najpozneje do 31. decembra letos. 

Novela predvideva, da se bodo nekateri javni uslužbenci ob prevedbi plače 

in delovnega mesta uvrstili v višji plačni razred, kar naj bi postopoma odpravili 

do leta 2009. Imate kakšne podatke o možnih nesorazmerjih na MO? 

Eden od ciljev oblikovanja novega plačnega sistema je odprava nesorazmerij 

pri osnovnih plačah. Tako se zaradi odprave nesorazmerja v osnovnih 

plačah javni uslužbenec lahko uvrsti v višji plačni razred, kot je plačni razred 

po prevedbi dosedanje plače. Pri tem naj omenim, da bo naš predlog, da se 

osnovna plača vojaka uskladi s plačo policista, paznika v zaporu in carinika, 

upoštevan. Dosedanje izhodiščne plače vojakov namreč zaostajajo za temi 

ni znana, saj bo predmet nadaljnjih 

dno s sprejeto sistemizacijo delovnih 

z začetkom uporabe zakona prejel 

u plačnemu razredu. Osnovno plačo, 

pa bo prejel po preteku prehodnega 

embra 2009, ki je predviden kot končlač 

v javnem sektorju. 

datkov, po novi ureditvi jih bo ostalo 

osnovno plačo. Kateri dodatki, ki jih 

jučeni v osnovno plačo? 

zdaj pripadajo zaposlenim na Minisvedena 

v osnovno plačo, zato zaradi 

naših delavcev ne bi smela biti nižja. 

nekaj predlogov za dodatke, ki jih novi 

ma in zelo omejeno še dopušča. To 

i za manj ugodne delovne pogoje ter 

posebne obremenitve. Ocenjujemo, 

posebnosti dela, predvsem v Slovenudi 

v upravnem delu ministrstva takšektivno 

uvedbo dodatkov upravičeno

vsaj delno nagradili delo v posebnih pogojih. Določitev konkretnih dodatkov 

in njihove višine pa je vsebina kolektivne pogodbe za javni sektor, ki se bo 

še usklajevala. 

Med spornimi je bil predvsem dodatek na delovno dobo, saj bi precej zvišal 

osnovno plačo. Kakšna rešitev v kolektivni pogodbi bi bila ustrezna? 

Zakon o delovnih razmerjih ohranja pravico do dodatka za delovno dobo v 

višini 0,5 odstotka osnovne plače za vsako končano leto delovne dobe za 

zaposlene, ki so bili v javnem sektorju zaposleni 1. januarja 2003. Takšna 

rešitev bi za javni sektor zaradi sprememb pri določitvi osnovne plače, ki se 

zaradi vključitve dosedanjih stalnih dodatkov v osnovno plačo nominalno 

precej poviša, pomenila negativne javnofinančne posledice. Zato je bilo med 

pogajanji z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja predlaganih in obravnavanih 

več različic višine in načina obračuna dodatka za delovno dobo, 

vendar nobena ni bila usklajena. Višina dodatka za delovno dobo se bo po 

predlogu novele zakona naknadno določila v Kolektivni pogodbi za javni 

sektor. Ocena vladne strani je, da bi bila primerna višina 0,3 odstotka. Nova 

višina dodatka za delovno dobo, enako pa velja tudi za dodatek za stalnost, 

ki ga ohranja novi plačni sistem, naj bi zagotovila nevtralni finančni vpliv teh 

dodatkov ob prehodu na novi plačni sistem. 

Lahko na primeru razložite prevedbo plače javnega uslužbenca? 

Na kratko je težko razumljivo razložiti sistem prevedbe z vsemi možnostmi, ki 

jih bo treba upoštevati pri posamezniku ob prevedbi njegove plače. Načeloma 

pa bo nominalni znesek dosedanje plače javnega uslužbenca preveden 

v osnovno plačo po novem zakonu z uvrstitvijo v najbližji plačni razred iz 

priloge zakona. Pri tem je sprejeto pravilo, da plačni razred ne sme biti nižji, 

kot je plačni razred osnovne plače prevedenega delovnega mesta, zvišan za 

število napredovanj, ki jih je javni uslužbenec dosegel po dosedanjih predpisih. 

Sliši se kar zapleteno, ali ne? 

Zelo. Kaj bo s plačami zaposlenih, ki po novi sistemizaciji ne bodo izpolnjevali 

izobrazbenih meril? 

Tistim, ki ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta, 

naj bi se v novem plačnem sistemu plača znižala za tri plačne razrede. To 

je določeno že v osnovnem zakonu in novela ne prinaša novosti. Sistem napredovanj 

v višji plačni razred bo dopuščal tudi njihovo napredovanje, kar po 

dosedanjih predpisih ni bilo mogoče. 

Kaj pomeni uvedba kolektivne pogodbe za javni sektor za javne uslužbence 

in njihove sindikate? 

Reprezentativni sindikati s področja državne uprave, torej plačna skupina C, 

so že ob sprejemu ZSPJS zahtevali, da pridobijo enak status glede urejanja 

delovnopravnih razmerij, kot jih imajo reprezentativni sindikati, ki zastopajo 

druge dele javnega sektorja. Možnost uvedbe kolektivnega dogovarjanja kot 

načina urejanja delovnopravnih razmerij državnih uradnikov predvideva 

tudi Zakon o javnih uslužbencih. Z možnostjo kolektivnega dogovarjanja 

javni uslužbenci in reprezentativni sindikati, ki zastopajo državne uradnike, 

pridobijo močnejši vpliv na urejanje delovnopravnih razmerij v primerjavi z 

urejanjem na podlagi uredbe vlade, kot je določeno v osnovnem zakonu. 

Ministrstvo je predlagalo, da za plače v Slovenski vojski ostane v zakonu dosedanja 

določba, vendar predlog ni bil sprejet. Za plačno skupino I, v katero 

so med drugimi uvrščeni tudi poklicni gasilci, pa je predvidena alternativna 

možnost, torej ureditev z uredbo vlade ali kolektivnimi pogodbami. 

Kdaj bi bila kolektivna pogodba za javni sektor lahko sprejeta? 

Napoved sprejetja bi bila preveč tvegana, vsekakor pa je sprejem tudi te 

kolektivne pogodbe pogoj za izvedbo prevedbe plač po novem. 

Bo kolektivna pogodba za državno upravo lahko obsegala posebnosti vojaškega 

in drugih poklicev v obrambnem sistemu? 

Tudi v okviru kolektivnega dogovarjanja je mogoče urediti vso problematiko 

nekega področja, torej tudi posebnosti našega področja. Pri tem je seveda 

pomembna sposobnost pogajalcev, da predloge ustrezno predstavijo in 

prepričajo druge udeležence dogovarjanja. Je pa ta način mogoče malo bolj 

naporen in usklajevanje vsaj glede na dosedanjo prakso zahteva več časa. 

Pri tem naj omenim, da bo morala kolektivna pogodba v celoti upoštevati 

rešitve, ki bodo prej izpogajane v kolektivni pogodbi za javni sektor. Plačni 

razredi za orientacijska delovna mesta bodo torej že predhodno določeni, 

vsebina te pogodbe pa bo določitev plačnih razredov za vsa druga delovna 

mesta oziroma nazive v plačni skupini C državnih uradnikov. 

Pogajalski skupini vlade in sindikatov javnega sektorja torej čakajo pogajanja 

glede uvrstitve delovnih mest v plačne razrede, višine dodatkov, delovne 

uspešnosti itn. 

Odločajo še o nekaterih naših predlogih, glede katerih težko napovem končni 

rezultat. Tako v sodelovanju z Direktoratom za javno upravo na MNZ predlagamo 

določitev posebnih delovnih mest, na katerih imajo zdaj delavci določeno 

plačo po tako imenovanem 65. členu starega Zakona o delavcih v državnih 

organih. Pri nas so to predvsem delovna mesta na področju letalstva 

in nadzora zračnega prostora v Slovenski vojski. S predlogom želimo ohraniti 

doseženo raven njihovih plač. Ne glede na omejitev možnih dodatkov v novem 

plačnem sistemu želimo uveljaviti tudi poseben dodatek za zaposlene v 

upravnem delu ministrstva. S tem bi vzpostavili vsaj simbolično nadomestilo 

za nekatere posebne pogoje dela in omejitve zaposlenih na področju obrambe 

in zaščite, ki jih delavci v drugih resorjih nimajo. Glede delovne uspešnosti 

novela za nas ne prinaša novosti, razen za tiste javne zavode, ki pridobivajo 

del sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu. Torej bo po novem delovno 

uspešnost mogoče izplačati največ v višini dveh mesečnih osnovnih plač 

javnega uslužbenca na leto, in sicer eno julija in eno decembra. 

Čeprav naj bi DZ novelo zakona sprejel po hitrem postopku, naj bi njene 

učinke javni uslužbenci opazili šele prihodnje leto, saj naj bi akontacije plač 

po sedanjem sistemu prejemali še do konca tega leta ... 

Če bomo hoteli uresničiti obljube, da bo sistem v celoti uveden konec letošnjega 

leta, bomo morali intenzivno nadaljevati pogajanja ne glede na 

dopustniško obdobje, ki je pred nami. Tako lahko poleg vročega poletja 

pričakujemo tudi takšno jesen. 

MG 

Foto: Marko Pišlar 

RS National assembly adopted the amended law on 

salaries in the public sector 

On Monday, 31st May, the government negotiation group and the trade 

unions representing the public sector, signed the statements on the 

uniformity of the amended law on the system of salaries in the public 

sector. The amended law went through the accelerated procedure and 

was adopted last week by the RS National Assembly, thus coming into 

force on 1st July 2004. According to the agreement, signed by the RS 

Government and trade unions, the salaries of those employed in the 

public sector will increase by 2.5 per cent. In this interview, we spoke 

to Secretary General at the RS Ministry of Defence, Franc Javornik, who 

was one of the members of the government negotiation group for negotiations 

with the trade unions representing the public sector. Together 

with the official deputy, Colonel David Humer, from the General Staff of 

the Slovenian Armed Forces, Secretary General Javornik participated 

for three years in the preparations of the amended law. Secretary General 

Javornik explained to us some other changes which are to take 

place on 1st July as well as pointed to some questions about the introduction 

of a standardized and distinct system of salaries in the public 

system which still remain to be answered. 

Aktualna a tema 


Deset let izobraževalnega centra na Igu 

Spremljamo 

m V centru poteka 105 različnih programov, 

od izobraževanja poklicnih 

gasilcev do najzahtevnejših oblik 

funkcionalnega usposabljanja. Na 

sedmih hektarih so sodobno opremljene 

učilnice, vadbeni poligoni in 

bivalni objekti. »Delovanje centra se 

kaže v učinkovitosti reševalnih služb 

in sestav. Veseli me, da se je usposabljanja 

poleg gasilcev, gorskih in 

jamarskih reševalcev, vodnikov reševalnih 

psov, pirotehnikov in pripadnikov Civilne zaščite ter drugih udeležilo tudi 

veliko pripadnikov Slovenske vojske. Dejavnost centra se širi na preizkušanje in 

vrednotenje zaščitne in reševalne opreme. V zadnjih letih postaja institucija, ki 

aktivno prispeva k uveljavljanju Slovenije pri varstvu pred naravnimi in drugimi 

nesrečami v okviru EU, Nata, ZN in regionalnih ter dvostranskih povezav,« je dejal 

dr. Grizold. Vodja ICZR in vodja Sektorja za izobraževanje in usposabljanje 

Janez Petrovič je dejal, da je v desetih letih center postal središče usposabljanja 

za zaščito, reševanje in pomoč. »Začeli smo z uvajalnimi in temeljnimi programi, 

nadaljevali pa z dopolnilnimi programi v skladu z zakonodajo, novostmi 

v tehnologiji in tehniki. Poleg tega smo uvedli tudi programe za obnavljanje in 

utrjevanje znanja ter mednarodna usposabljanja. Tako je nastalo veliko različnih 

programov in ker se moramo prilagajati novostim, novi še vedno nastajajo. 

Če bi na primer v okviru Civilne zaščite ustanovili novo službo, bi v sodelovanju 

z Upravo za zaščito in reševanje pripravili nov program in ga potem v ICZR izvedli. 

Naše vodilo je Življenja rešujmo skupaj - z znanjem.« 

V ICZR je zaposlenih več kot 30 ljudi, poleg tega sodelujejo z 250 zunanjimi 

strokovnjaki, predavatelji in inštruktorji. Janez Hočevar, vodja gasilskih programov, 

ki dela v ICZR deset let, je pojasnil, da se je prva generacija gasilcev izobraževala 

v drugačnih pogojih. »36 kandidatov je spalo na pogradih v eni sobi. 

Imeli smo eno učilnico, hrano so nam vozili iz Ljubljane, toda hkrati smo orali 

ledino in se danes z veseljem spominjamo, kakšni so bili začetki. Poleg tega pa 

gasilci prvih generacij znajo ceniti napredek, ki je bil dosežen pozneje.« V zadnjih 

letih se generacije kandidatov za gasilce večajo, kar kaže na povečanje 

Učenci Osnovne šole Ig so z glasbo, 

plesom in igrico popestrili program. 

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje je bila v petek, 

4. junija, slovesnost ob deseti obletnici delovanja. Prvo leto je 

bilo na usposabljanju le 1441 slušateljev, zadnjih nekaj let pa 

vsako leto za različne naloge varstva pred naravnimi in drugimi 

nesrečami usposobijo skoraj 13.000 ljudi. V desetih letih je center 

tako obiskalo več kot 100.000 ljudi. Glavni govornik mi nister 

za obrambo dr. Anton Grizold je poudaril, da so »z gradnjo 

centra lahko uresničili tudi videnja, kakšen mora biti sodoben 

sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami«. 

zanimanja za poklic gasilca. V desetih 

letih so jih usposobili približno 450. 

»Prilagajamo se novim potrebam. 

Tako so bili letos kandidati na enomesečni 

praksi v Sežani, prej so to 

opravljali v matičnih gasilskih enotah, 

hkrati pa smo v izobraževanje vključili 

tudi delo z motorno žago, servisiranje 

ročnih gasilnih aparatov in gašenje v 

naravnem okolju. Včasih sem v tujini 

z zavidanjem opazoval tamkajšnje 

gasilske šole, danes pa menim, da se lahko primerjamo z gasilskimi šolami 

drugod po Evropi.« Silvester Pontelli v centru že deset let skrbi za brezhibno 

tehnično delovanje in vzdrževanje centra. »V moji ekipi dela 24 ljudi. Menim, 

da smo se izkazali, saj 13 objektov in sedem hektarjev površin dobro obvladujemo. 

Pomembno je, da so udeleženci usposabljanj in programov zadovoljni. 

Do zdaj smo dobivali same pohvale, vendar je pred nami velik izziv, da bomo 

visoko raven zmogljivosti in opremljenosti ohranili.« Hišnik Jože Pintar je pojasnil, 

da se je v desetih letih marsikaj spremenilo. »Zgradilo se je veliko novih 

objektov in poligonov, veliko je tudi nove opreme. Ta razlika je očitna, imam pa 

več dela, saj skrbim za vodovod, centralno kurjavo in manjša mizarska popravila. 

Poleg tega je treba tudi pokositi in vzdrževati sedem hektarjev površin 

ter očistiti okolico. S sodelavci se dobro razumemo, tako da sem zadovoljen in 

upam, da bom tu delal do upokojitve.« Tudi snažilka sobarica Lidija Rizvanović 

je dejala, da imajo zdaj, ko so zmogljivosti večje, več dela. »Udeležencev je 

veliko več kot na začetku delovanja centra. Delati je treba hitro, včasih moramo 

pri svojem delu tudi improvizirati, ker je center zelo poln. Tisti, ki delamo tu, se 

dobro poznamo, tako da smo kot malo večja družina. Dela je več, zato imamo 

tudi večje skrbi, vendar se vedno vse lepo konča. Rečem lahko, da sem zadovoljna, 

da sem tu v službi.« 

Vodja centra Janez 

Petrovič je še dodal, da 

se predvsem države iz 

Jugovzhodne Evrope 

Janez Hočevar 

Silvester Pontelli Jože Pintar Lidija Rizvanović

Pomembno povezovanje 

s slovenskim gospodarstvom 

Minister za obrambo dr. Anton Grizold in 

minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik 

sta se v sredo, 2. junija, sestala na delovnem 

srečanju. Dr. Grizold se predvsem zavzema, 

da bi v projekte, povezane z obrambnim 

ministrstvom, še naprej vključevali slovensko 

gospodarstvo. 

Ministru za gospodarstvo dr. Lahovniku so predstavili 

projekte Ministrstva za obrambo s slovensko 

industrijo od leta 2002 do 2004. V tem času so bile 

z domačimi podjetji sklenjene pogodbe za nakup 

opreme in storitev v vrednosti približno 13 milijard 

tolarjev, pogodbe v okviru rednih programov opremljanja 

TRP v višini približno 15 milijard tolarjev na 

O sodelovanju 

z italijansko 

kopensko vojsko 

leto in javna naročila v višini od šest do sedem milijard 

na leto. Med drugim so to projekti opremljanja 

Slovenske vojske z lahkimi oklepnimi vozili valuk, 

opremljanje vojakov po projektu Bojevnik 21. stoletja 

(pred kratkim je bila podpisana pogodba z Muro 

o izdelavi 8500 uniform do leta 2007) in gradnja 

infrastrukture MO oziroma SV (obnova kadetnice 

itn.). Dr. Grizold je poudaril tudi sodelovanje 

obrambnega ministrstva z Gospodarsko zbornico 

Slovenije in območnimi združenji ter pomen 

takšnega sodelovanja s slovenskimi podjetji, da 

se denar davkoplačevalcev vrne v gospodarstvo, s 

čimer se omogočata ustvarjanje nove vrednosti ter 

ohranjanje delovnih mest. Pomembna je čim večja 

dodana vrednost, ki hkrati pomeni tehnološko in 

razvojno komponento za ohranjanje konkurenčnosti 

gospodarstva. Ministra sta govorila tudi o tako 

imenovanih offset poslih, ki pomenijo naslednjo 

priložnost za izvoz slovenskih podjetij v vrednosti 

nabav orožja in opreme. Pogovarjala sta se še o 

projektih v pripravi. Dr. Lahovnika je zanimalo tudi 

sodelovanje v prihodnje. 


Prvo srečanje 

načelnikov vojsk v 

CENCOOP-u 

Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav 

Lipič se je v sredo, 9. junija, vrnil s prvega 

srečanja načelnikov generalštabov 

držav članic Pobude za sodelovanje 

srednjeevropskih držav v podporo miru 

(CENCOOP). Dvodnevno srečanje je 

bilo v švicarskem Bernu. 

Načelniki so razpravljali o vojaškem in varnostnem 

položaju v regiji, posebej o mirovni 

operaciji v Bosni in Hercegovini, katere poveljstvo 

bo prevzela Evropska unija. Gostje, 

visoki vojaški predstavniki iz Velike Britanije, 

so podrobneje predstavili postopke Evropske 

unije in Nata pri prenosu operacije pod EU. Sodelujoči 

so poudarili vlogo načrtovalne celice 

CENCOOP-a pri pripravah vojaških predlogov 

za odločanje o nadaljnjih skupnih dejavnostih 

pri oblikovanju koordiniranih vojaških zmogljivostih 

za Eufor in pomen vojaškega sodelovanja 

pri krepitvi varnosti na Balkanu. 

Spremljamo 

m Načelnika GŠ italijanske kopenske vojske 

generala Giulia Fraticellija z delegacijo je 25. 

maja sprejel namestnik načelnika GŠSV brigadir 

Anton Turk. General Fraticelli je bil zadovoljen 

z dosežki Slovenske vojske in visoko stopnjo 

dvostranskega sodelovanja. Zahvalil se je 

za sodelovanje Slovenske vojske na mirovnih 

misijah MSU in Sforja, obenem pa upa, da se 

bo sodelovanje še poglobilo in vsebinsko obogatilo. 

Brigadir Turk je dejal, da je na misijah 

pridobljeno znanje pomembno za izboljšanje 

kakovosti in operativne odzivnosti Slovenske 

vojske. Izrazil je željo po aktivnejšem sodelovanju 

s kopenskimi silami Republike Italije, s 

katerimi sodelujemo v večnacionalni brigadi 

MLF. V Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je 

delegacijo sprejel poveljnik poveljstva sil brigadir 

Bojan Šuligoj in jo seznanil s projekti v 

Slovenski vojski, v Vojašnici Franca Rozmana 

Staneta v Ljubljani pa so si gostje ogledali 

predstavitev in tehnični zbor 1. brigade. 

Podeljena priznanja Ministrstva za obrambo 

Minister za obrambo dr. Anton Grizold je v ponedeljek, 

31. maja, podelil priznanja Ministrstva 

za obrambo. Dobitnikom priznanj se je zahvalil 

za prizadevnost in trud, njihovo delo pa je navezal 

na pomembne dogodke, saj so prispevali 

izjemen kamen v mozaik kratke, toda bogate 

slovenske zgodovine. Priznanja so dobili Franc 

Javornik in Zoran Klemenčič red Slovenske voj- 

ske z zvezdo, Igor Nered ter Bogomir Zupančič 

red Slovenske vojske, brigadir Alojz Završnik zlato 

medaljo generala Maistra, Slavko Delalut, mag. 

Zvonko Kremljak, Rajko Najzer, polkovnik Marjan 

Jakoš, podpolkovnik Branko Keber, polkovnik 

Jože Majcenovič ter brigadir Jožef Žunkovič pa 

zlato medaljo Slovenske vojske. 

Foto: SR 


Minister na občinskem prazniku v Trbovljah 

Spremljamo 

m Minister za obrambo dr. Anton Grizold je bil v ponedeljek, 31. maja, 

glavni govornik na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Trbovlje. 

Na ta dan se spominjajo znanega spopada delavstva z Orjuno, 

polvojaško nacionalistično organizacijo, ki jo je podpirala predvojna 

centralistična oblast. 

Kot je poudaril minister, je bilo delo rudarjev težko in hkrati cenjeno, tudi zaradi 

njihovega nenehnega bojevanja za delavske ter socialne pravice. »Nekoč so 

v Zasavju prevladovali rudarji, danes pa jih je zaradi zapiranja rudnikov vse 

manj in posledično so večje tudi socialne stiske. Eden od vzrokov, ki se mu tudi 

Slovenija ne more izogniti, sta vedno večja globalizacija in huda konkurenca, 

ki vlada v tem sektorju. Vse bolj se spreminjata narava in zahtevnost dela ter 

s tem povezana industrija. Brezposelnost je tudi v najbolj industrijsko razvitih 

državah vedno večja težava. Države se z njo spopadajo različno, predvsem pa s 

spodbujanjem odpiranja novih delovnih mest, izobraževanja in inovativnosti. Za 

Dan 15. BRVL 

V vojaški letalski bazi na Brniku je v sredo, 9. junija, potekala slovesnost 

ob dnevu 15. BRVL. Na ta dan je bila pred dvanajstimi leti odobrena 

prva formacija letalske enote. Glavni govornik brigadir Jožef Žunkovič 

se je spomnil pomembnih dogodkov po ustanovitvi enote in dejal: »Za 

doseganje ciljev in najpomembnejših zmogljivosti se moramo ustrezno 

preoblikovati. V prihodnje bomo razvijali helikopterski del, ki bo omogočal 

uporabo dela helikopterske eskadrilje zunaj naših meja tudi tako, 

da bomo lahko delovali samostojno. Letalski del bomo preoblikovali v 

letalsko šolo.« Zaslužnim posameznikom so podelili priznanja Slovenske 

vojske in 15. BRVL. 

Na letališču Moškanjci pri Ptuju pa je v nedeljo, 6. junija, potekala prireditev 

ob dnevu letalcev, ki so se predstavili v letalskem programu, na 

tleh pa so prikazali helikopter cougar. VŠ/MP 

to si prizadevamo tudi v Sloveniji, med drugim na obrambnem področju,« je nadaljeval 

minister. Poudaril je intenzivno zaposlovanje, s čimer postaja Slovenska 

vojska eden od največjih slovenskih delodajalcev. »Profesionalizacija vojske je 

dolgoročen proces, ki ni nikoli končan, vsaj glede zaposlovanja, rotacije kadrov 

in rednega obnavljanja kadrovske strukture. Zato bomo še naprej redno zaposlovali 

mlade, perspektivne ljudi, ki jim delo v vojski pomeni osebni in strokovni 

izziv.« Po besedah dr. Grizolda izvajanje reform prinaša spremembe in težave. 

Na obrambnem področju so ena od takih težav kadrovska neskladja, ki jih na 

obrambnem ministrstvu rešujejo sistematično in premišljeno, saj se zavedajo, 

da gre za ljudi, njihov socialni položaj in socialni položaj njihovih družin. 

V Trbovljah, ki je simbol rudarskega mesta in delavstva, letos praznujejo 200 

let rudarjenja. Bogat kulturni program so popestrili tudi Big band Orkestra 

Slovenske vojske in pevca Alenka Godec ter Matjaž Mrak. 


Nismo več na poti v 

Nato, temveč v Natu 

V četrtek, 3. junija, so se na Bledu začeli peti slovenski dnevi varstvoslovja 

Izzivi varnosti v Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo. Na 

plenarnem zasedanju so predavali ministra dr. Rado Bohinc in dr. 

Anton Grizold, generalni direktor policije dr. Darko Anželj in direktor 

Slovenske obveščevalno-varnostne agencije dr. Iztok Podbregar. 

Minister za obrambo dr. Anton Grizold je govoril o vključevanju Slovenije 

v Nato in o izzivih, ki čakajo Slovenijo kot članico Nata ter Evropske unije. 

Povzel je nekaj najpomembnejših misli o razvoju slovenskega obrambnega 

sistema in govoril o oblikovanju poklicne vojske ter sodelovanju med Natom 

in EU. Minister je poudaril, da je Slovenija s polnopravnim članstvom stopila 

skozi vrata, na katera je začela trkati pred desetimi leti z vključitvijo v program 

Partnerstvo za mir. Natovi temeljni nalogi sta varovanje svobode in 

zagotavljanje varnosti vseh članic. Glavna naloga vojaških sil zavezništva 

ni več le varovanje miru ter zagotavljanje ozemeljske celovitosti, politične neodvisnosti 

in varnosti članic, temveč vse bolj tudi varovanje mednarodnega 

miru, varnosti ter stabilnosti. Po ministrovih besedah smo kot članica Nata in 

EU sprejeli veliko odgovornost do mednarodne skupnosti, članic zavezništva 

in predvsem do sebe. »Bistvena sprememba, ki se mora zgoditi, je v našem 

načinu razmišljanja. Nismo več na poti v Nato, temveč v Natu. In v tem zavezništvu 

se od nas pričakuje, da bomo čim bolj sodelovali pri oblikovanju nekaterih 

procesov in odločitev, ki pomembno vplivajo na dogajanje v svetu.« 

Po mnenju dr. Grizolda Slovenija za uspešno sodelovanje v mednarodnem 

varnostnem okolju 21. stoletja potrebuje drugačen obrambni sistem in drugačno 

vojsko kot doslej, zato smo lani opravili strateški pregled obrambe, s 

katerim smo natančno pregledali stanje na obrambnem področju, posebej v 

Slovenski vojski. Ugotovitve pregleda bodo določale nadaljnji razvoj obrambnega 

sistema in obrambnih sil, saj so podlaga za pripravo sprememb 

in dopolnitev Splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja 

Slovenske vojske do leta 2015, je med drugim dejal minister za obrambo dr. 

Grizold. 


8 SLOVENSKA S VOJSKA

Dunaj, 25. maj 

V avstrijskem Vojaškem muzeju so odprli razstavo 

Evropa in Avstrija 1798-1866. Razstava, 

katere avtor je direktor muzeja dr. Manfried 

Rauchensteiner, predstavlja dogodke zadnje 

avstrijsko-turške vojne, v kateri je sodeloval 

tudi baron Jurij Vega, Napoleonove vojne, prebujanje 

narodnih gibanj in vojne v Italiji ter proti 

Rusom. Za Slovence je razstava zanimiva, saj 

nas seznanja z boji avstrijskih polkov, v katerih 

so služili vojaški rok in se v njih borili tudi naši 

predniki. Slovesnosti ob odprtju so se udeležili 

tudi pripadniki Slovenske vojske, ki preučujejo 

slovensko vojaško zgodovino in ustanavljajo 

državni vojaški muzej. 

Ljubljana, 1. junij 

Obrambni minister dr. Anton Grizold je na predstavitveni 

obisk sprejel hrvaškega veleposlanika 

v Sloveniji dr. Maria Nobila. Sogovornika sta 

bila zadovoljna s sodelovanjem obeh držav 

na vojaškoobrambnem področju in pri zaščiti 

in reševanju. Hrvaški veleposlanik je čestital 

Sloveniji za vstop v EU in Nato, dr. Grizold pa je 

zagotovil, da je Slovenija Hrvaški pripravljena 

pomagati pri vključevanju v evro-atlantske integracije. 

Sogovornika sta opozorila na pomen 

in odgovornost obeh držav pri stabilnosti na 

Zahodnem Balkanu. 

Slovenska Bistrica, 5. junij 

V tamkajšnji vojašnici so se zbrali nekdanji 

zaposleni v 710. učnem centru. V obdobju 

delovanja, torej od leta 1992 do 1996, je bilo 

v centru približno 120 zaposlenih. Srečanja se 

je udeležilo več kot 80 nekdanjih pripadnikov. 

Polkovnik Jože Majcenovič, takratni poveljnik 

centra in pobudnik srečanja, je zbranim izročil 

spominske kovance. Na srečanju so sklenili, 

da bo druženje postalo tradicionalno. 

Vyškov, Češka, 6. junij 

Z enotedenskega usposabljanja iz taktike 

pehote s poudarkom na sodelovanju pehote in 

oklepnih vozil se je vrnilo 29 pripadnikov Šole 

za častnike CVŠ. Sklepni del usposabljanja 

je bila taktična vaja z laserskim sistemom 

za taktično urjenje postopkov v boju in bojno 

streljanje s puškomitraljezom in protioklepnim 

orožjem RPG-75. To je bilo že deseto skupno 

usposabljanje slušateljev ŠČ in kandidatov Visoke 

vojaške šole kopenske vojske v Vyškovu. 

Ig pri Ljubljani, 7. junij 

URSZR je v okviru priprav na vajo SEESIM 04 v 

Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje 

pripravila usposabljanje članov operativnih štabov 

za ukrepanje ob nesrečah iz držav Pobude 

Kronika 

ministrov za Jugovzhodno Evropo. Udeležencem 

so predstavili postopke Urada ZN za usklajevanje 

humanitarnih dejavnosti in Evro-atlantskega centra 

za ukrepanje ob nesrečah ter priročnik Civilnovojaško 

krizno načrtovanje. Med usposabljanjem 

so v oddelku za raziskave in simulacije GŠSV 

izvedli testno štabno vajo. Slovenski scenarij za 

osrednjo vajo, ki bo novembra letos, predvideva 

teroristični napad na letališče Ljubljana. 

Istanbul, Turčija, 8. junij 

Na računalniško podprti vaji Nata Eurasian Star 

2004, ki poteka v Centru za bojne simulacije 

turške vojske, sodeluje devet častnikov 72. brigade 

SV. Scenarij vaje, ki se je udeležuje 2000 

pripadnikov iz 24 držav članic Nata in PzM, predvideva 

računalniško simulacijo operacije v obliki 

vsiljevanja miru v namišljeni podsaharski državi. 

Pripadniki SV sodelujejo v kopenskem poveljstvu 

operacije. 


V Vojašnici Franca Rozmana - Staneta je potekala 

slovesnost ob dnevu vojaške policije. Pripadniki 

17. bataljona vojaške policije so ob tej priložnosti 

obiskovalcem predstavili opremo in postopke. 


Državni sekretar na MO dr. Milan Jazbec je 

na obisku sprejel namestnika visokega predstavnika 

mednarodne skupnosti v BiH veleposlanika 

Wernerja Wendta. Pogovarjala sta 

se o razmerah v BiH in Jugovzhodni Evropi ter 

o vlogi EU na tem območju. 

Vipava, 11. junij 

V Vojašnici Janka Premrla - Vojka je slovesno 

priseglo 66 kandidatov za poklicne vojake SV, 

ki so se vključili v program temeljnega vojaškostrokovnega 

usposabljanja. V treh mesecih 

bodo največ pozornosti namenili osebni oborožitvi 

in taktiki ter osvojili znanje za preživetje 

na bojišču. 


V galeriji MO se je končala razstava Mirande 

Rumina, ki je prikazovala pravljične portrete 

znanih Slovencev. Portrete ljudi v naravni velikosti 

je avtorica oblikovala za modni časopis 

Art & Fashion, objavljeni pa so bili tudi v Playboyu. 

Projekt Mirande Rumina je bil medijsko 

odmeven v švedskem mestu Lulea. 

Slovenski vojaki v Afganistanu brez večjih težav 

Nekaj pripadnikov SV, ki so se konec februarja pridružili mednarodnim mirovnih silam 

na operaciji ISAF v Afganistanu, je bilo konec maja na dopustu v domovini. Poveljnik 

slovenskega kontingenta major Peter Zakrajšek je v četrtek, 28. maja, na MO predaval o 

političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih razmerah v Afganistanu, o delu pripadnikov 

mednarodnih sil in slovenskega kontingenta. 

Na vprašanje, ali so se slovenski vojaki med 

misijo ISAF že znašli v težavnih razmerah, je 

odgovoril: »Pripadniki Slovenske vojske so 

preudarni in se za zdaj še niso odzvali na 

nobeno provokacijo, čeprav se je že zgodila. 

Zavedamo se, da smo tu gostje, zato nenehno 

skrbimo za svojo kredibilnost. Če bi jo izgubili, 

bi se lahko nevarnost za nas povečala.« Slovenski 

kontingent se je po njegovih besedah 

zelo hitro vključil v delo na misiji. Že tretji dan 

po prihodu je slovenska enota ob spremstvu 

pripadnikov kanadske izvidniške čete odšla 

na prvo patruljiranje, po dveh tednih pa so 

začeli samostojno opravljati naloge. Pripadniki 

SV so nastanjeni v šotorih v kampu Julien, ki 

je velik kvadratni kilometer. Vsa oprema, ki jo 

uporabljajo, je prirejena za delo v ekstremnih 

vremenskih razmerah, zagotavlja visoko 

stopnjo varnosti in zaščite ter je kompatibilna 

z opremo Nata. Edina pomanjkljivost so sredstva 

za delovanje ponoči, vendar naj bi jih novi 

kontingent, ki naj bi sedanjega zamenjal predvidoma 

avgusta, že dobil. 

MP 

Spremljamo 

m SLOVENSKA S VOJSKA 9

Nepogrešljivi doma, pred velikim 

izzivom v tujini 

Spremembe v 72. brigadi 

Intervju 

Kakšna je trenutna sestava 72. 

brigade? 

72. brigada SV se je okrepila z enotami 

52. brigade. Poleg petih bataljonov, 

ki so bili v naši enoti že prej, smo 

11. maja prevzeli še poveljevanje štirim 

bataljonom, ki so bili prej v sestavi 

52. brigade. To so 132. gorski bataljon, 

45. OKB, 460. artilerijski bataljon 

in 18. bataljon za RKBO. 72. brigada 

s poveljstvom in poveljniško-logistično četo ima tako po novem v sestavi 

devet bataljonov, in sicer dva učna bataljona pehote, oklepno-mehanizirani 

bataljon, oklepni bataljon, dva artilerijska bataljona, protioklepni in gorski ter 

bataljon za RKBO. 1. julija bomo glede na novo strukturo SV ukinili tudi učna 

bataljona pehote, protioklepni bataljon preoblikovali v protioklepno četo, artilerijska 

bataljona pa združili v bataljon. Oblikovali bomo tudi poveljniško-logistično 

četo, ki bo skrbela za logistično in administrativno podporo poveljstva 

brigade, v našo sestavo pa bomo dobili še 14. inženirski bataljon. 

Kam boste prerazporedili kader iz učnih bataljonov pehote, ki ju ukinjate? 

Pripadnike stalne sestave teh dveh bataljonov smo delno že prerazporedili 

na nove dolžnosti v druge enote SV. Pripadnike 122. UBP iz Novega mesta 

bomo prerazporedili predvsem v 14. inženirski bataljon in bližnje enote, večino 

kadra iz 172. UBP na Ptuju pa v 20. MOTB in 74. OKMB. Pri premeščanju 

kadra bomo upoštevali predvsem bližino kraja bivanja, saj želimo tako 

znižati stroške prevoza na delo. Posameznike bomo glede na kadrovske 

potrebe SV premestili v bolj oddaljene enote, nekateri pa bodo morali tudi 

na delo v Ljubljano. 

Predvidena je združitev 460. AB iz Postojne in 760. AB iz Slovenske 

11. maja se je 72. brigada Slovenske vojske iz Maribora okrepila 

z enotami 52. brigade. Pod poveljstvom brigade deluje trenutno 

devet bataljonov. Poveljnik 72. brigade podpolkovnik Vladimir 

Maher je pojasnil, da se bodo velike spremembe v organiziranosti 

72. brigade zgodile tudi po 1. juliju, ko naj bi ukinili 

dosedanja učna bataljona pehote, združili artilerijska bataljona 

v en bataljon in protioklepni bataljon preoblikovali v protioklepno 

četo, v enoto pa bodo dobili tudi 14. inženirski bataljon. 

delo, za kar bi zaposleni porabili veliko 

časa. Približno polovica pripadnikov 

bo še naprej delala v Postojni, 

prav toliko pa v Slovenski Bistrici. 

Kakšna bo njegova glavna oborožitev? 

Osnovna oborožitev te enote bodo 

havbice kalibra 155 mm. Oborožitev 

sedanjega 760. AB havbice kalibra 

105 mm bomo ustrezno uskladiščili 

in če bo potrebno, bomo to orožje lahko uporabili. Pripadniki 760. AB so 

s 460. AB že lani izvedli skupno bojno streljanje, zato so bili že prej dobro 

usposobljeni za delo s tem orožjem. Aprila in maja smo ob strokovni pomoči 

pripadnikov postojnskega bataljona za pripadnike 760. AB v vojašnici v 

Slovenski Bistrici in na osrednjem vadišču SV v Postojni pripravili šesttedensko 

usposabljanje z bojnim streljanjem. Usposabljanje je bilo namenjeno 

predvsem seznanjanju posadk za delo s tem orožjem in preverjanju njihove 

usposobljenosti. Potrdila o uspešno končanem usposabljanju, ki jih je podelil 

Center vojaških šol, so le še formalna potrditev njihove usposobljenosti 

za delo s tem orožjem. 

1. brigada bo predvsem klasična bojna brigada, popolnjena s poklicnimi 

vojaki, namenjena opravljanju vseh vrst nalog doma in tujini. Katere bodo 

glavne naloge 72. brigade? 

Do zdaj je bila to klasična bojna brigada. Tudi nova struktura še vedno 

zagotavlja bojno delovanje, v prihodnje pa se bo namen enote spremenil. 

Glavna naloga 72. brigade bo zagotavljanje elementov bojne podpore in elementov 

zagotovitve bojnega delovanja namenskim zmogljivostim 1. brigade 

oziroma bataljonu ali bataljonski taktični skupini za operacije zavezništva 

. Bojno podporo bo zagotavljala z enotami za 

ataljon, oklepni bataljon in protioklepna četa, 

ojnega delovanja pa z bataljonom za RKBO 

Kako bo potekala ta podpora, bo odvisno od 

membnejša naloga v tem trenutku je, da toliko 

da bodo po usposobljenosti, načelih in načinu 

ve z enotami 1. brigade. 

amezni elementi brigade sodelovali tudi na 

ki mora biti konec leta usposobljen in pripravo 

namenjen delovanju v Natovih reakcijskih siamezni 

deli bataljona za RKBO ne bodo mogli 

de v operacijah zavezništva v tujini. Tudi druge 

brigado že sodelovale na številnih nalogah v 

oril na protioklepni bataljon, ki že dlje uspešno 

o bo tudi v prihodnje. Predvidevamo, da bomo 

h dela opredelili naše skupne dejavnosti glede 

lahko čim bolj uskladili naše delovanje in tako 

e nalog.

Kateri elementi 72. brigade bodo sodili v skupino tako imenovanih premestljivih 

sil in kateri med nepremestljive sile? 

72. brigada bo načelno sodila v skupino nepremestljivih sil, kar ne velja za 

njeno celotno strukturo. Posamezni elementi brigade bodo uvrščeni tudi 

med premestljive sile, in sicer tisti, ki bodo namenjeni predvsem za bojno 

podporo ali zagotovitev bojnega delovanja 1. brigade. Pri tem mislim na del 

132. gorskega bataljona, bataljona za RKBO in inženirskega bataljona. V 

skupino nepremestljivih sil sodita oklepni enoti, del artilerijskega bataljona 

in protioklepne čete pa bo med premestljivimi silami kot bojna podpora 1. 

brigade. 

Koliko pripadnikov naj bi imela 72. brigada in ali bo po obsegu primerljiva 

s 1. brigado? 

Po številu podrejenih enot bo 72. brigada večja od 1. brigade, po številu 

zaposlenih pa ne. V 1. brigadi bodo večinoma poklicni vojaki, 72. brigada 

pa bo popolnjena tudi z rezervisti. Del mirnodobnega jedra bo popolnjen 

s stalno sestavo, drugi del pa s prostovoljno pogodbeno rezervo in do leta 

2010, kot je to predvideno z zakonodajo, tudi z obvezno rezervo. Po sedanjih 

informacijah naj bi bilo v 72. brigadi manj zaposlenih kot v 1. brigadi, in sicer 

približno 1300 pripadnikov stalne sestave. Natančnega števila ne morem 

povedati, ker nekatere formacije bataljonov še pripravljajo, nekatere pa se 

bodo verjetno še dopolnjevale. 

Katere enote bodo popolnjene izključno s poklicnimi vojaki in katere z 

rezervisti ter mirnodobnim poklicnim jedrom? 

V tej brigadi ne bo klasičnih mirnodobnih jeder, ki bi skrbela za mobilizacijsko 

pripravljenost rezerve. Vse enote bodo v miru skrbele za vzdrževanje bojne 

pripravljenosti manjšega modula, kot je na primer oddelek ali vod. Nekateri 

bataljoni, ki bodo v skupini premestljivih sil, bodo imeli v svoji sestavi več 

poklicnih vojakov. Druge enote bodo imele poleg poklicnih vojakov več pogodbenih 

rezervistov. To bo veljalo za protioklepno četo, artilerijski bataljon, 

18. bataljon za RKBO in 132. gorski bataljon. V oklepnih enotah so sedanje 

formacije še bolj primerne za obvezno rezervo. V svoji sestavi ne bomo imeli 

enote, ki bi bila v celoti popolnjena s poklicnimi vojaki. 

72. brigada bo dobila poveljniško-logistično četo, prav tako naj bi vsi bataljoni 

imeli v svoji sestavi poveljniško-logistične čete. Kakšne prednosti bo 

imela nova organiziranost vojaške logistike? 

Novi koncept vojaške logistike predvideva, da bodo imeli vsi bataljoni SV svoje 

poveljniško-logistične čete. To pomeni, da bodo pri oskrbi, vzdrževanju in 

transportu do neke mere samozadostni. To velja tudi za poveljstvo brigade. 

Vsi vidiki logistične zagotovitve bodo odslej združeni v okviru poveljniško-logistične 

čete. Na področju vzdrževanja se bodo v bataljonih ukvarjali s 1. in 2. 

stopnjo vzdrževanja, kar pomeni z manjšimi vzdrževanimi deli, zahtevnejša 

tehnična popravila pa bodo še naprej potekala v okviru poveljstva za podporo. 

Podobno bo z oskrbo, ki bo potekala prek poveljstva za podporo, oskrbo 

bataljonov na terenu pa bodo zagotavljale poveljniško-logistične čete. 

Kdaj naj bi 72. brigada dosegla končne operativne zmogljivosti? 

Operativna zmogljivost brigade bo odvisna od doseganja operativnih zmogljivosti 

posameznih bataljonov. 72. brigada mora po novi strukturi delovati 

ob koncu letošnjega leta, kar ne pomeni, da bo v tem času dosegla polno 

operativno zmogljivost. Mislim, da bo to mogoče doseči do leta 2010, kot 

je načrtovano. Posamezni deli 72. brigade bodo operativno zmogljivost dosegli 

že prej. Vod za dekontaminacijo mora biti polno pripravljen do konca 

tega leta. Tudi drugi deli brigade bodo operativno zmogljivost dosegli že prej, 

kar bo odvisno od zahtev nadrejenih za njihovo operativno pripravljenost in 

od hitrosti izvajanja usposabljanja ter opremljanja posameznih modulov ali 

celotnih bataljonov. 

Katerim področjem dela bo treba nameniti več pozornosti? 

Bistveno se mora spremeniti usposabljanje nas, v poveljstvu brigade, pa tudi 

v bataljonih. Temu vprašanju bomo morali nameniti več pozornost in časa. 

To pomeni, da bomo morali nekatere naloge, ki smo jih doslej opravljali, 

opustiti ali prepustiti drugim enotam, mi pa se bomo ukvarjali predvsem z 

usposabljanjem in zagotavljanjem svoje bojne pripravljenosti. Pogoj za to pa 

so tudi ustrezni programi in načrti za usposabljanje vojakov stalne sestave, 

torej poklicnih vojakov, česar pa še nimamo. 

Ali lahko predstavite pot brigade od njene ustanovitve in kateri so bili najpomembnejši 

mejniki v tem obdobju? 

72. brigada je bila ustanovljena septembra 1992. Takrat je bilo to le mirnodobno 

poveljstvo šibke sestave, ki se je ukvarjalo z rezervnimi enotami. Prva 

prelomnica je bilo leto 1996, ko je poveljstvo brigade v svojo sestavo dobilo 

pehotna bataljona, ki sta se ukvarjala z usposabljanjem nabornikov. Takrat 

so se v brigadi naloge bistveno spremenile. Ukvarjati se je začela z usposabljanjem 

vojakov na služenju vojaškega roka, poleg tega pa je še vedno imela 

v svoji sestavi rezervne enote, zato je morala skrbeti za njihovo mobilizacijsko 

pripravljenost in usposobljenost. Naslednje prelomno obdobje je bilo 

leta 1998, ko je brigada dobila v svojo sestavo tudi enote z večjo ognjeno 

močjo. Brigada se je okrepila z dvema oklepnima bataljonoma. Predzadnja 

prelomnica je bilo leto 2003, ko je poveljstvo brigade prevzelo poveljevanje 

skoraj nad vsemi enotami, ki so bile prej v sestavi 3. operativnega poveljstva. 

Z reorganizacijo imamo precej izkušenj. Prepričan sem, da smo se iz tega 

veliko naučili in da nam bodo te izkušnje koristile pri nadaljnjem delu. Sedanja 

reorganizacija je bistveno drugačna od prejšnjih. Postajamo namreč del 

Slovenske vojske z drugačnimi nalogami, kot smo jih imeli do zdaj, kar za 

nas poleg obveznosti pomeni tudi nove izzive. 

Marko Pišlar 

On 11th May 2004, the 72nd SAF Brigade from Maribor was reinforced 

with the units of the 52nd SAF Brigade. At the moment, there are nine 

battalions operating under the brigade command. Commander of the 

72nd SAF Brigade, Lieutenant Colonel Vladimir Maher, explained that 

big changes in the organisation of the 72nd SAF Brigade are to take 

place also after 1st July 2004, when the two infantry training battalions 

are to be abolished, two artillery battalions are to be combined into 

one battalion, the anti-armour battalion is to be transformed into an 

anti-armoured company which is to je joined by additional 14th Engineer 

Battalion. The main assignments of the 72 SAF Brigade will be to 

ensure the combat support elements and to ensure combat activity to 

the deployed capabilities of the 1st SAF Brigade in the operations of the 

Alliance as well as to the 1st SAF Brigade in domestic operations. 

Intervju 

SLOVENSKA S VOJSKA 11

Slovenski vojaki v tujini 

i 

Na Kosovu bi brez mednarodnih 

sil zavladal kaos 

12 SLOVENSKA S VOJSKA 

S slovesnostjo v Vidmu so v torek, 25. maja, zaznamovali 

prihod prvega skupnega kontingenta pripadnikov italijanske, 

madžarske in Slovenske vojske v okviru večnacionalnih sil 

kopenske vojske (Multinational Land Force - MLF) z mirovne 

misije Kforja Joint Guardian na Kosovu. To je bila prva operativna 

naloga poveljstva MLF, v katerem je delovalo 11 častnikov 

in podčastnikov Slovenske vojske. Slovesnosti so se udeležili 

tudi visoki predstavniki Slovenske vojske, zbrane pa je nagovoril 

po veljnik MLF brigadni general Alberto Primecerj. Ob tej 

priložnosti smo se pogovarjali z vodjo slovenskega kontingenta 

v Kforju z majorjem Deanom Groffom in nekaterimi pripadniki, 

ki so delali na dolžnostih v poveljstvu večnacionalne brigade 

Jugozahod. Povedali so, da nemiri, ki so izbruhnili na Kosovu 

marca letos, dela vsebinsko niso spremenili, je pa postalo veliko 

bolj intenzivno. Varnostne razmere so se zelo zaostrile. Potrebno 

bo še precej časa, da bo na Kosovu tako kot pred izbruhom 

nemirov in nasilja. 

Major Dean Groff, končali ste drugo 

misijo, ostajate pa na dolžnosti v 

poveljstvu MLF v Vidmu. Nam lahko 

razložite, kako je bilo poveljstvo MLF 

umeščeno v misijo Kfor? 

Italijani so na začetku operacije na Kosovu 

prevzeli vodenje brigade Zahod, ki 

se je pred letom in pol združila z nemško 

brigado Jug in postala brigada Jugozahod. 

Italija, ki je letos vodilna država 

brigade v poveljstvu brigade, popolnjuje 

polovico delovnih mest, Nemčija pa 

drugo polovico. Italijanski del je v tej brigadi 

popolnilo poveljstvo MLF, torej 70 

pripadnikov italijanske, 11 Slovenske 

in 10 madžarske vojske. Italija je poleg 

dela poveljstva 

prispevala 

bojno skupino, in sicer regiment, poleg tega 

pa še nacionalni podporni element, logistični 

bataljon, bataljon zvez, inženirski bataljon, četo 

vojaške policije ter več helikopterjev. 

Katere naloge ste pripadniki Slovenske vojske 

opravljali v poveljstvu MLF? 

V poveljstvu smo bili razporejeni na pomembnih 

dolžnostih. V skupini za povezavo smo imeli 

častnika, ki je bil načelnik te skupine, 

pri njem je delal podčastnik kot pomočnik 

za administrativne zadeve. V 

oddelku za obveščevalne zadeve J2 

je delal načelnik sektorja za ocene in 

analize, ki mu je prav tako pomagal 

naš podčastnik. V oddelku J3 smo 

imeli načelnika operativnega sektorja 

in tri podčastnike v operativnem 

centru, v logistiki je deloval častnik 

za premike, v sektorju za civilno in 

vojaško sodelovanje J9 pa sta bila 

na dolžnosti častnik za operativne 

zadeve ter podčastnik za strokovno 

pomoč. 

Marca so na Kosovu izbruhnili nemiri. 

Ste jih predvideli in kako so 

vplivali na vaše delo? 

Kfor ni predvidel teh nemirov, sicer bi 

bili odzivi drugačni. Po petih letih mirovnega procesa je bilo pričakovati, da 

bodo mirovni sporazum, ki je bil podpisan v Kumanovu leta 1999, vsi spoštovali. 

Na žalost nekateri skrajneži in struje še vedno niso zadovoljni s tem 

sistemom oziroma hočejo več od mednarodne skupnosti. Povod za nemire 

od 17. do 19 marca naj bi bila »nasilna« utopitev albanskih otrok v reki Ibar 

blizu Kosovske Mitrovice, kar pa je preiskava policije UNMIK-a zanikala. To je 

povzročilo veliko nezadovoljstva. Že pred tem dogodkom je bilo več nasilnih 

dejanj proti Srbom in UNMIK-u, kar je kazalo na slabšanje razmer. Razlogi so

tudi visoka stopnja nezaposlenosti, slabo delovanje institucij in zakonodaje, 

lastniška razmerja, privatizacija, slaba ekonomija, predvsem pa ni končne 

rešitve problema. Naša vloga je bila ves čas operativno delo v poveljstvu 

brigade, tako da se naše delo vsebinsko ni spremenilo, je pa postalo veliko 

bolj intenzivno. Nismo delovali na terenu in tudi v spopadih ne, temveč smo 

aktivnosti vodili v poveljstvu. V trenutku, ko so izbruhnili spopadi, se je operacija 

spremenila iz operacije vzdrževanja miru v operacijo vsiljevanja miru, 

pri čemer je Kfor od UNMIK-a prevzel vodilno vlogo. Razmere so bile zelo 

napete, demonstranti so blokirali vojašnice in ceste ter delovali proti UNMIK-u 

in Kforju. Stopnja nevarnosti se je povečala na najvišjo raven, ves čas smo 

med aktivnostmi zunaj baz tudi nosili čelade in neprebojne jopiče. Nemiri, ki 

so ocenjeni kot najhujši od leta 1999, so se hitro razširili po vsem Kosovu. 

Umrlo je 19 civilistov, več kot 950 ljudi je bilo ranjenih, 70 vozil UNMIK-a je 

bilo uničenih in zažganih ter porušenih približno 300 hiš, 20 pravoslavnih 

cerkva in drugih verskih objektov. Več kot 4200 ljudi je ostalo brez doma. V 

48 urah je potekalo 22 večjih nasilnih demonstracij, ki se jih je udeležilo več 

tisoč ljudi. 

Mednarodne sile so na Kosovu torej še vedno nujne. 

Mirovni proces se je vrnil na točko pred nekaj leti. Enote, ki so bile predvidene 

za odhod, s čimer bi zmanjšali navzočnost Kforja, so ostale na Kosovu, načrtujejo 

pa tudi povečanje sil, vendar bodo o tem odločili v Bruslju. Med temi 

spopadi je bila namreč angažirana rezerva Kforja ter del rezerve iz Bosne in 

Hercegovine. Izbruh nemirov je bil nepričakovan in v nasprotju s sporazumi, 

tako da je primanjkovalo vojakov za opravljanje rednih nalog. Brez rezerve, 

ki je sodelovala, bi izbruh teže umirili. Dogodki so pokazali, da sta Kfor in 

mednarodna skupnost na Kosovu še vedno zelo nujna. 

To je bila enkratna napotitev poveljstva MLF. Kako bo v prihodnje? 

MLF obstaja šele malo več kot dve leti. Vsako leto je bil ocenjen in je dosegel 

polno operativno sposobnost, na podlagi česar je bilo na misijo poslano 

najprej poveljstvo. Možno je, da bo naslednja rotacija MLF že prihodnje leto, 

hkrati pa bi bilo dobro, da bi napotili tudi bojne enote, vendar to še ni dogovorjeno. 

Glede na poznavanje načina dela, strokovnost in rezultate, ki smo 

jih dosegli pripadniki SV, si želimo, da bi napotili tudi bojne enote za potrebe 

MLF. Iz SV je bil za to lani določen 20. MOTB iz Celja. 

Kakšne so zdaj aktivnosti MLF? 

Prihodnje leto je predvidena vaja MLF, ki naj bi potekala v Sloveniji, spet naj 

bi tudi potrdili polno operativno sposobnost poveljstva, mogoče pa tudi enot 

MLF, o čemer še potekajo pogovori. SV je pripravila predlog, kje naj bi vaja 

potekala, kaj lahko ponudimo in s kakšnimi enotami lahko MLF sodeluje, saj 

bomo morali glede na naše zmogljivosti postaviti omejitve. Glede na to, da 

se za prihodnje leto omenja ponovno angažiranje MLF na Kosovu, kar je 

sicer treba še uradno potrditi, bo potrebno spremeniti načrt aktivnosti za 

prihodnje leto. Tudi vajo v Sloveniji bo treba pripraviti v smislu operacije na 

Kosovu in s tem namenom tudi preveriti ter oceniti poveljstvo in enote oziroma 

tiste elemente, ki bodo sodelovali na misiji. 

Ostajate v poveljstvu MLF v Vidmu. Kakšne so vaše naloge? 

Mirnodobno poveljstvo pripravlja in vodi vse, kar je povezano s pripravami, 

organizacijo in izvedbo aktivnosti, torej konference, sestanke, usposabljanja, 

treninge ter glavno vajo z vsemi operativnimi dokumenti in scenarijem vaje, 

ki poteka vsako leto, na njej pa ocenjujejo poveljstvo in enote MLF. Naša naslednja 

naloga je organiziranje konference, na kateri bomo najprej naredili 

revizijo načrta dela za prihodnje leto, potem pa se bomo poglobili v vsebino 

posameznih aktivnosti, ki bodo potekale prihodnje leto itn. V Vidmu sem 

vodja stalne misije SV v MLF in skrbim za operativne in obveščevalne zadeve 

ter usposabljanja MLF. Z mano delata častnik, ki pokriva logistiko, in podčastnik, 

ki je zadolžen za administrativne zadeve. 

Valerija Šket 


Major Ante Grgantov 

Na misiji sem bil zadolžen za civilno-vojaško sobrigadi, 

sodelovali pa smo pri treh velikih projektih, 

in sicer pri vračanju Srbov, delu s šolsko mladino 

in pri humanitarni pomoči. Naša naloga je bila 

koordinacija projektov z izvajalci, torej nevladnimi organizacijami, civilno oblastjo 

in poveljstvom brigade. Vračanje Srbov je bil eden najpomembnejših 

projektov, verjamemo pa tudi, da eden najuspešnejših. Želeli smo, da bi delo 

na civilno-vojaškem področju prispevalo k medsebojni spravi večinskega albanskega 

in manjšinskega srbskega prebivalstva. Po dogodkih 17. marca se 

je pokazalo, da so bile te zamisli takrat prej iluzija kot resničnost, rezultati na 

civilno-vojaškem področju se namreč pokažejo po določenem času. Delo na 

tem področju se je po izbruhu nemirov ustavilo, ker je prevladalo razočaranje, 

vendar smo spoznali, da z delom na civilno-vojaškem področju ni nič narobe, 

da se bodo rezultati pokazali čez čas. Razmere niso stabilne in verjamem, 

da bo še prihajalo do večjih ali manjših poskusov prevlade ve činskega 

prebivalstva nad manjšinskim. Na misiji sem bil tudi leta 2000, prav tako 

v Kforju, vendar v poveljstvu v Prištini. Delo je bilo drugačno, saj sem delal 

pri nepremičninah. Izkušnje s prejšnje misije so mi pomagale predvsem pri 

razumevanju okolja. Misiji sta bili dragoceni izkušnji, saj ti nobena vaja ne 

more dati toliko kot misija, na kateri delaš v realnih razmerah. 

Na misiji sem delala v oddelku za obveščevalno 

nih dejanj, zaplemb orožja in ilegalnih prehodov 

mej. Menim, da smo bili pri zatiranju kriminala 

uspešni. Orožja je na Kosovu še vedno zelo veliko, 

našli pa so ga tudi med preiskavami avtomobila. 

Delali smo od 7.30 do 18.30, prosti čas smo prefilmov, 

saj izhodi niso bili dovoljeni, razen ob nedeljah dopoldan, ko smo 

imeli prosti čas za osebne zadeve. Marčevski nemiri so se zgodili v trenutku, 

v treh urah se je uprlo vse Kosovo. Narava dela se ni spremenila, zato pa se 

je delo intenziviralo. Varnostni ukrepi so postali precej strožji. To je bila moja 

prva misija in sem zelo zadovoljna, da sem spoznala, kako poteka delo na 

misiji, kakšno je mednarodno okolje ter kako poteka sodelovanje z drugimi 

narodi in vojskami. 

On Tuesday, 25th May, a celebration was organised in Videm on the 

occasion of the arrival of the first joint contingent of Italian, Hungarian 

and Slovenian armed forces who operates within the framework of the 

Multinational Land Force. The contingent returned from the KFOR peace 

support mission Joint Guardian in Kosovo. This was the first operative 

assignment of the MLF command to include the participation of 11 

commissioned and non-commissioned officers of the Slovenian Armed 

Forces. We talked to Head of the Slovenian contingent in KFOR, Major 

Dean Groff, who said that it would take a long time before the situation 

in Kosovo will return to normal, and people would be able to live in a 

society without riots and violence. 

Slovenski vojaki v tujini 

i 


S civilno-vojaškim sodelovanjem 

nadzor nad SV 

Vojska v družbi 

Slovenska vojska s civilnim okoljem 

sodeluje na različnih področjih, pri 

čemer imajo strogo vojaške naloge 

prednost pred drugimi dejavnostmi. 

Dobro sodeluje z veteranskimi organizacijami, 

kot sta Zveza združenj 

borcev NOB in Zveza veteranov vojne 

za Slovenijo, z Zvezo slovenskih častnikov, 

Planinsko zvezo Slovenije, Letalsko 

zvezo, taborniki, jamarji, kinologi, 

radioamaterji itn. Sodelovanje s temi organizacijami poteka na podlagi 

sklenjenih letnih načrtov dela, ki so vsebinski okvir za skupno sodelovanje. 

Slovenska vojska ima deset načrtov sodelovanja za svoje enote v primeru 

naravnih in drugih nesreč, ki opredeljujejo način ukrepanja ob nesrečah v 

gorah, požarih, potresih, poplavah in podobno. Polkovnik Butara je dejal, 

da so lani za gašenje požarov v naravnem okolju s helikopterji SV opravili 

262 ur naleta, za reševanje v gorah pa 45 ur. Helikopterska enota SV je tudi 

stalno pripravljena za cestno reševanje. SV je aktivna še na humanitarnem 

področju. Z Zavodom RS za transfuzijsko medicino so sklenili dogovor, na 

podlagi katerega je lani darovalo kri 2100 vojakov. Poleg tega SV pomaga 

organizacijam in invalidskim društvom pri njihovih dejavnostih, kmalu pa naj 

bi z opremo, ki je vojska ne bo več potrebovala, pomagala brezdomcem. Pomembna 

je tudi pomoč SV pri obnovi kulturnozgodovinskih objektov in podpora 

športnim ter kulturnim prireditvam in projektom s področja znanosti. 

Letos, ko smo se spomnili obletnic smrti in rojstva generala Rudolfa Maistra, 

so po vojašnicah in zunaj njih organizirali številne prireditve. SV intenzivno 

sodeluje tudi s policijo. »To sodelovanje poteka redno v okviru projektov, glede 

sodelovanja SV pri varovanju schengenske meje pa so v pripravi študije, 

ki bodo podlaga za odločitev, koliko in kako se bo SV vključila v ta projekt,« je 

pojasnil polkovnik Butara. 

Major Ernest Anželj iz oddelka za pridobivanje kadra pri Generalštabu SV 

je povedal, da SV z osmimi skupinami za pridobivanje kadra, ki delujejo po 

vsej Sloveniji, zagotavlja neposredni stik s civilnim okoljem. Po osnovnih in 

srednjih šolah predstavljajo vojaški poklic, pri čemer mlade seznanjajo s 

poklicnimi možnostmi, promovirajo SV v javnih občilih in sodelujejo na prireditvah, 

na katerih se srečujejo s ciljno skupino, torej z mladimi, ki jih zanima 

V ponedeljek, 31. maja, so na Ministrstvu za obrambo pripravili 

tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki Generalštaba SV 

predstavili sodelovanje Slovenske vojske s civilnimi organizacijami 

in društvi. »Slovenska vojska s civilno-vojaškim sodelovanjem 

poudarja pomen odprtosti in ponuja možnost civilnega 

nadzora nad svojim delovanjem,« je pojasnil vodja oddelka 

za civilno-vojaško sodelovanje na Generalštabu SV polkovnik 

Janez Butara. 

vojaški poklic. »Lani smo obiskali 546 

osnovnih in 141 srednjih šol, letos pa 

167 osnovnih ter 110 srednjih šol,« 

je dejal major Anželj. Predstavniki 

SV pri pridobivanju kadra intenzivno 

sodelujejo tudi z Zavodom RS za zaposlovanje, 

ki mu redno posredujejo 

podatke o možnostih zaposlitve v SV, 

in organizirajo skupna strokovna srečanja, 

delavnice ter sestanke glede 

dogovora o napotitvi primernega nezaposlenega kadra na predstavitvene 

dneve SV. Lani so v SV na novo zaposlili 977 vojakov, od tega 26 odstotkov 

žensk, letos pa se je v SV vključilo že 427 vojakov. Največ vlog za zaposlitev 

v vojski je iz vzhodne Slovenije, saj so lani od tam dobili kar 1116 vlog, iz 

osrednjega dela 405 vlog, najmanj zanimanja za zaposlitev v vojski pa je 

med mladimi iz zahodne Slovenije, od koder so prejeli le 103 vloge. Kot je 

dejal major Anželj, morajo biti pri promociji vojaškega poklica zelo aktivni, 

saj je treba pridobiti najmanj trikrat toliko kandidatov, kot jih potem zaposlijo. 

Iz zdravstvenih in osebnih razlogov med izbirnim postopkom namreč izpade 

mnogo kandidatov. Eden od glavnih dogodkov, na katerih se SV predstavlja 

širši javnosti, je sejem Sodobna vojska, ki ga bodo glede na dober odziv obiskovalcev 

septembra organizirali drugič. 

Bojan Kopač z Uprave RS za zaščito in reševanje je sodelovanje med SV in 

upravo ocenil kot zgledno ter pomembno, spomnil pa je še na eno področje 

sodelovanja med vojsko in civilnim delom. To je načrtno opremljanje SV z 

večnamenskimi sredstvi, ki se lahko uporabljajo tudi v civilne namene, kot 

so na primer most eurobridge in helikopterji cougar. Tako je zasnovan tudi 

projekt zdravstvene postaje role 2, ki ga bo mogoče uporabiti za pomoč 

civilnemu prebivalstvu. 

Marko Pišlar 

Foto: Bruno Toič 

On Monday, 31st May, a press conference was organised at the RS Ministry 

of Defence. The representatives of the General Staff of the Slovenian 

Armed Forces presented to the media the cooperation of the SAF with 

civilian organisations and societies. “Through this civilian-military cooperation, 

the SAF emphasize the importance of being open to all spheres

V Poljčah posvet 

o civilno-vojaškem sodelovanju 

Civilno-vojaškega sodelovanja v Sloveniji 

ne moremo enačiti s klasičnim 

pojmovanjem Natovega civilno-vojaškega 

sodelovanja (Civil Military 

Cooperation - CIMIC). Vloga, mesto 

in pomen civilno-vojaškega sodelovanja 

v Sloveniji so precej širši in temeljijo 

na slovenski obrambni tradiciji, 

oceni zmogljivosti Slovenske vojske 

ter prilagajanju slovenskih konceptualnih 

rešitev logističnim in drugim 

področnim politikam, doktrinam ter 

postopkom Nata. Rdeča nit predstavitev je bila, da se določene oblike civilnovojaškega 

sodelovanja pojavljajo na vseh ravneh vojaške in civilne obrambe. 

Pomembne stične točke sodelovanja civilne in vojaške obrambe so ukrepi za 

pripravljenost, mobilizacija, uveljavljanje doktrine civilne obrambe in uredbe 

o obrambnih načrtih, blagovne rezerve ter drugo. V tem članku bo poudarek 

predvsem na sodelovanju pri zagotavljanju materialne in zdravstvene oskrbe 

Slovenske vojske v vojni, pri izvajanju podpore države gostiteljice ter vključevanju 

civilnih zmogljivosti v operacije v podporo miru po 5. členu in izven 5. 

člena Washingtonske pogodbe. 

Materialna in zdravstvena oskrba je del gospodarske obrambe, s katero se 

na podlagi izkazanih oziroma ocenjenih potreb zagotavlja oskrba Slovenske 

vojske, prebivalstva, državnih organov in drugih obrambnih potreb v vojni. V 

okviru sistema materialne in zdravstvene oskrbe so za Slovensko vojsko zagotovljeni 

naftni derivati, zdravstvena oskrba in prometna zagotovitev med 

mobilizacijo, za vojno pa bodo potrebe Slovenske vojske izkazane konec leta 

2004, zagotovljene pa naslednje leto. V tem času bo tudi sistem materialne 

in zdravstvene oskrbe preoblikovan in prilagojen relativni logistični samozadostnosti 

Slovenske vojske ter pripravljen za aktiviranje tako imenovanega 

tretjega kroga razširjene vojne sestave Slovenske vojske. 

Podpora države gostiteljice (Host Nation Support - HNS) je civilna in vojaška 

pomoč v miru, ob krizah, v izrednem stanju in vojni, kar Slovenija kot država 

gostiteljica zagotavlja zavezniškim silam in organizacijam, ki so na ozemlju, 

v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju ali zračnem prostoru 

Slovenije, na teh območjih delujejo ali jih prečkajo. Načrt izvajanja podpore 

države gostiteljice, ki ga je 16. oktobra lani sprejela vlada, predvideva na 

nacionalni ravni sodelovanje Generalštaba Slovenske vojske in poveljstva sil 

(nacionalno mesto za stike in povezave za HNS) 

s Sektorjem za civilno obrambo kot koordinatorjem 

ministrstev, vladnih služb, gospodarskih 

družb, zavodov in drugih organizacij. Z njimi 

bodo sklenjene pogodbe za 

zagotavljanje HNS. Predvideva 

tudi sodelovanje 

na regionalni ravni, in 

sicer med vojaško 

teritorialnimi poveljstvi 

ter upravami za 

Sektor za civilno obrambo in poveljstvo sil SV sta v sodelovanju 

s Sektorjem za civilno-vojaško sodelovanje GŠSV v četrtek, 3. 

junija, v Centru za obrambno usposabljanje Poljče organizirala 

posvet o civilno-vojaškem sodelovanju. Udeležilo se ga je 79 

častnikov iz Slovenske vojske, zaposlenih v Sektorju za civilno 

obrambo in v upravah za obrambo, namenjen pa je bil celoviti 

predstavitvi sprememb organiziranosti Slovenske vojske, Sektorja 

za civilno obrambo in uprav za obrambo, nalog kriznega 

upravljanja, civilno kriznega načrtovanja, civilno-vojaškega 

sodelovanja itn. 

obrambo kot koordinatorji organov 

teritorialne organiziranosti državne 

uprave, organov lokalne samouprave 

in gospodarskih družb, zavodov ter 

drugih organizacij, s katerimi bodo 

sklenjene pogodbe za zagotavljanje 

HNS. Letos bo navedeni načrt na 

vseh ravneh operacionaliziran, Sektor 

za civilno obrambo pa bo pripravil 

priročnik, s katerim si bodo pomagali 

načrtovalci HNS v Sloveniji in zavezniških 

ter partnerskih državah. 

Pripravlja se tudi slovenski katalog zmogljivosti za izvajanje podpore države 

gostiteljice, v katerem bodo zbrani podatki o vojaških in civilnih zmogljivostih 

za izvajanje podpore države gostiteljice. 

Poseben strokovni izziv je priprava koncepta in načrta vključevanja civilnih 

zmogljivosti, torej civilne obrambe, v operacije v podporo miru po 5. členu in 

izven 5. člena Washingtonske pogodbe. To področje je tudi v Evropi in Natu 

povsem novo. Sektor za civilno obrambo pripravlja v sodelovanju s strokovnjaki 

iz nekaterih držav komparativno analizo normativnopravnih, organizacijskih, 

kadrovskih, statusnih, finančnih in drugih rešitev v Italiji, na Danskem 

in Švedskem. Na podlagi navedene analize, izkušenj Slovenske vojske pri 

pripravah in izvajanju navedenih operacij ter analize pozitivnega pravnega 

sistema bodo v sodelovanju strokovnjakov z drugih ministrstev pripravljene 

konceptualne rešitve za vključevanje civilnih oseb v integrirane civilno-vojaške 

enote, Nato in nacionalne skupine funkcionalnih specialistov ter drugih 

civilnih strokovnjakov predvsem v organe Nata. V koncept bodo vključene tudi 

rešitve za vključevanje civilnih logističnih zmogljivosti v navedene operacije. 

Civilno in vojaško vedenje o vrstah ter oblikah civilno-vojaškega sodelovanja 

je v času dinamičnega preoblikovanja in prilagajanja nacionalnovarnostnega 

sistema pogojem članstva v Natu ter EU bistvenega pomena za učinkovito 

delovanje in uspešno sodelovanje vseh nosilcev obrambnega sistema. 

Posvet je udeležencem omogočil celovit vpogled z različnih vidikov, seveda 

pa se bodo mnoge podrobnosti sodelovanja razkrile v prihodnjih konkretnih 

oblikah sodelovanja. 

Bojan Pipenbaher 


Civilna i obramba 

b a 


Iz vojaškega a življenja 

j Pogodbeni rezervisti na preizkušnji 

V soboto, 12. junija, je na vadišču Mačkovec 

pri Bohinjski Beli potekalo preverjanje 

usposobljenosti pripadnikov 1. gorske 

čete 132. gorskega bataljona 

SV po prvem obdobju 

18-mesečnega 

usposabljanja. To 

je prva skupina 

pogodbenih rezervistov v SV, 

ki so decembra 2002 podpisali 

pogodbo za pogodbeno rezervo SV. 

Preverjanja se je udeležilo 97 rezervistov, 

drugih 20 pa ga bo opravilo v rezervnem 

terminu. Delo je bilo organizirano na štirih 

delovnih točkah, na katerih so morali vojaki 

prikazati osnovno znanje iz oborožitve, 

taktike, orientacije in zvez. Poveljnik 132. 

gorskega bataljona SV major Klemen 

Medja je dejal, da je s preverjanjem in 

rezultati zadovoljen, saj so pripadniki 

pokazali veliko 

motiviranost 

za delo. 

20 SLOVENSKA S VOJSKA 

V pogodbeno rezervo zaradi dodatnega zaslužka 

Pripadniki pogodbene rezerve podpišejo s SV pogodbo za pet let, ki jo lahko 

ob obojestranskem interesu tudi podaljšajo. Rezervisti se s tem obvežejo, da 

bodo na leto opravili približno 21 dni usposabljanj. Usposabljanje pripadnikov 

pogodbene rezerve je razdeljeno na tri obdobja, ki trajajo 18 mesecev, 

in na zaključno šestmesečno obdobje. Po koncu vsakega obdobja poteka 

preverjanje usposobljenosti, pri čemer se ocenjuje znanje, ki ga rezervisti pridobijo 

med tem časom. V prvem obdobju rezervisti osvojijo splošno vojaško 

znanje, postopke in veščine, ki so nujni za preživetje na bojišču, in se usposobijo 

za opravljanje temeljnih nalog vojaka posameznika. V nadaljevanju jih 

čakajo usposabljanja za opravljanje dolžnosti v večjih taktičnih enotah, kot 

so skupina, oddelek, vod in četa. Major Medja je dodal, da rezervisti pridobijo 

tudi znanje, ki je potrebno za preživetje in gibanje v gorskem svetu in se 

seznanijo z vsebinami o tehniki ter taktiki bojevanja v gorskem svetu v 

zimskih ter poletnih razmerah. Po programu usposabljanja pogodbene 

rezerve večino usposabljanj izvedejo ob koncih tedna, torej od petka do 

nedelje. Rezervisti imajo možnost, da v skladu z letnim načrtom dela izberejo 

termin, v katerem bodo opravili usposabljanje. Pri tem se približno 

80 odstotkov pripadnikov udeleži usposabljanj v prvem terminu, kar je zelo 

pomembno za usposabljanje enote kot celote in za oblikovanje vojaškega 

kolektiva. Major Medja je dopolnil, da bi bilo treba za uporabo 

enote izvesti dodatno usposabljanje enote kot celote. »Če želimo 

oblikovati enoto in jo imeti pripravljeno za delovanje, moramo 

graditi na kohezivnosti in skupnem delu pogodbenih rezervistov 

ter pripadnikov stalne sestave,« je prepričan major Medja. Izobrazbena, 

socialna in poklicna struktura pripadnikov pogodbene

ezerve 1. gorske čete je zelo različna. Med pomembnimi razlogi za vstop v 

pogodbeno rezervo rezervisti največkrat navajajo dodaten vir zaslužka, pridobivanje 

dodatnega znanja in veščin o gorništvu, kar bodo lahko uporabili tudi 

v zasebnem življenju, ter nove izzive, ki jih ponuja delo v vojski. »Odliv kadra iz 

pogodbene rezerve je približno desetodstoten, pri čemer se vojaki za izstop 

večinoma odločijo iz osebnih razlogov ali pa se zaposlijo kot poklicni vojaki v 

SV,« je še dodal major Medja. 

Vojak Matjaž Lopatec, Pirniče: 

Za pogodbeno rezervo sem se odločil, ker uživam 

v takem načinu življenja, saj rad delam z orožjem. 

Takih vaj in streljanj bi lahko bilo več. Pri podpisu 

pogodbe sem mislil predvsem na takšna prevermalo 

sem razočaran nad rezultatom, ki sem ga 

dosegel. Po poklicu sem mehanik, sicer pa delam 

kot varnostnik. Na začetku sem imel manjše težave 

vnaprej. Zagotovo bi se še enkrat odločil za pogodbeno rezervo. Če bi bil poklicni 

vojak, bi verjetno imel nekaj težav s kondicijo, ker so norme višje, tu jih 

pa nimam, saj z dekletom precej tečeva. Z veseljem bi delal v vojaški policiji 

Vojak Boštjan Polajnar, Kranj 

Po poklicu sem gradbeni tehnik, zaposlen pa sem 

v trgovskem podjetju. Za pogodbeno rezervo pri 

gorski četi sem se odločil, ker sem na Bohinjski 

Beli služil vojsko in mi je vojaški način življenja 

všeč. Takih usposabljanj, kot je danes, bi lahko 

bilo več, ne le sedemkrat na leto. Premalo je predvsem 

preverjanj na poligonih, pri čemer vidiš, ali si 

pripravljen za streljanje in večje telesne napore. Z 

sem oddal prošnjo za službo v Slovenski vojski, vendar me niso sprejeli, tako 

da bom ostal pri pogodbeni rezervi. Pogrešam več terenskih vaj in upam, da 

Poročnik Roman Masten, Kranj 

Delam v Centru za obrambno usposabljanje MO v 

Poljčah. Po izobrazbi sem obramboslovec. Pot me 

še vedno zanima, zato sem tudi izkoristil priložnost 

za pogodbeno rezervo. Najtežje pri usposabljanju 

trebuješ največ moči, z drugimi preizkušnjami pa 

nisem imel težav. Želim si, da bi bilo več namenskih 

bil pet let mlajši, bi se morda še odločil za prehod v vojsko. S kondicijo nimam 

težav, saj se tudi sicer veliko rekreiram, kolesarim, hodim v hribe, opravil pa 

sem tudi alpinistični tečaj. Med stažiranjem v času študija obramboslovja 

sem bil na Bohinjski Beli, tako da mi je ta enota domača. 

Dnevi odprtih vrat na Bohinjski Beli 

Gorniki so maja za učence osnovnih šol iz zahodne Gorenjske kar 

štirikrat organizirali dan odprtih vrat. Vojašnico Bohinjska Bela je tako 

obiskalo približno 400 osmošolcev, ki so dneve pred koncem pouka 

izkoristili za spoznavanje Slovenske vojske. Na prireditvah so sodelovali 

tudi predstavniki oddelka za novačenje, ki so učencem predstavili 

novo podobo Slovenske vojske in možnosti dela v njej. Mladi so si lahko 

ogledali film Bojevanje v gorskem svetu, opremo vojaka gornika, 

plezanje na umetni steni, oborožitev in vozila gornikov, spoznali pa 

so tudi delo psa, izurjenega za reševanje zasutih v snežnem plazu, 

ruševinah idr. Za učence je bilo najbolj zanimivo streljanje z zračno 

puško in metanje ročne bombe v cilj. Najboljši strelci in metalci so za 

nagrado dobili značke z emblemom gamsa. Gornike so obiskali tudi 

najmlajši iz vrtca Lesce. Vožnja z vojaškim terenskim vozilom je bila 

za njih nepozabna. 

BB 

Preverjali usposobljenost iz taktike, 

oborožitve, zvez in orientacije 

Poveljnik 1. gorske čete poročnik Gorazd Medved nas je popeljal po delovnih 

točkah, na katerih smo lahko opazovali, kako rezervisti pod nadzorom inštruktorjev 

izvajajo posamezne postopke. Na točki, na kateri so preverjali znanje iz 

oborožitve, so vojaki prikazali postopke razstavljanja in sestavljanja avtomatske 

puške ter polnjenja okvirov. Na drugi delovni točki so ocenjevali znanje iz 

orientacije, pri čemer so morali pravilno orientirati karto in določiti azimut. Na 

tretji točki so morali pripraviti sredstva zvez za uporabo. Četrta, najbolj zahtevna 

naloga pa jih je čakala na 280 metrov dolgi taktični stezi, kjer so se morali 

maskirati, gibati po bojišču s pretekanjem in plazenjem, skozi rov, čez žične 

ovire ter betonske stene in nadaljevati z bojevanjem po globini ter očistiti rove. 

Vsakega vojaka je spremljal ocenjevalec, ki je ocenjeval na podlagi normativov 

za posamezno nalogo. »Normativi, po katerih poteka preverjanje, veljajo za vojake 

na služenju vojaškega roka, mi pa jih bomo glede na rezultate prilagodili 

posebnostim pogodbene rezerve,« je še pojasnil poročnik Medved. Ocena, ki jo 

vojak dobi po prvem preverjanju, je podlaga za vstop v drugo obdobje. Če po 

prvem preverjanju ne doseže predpisanih rezultatov, lahko ponovno opravlja 

preverjanje v rezervnem terminu najpozneje v 50 dneh po prvem preverjanju. 

Če tudi drugič ni uspešen, se enota odloči, ali bo prekinila pogodbo ali pa, če 

je to v njenem interesu, posamezniku da dodatno možnost, da ponovi usposabljanje 

v prvem obdobju. 

Septembra bodo začeli usposabljati rezerviste v logistični četi 

V 132. gorskem bataljonu so začeli usposabljati pogodbeno rezervo v 1. 

gorski četi decembra 2002, zdaj pa je s 119 pogodbenimi rezervisti v celoti 

popolnjena tudi 2. gorska četa, ki je začela usposabljanja januarja letos. 1. 

septembra bodo začeli tudi usposabljanja v logistični četi, ki jo zdaj kadrovsko 

popolnjujejo. Pripadniki 1. gorske čete so v povprečju stari od 25 do 30 let in 

večinoma prihajajo iz Gorenjske, v 2. gorski četi pa je veliko rezervistov iz Štajerske, 

zato so temu prilagodili tudi usposabljanja, ki jih delno organizirajo na 

območju Slovenske Bistrice. 

Marko Pišlar 


On Saturday, 12th June, the test of preparedness of the servicemembers 

of the 1st Mountaineering Company of the 132nd SAF Mountaineering 

Battalion, took place in Bohinjska Bela, after the first period of 

their 18-month training. This is the first group of contractual reservists 

of the Slovenian Armed Forces who signed a five-year job contract to be 

employed in the contractual reserve of the Slovenian Armed Forces. The 

testing was carried out at four working points, where the servicemembers 

had to demonstrate their knowledge of weapons, military tactics, 

orientation and communications. 


j SLOVENSKA S VOJSKA 21

Zaščita in reševanje 

e e 

Prvi postroj regijskih enot CZ Koroške 

Uprava RS za zaščito in reševanje si prizadeva, 

da bi pripadnike sil za zaščito, reševanje 

in pomoč intenzivno vključila v sistem zaščite 

in reševanja. V soboto, 29. maja, je tako izpostava 

URZR Slovenj Gradec pripravila prvi 

postroj regijskih enot Civilne zaščite Koroške. 

V devetih enotah, in sicer regijskem štabu za 

CZ, oddelku za izvidovanje, vodu za reševanje, 

službi za podporo, RKB-oddelku za izvidovanje, 

logističnem centru, informacijskem centru, službi 

za proženje snežnih plazov ter enoti za postavitev 

zasilnih bivališč, je vključenih 107 pripadnikov. Po 

besedah vodje izpostave Borisa Balanta so se za 

postroj regijskih enot CZ odločili iz več razlogov. 

Prvi razlog je bil, da so se njihovi pripadniki družili 

in se spoznali. Ljudje so bili napisani v evidencah, 

nikoli pa niso bili skupaj. Poleg tega so lahko pripadniki 

enot CZ spoznali opremo, s katero je opremljena 

njihova enota in s katero bi delali, če bi jih 

aktivirali oziroma poslali v reševalno akcijo. Tako 

so pripadniki regijskih enot spoznali tudi opremo 

drugih enot. Tretji razlog za postroj je bil, da so 

videli, koliko ljudi bi se odzvalo na poziv, če bi se na 

Koroškem zgodila večja naravna ali druga nesreča. 

Postroj je pokazal, da se na poziv ne bi odzvalo 

približno 30 odstotkov pripadnikov enot. 

Čeprav je bil to pravi sklic pripadnikov, jih niso 

obveščali s pozivi, temveč je to potekalo nekoliko 

drugače. »Vsak pripadnik regijske enote CZ je 

dobil vabilo, poziv pa je bil njegova priloga,« je 

Otroci 

in nevarne snovi 

V Izobraževalnem centru za zaščito in 

reševanje RS na Igu so v sredo, 26. maja, 

pripravili sklepno prireditev že osmega 

državnega natečaja za otroke Naravne in 

druge nesreče – nevarne snovi. Natečaj, 

katerega namen je bil poglobiti znanje o varstvu 

pred nesrečami z nevarnimi snovmi, je 

razpisala Uprava RS za zaščito in reševanje. 

Otroci iz vrtcev, osnovnošolci in učenci zavodov 

ter šol s prilagojenim programom so 

na natečaj poslali 259 likovnih in 95 literarnih 

del, med katerimi so izbrali 20 najboljših 

likovnih ter 15 literarnih del. Nagrajencem 

so podelili pohvale in praktične nagrade, 

njihovim mentorjem pa potrdila ter knjižne 

nagrade. Uprava RS za zaščito in reševanje 

je nagradila tudi najbolj aktiven vrtec in 

osnovno šolo iz vsake izpostave. (KuB) 

povedal vodja izpostave Boris Balant. »V vabilu 

smo pripadnikom enot razložili sistem zaščite in 

reševanja. Predstavili smo jim njihove osnovne naloge 

in kakšna je naša vizija prihodnjega razvoja 

sistema. Tako so v vabilu dobili informacije, zakaj 

so razporejeni v enote CZ in kaj se od njih pričakuje. 

S pozivom je namreč pripadnik zavarovan in z njim 

lahko zahteva povrnitev morebitnega izpada osebnega 

dohodka.« Kot je še povedal Boris Balant, »bi 

morali takšne sklice pripravljati na pet let, saj pogostejši 

zaradi finančnih razlogov ne bi bili racionalni. 

Mislim, da je to ena od poti, da ljudi zadržimo v 

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje 

na Igu pri Ljubljani je konec prejšnjega tedna s 

strokovnimi in zaključnimi izpiti ter z zaključno 

vajo petmesečno šolanje končala 11. generacija 

kandidatov za poklicnega gasilca. Od 60 kandidatov 

jih je šolanje uspešno končalo 56. 

»Ta generacija poklicnih gasilcev je dobro usposobljena 

in bo lahko uspešno 

opravljala operativna dela 

ter naloge pri reševanju 

življenj in gašenju požarov 

v svojih enotah,« je poudaril 

eden od predavateljev in 

član izpitne komisije Milan 

Dubravac. Na zaključni vaji 

so novi gasilci na več delovnih 

točkah prikazali znanje 

iz praktičnega pouka. Tako 

so reševali izpod ruševin, 

posredovali v nesreči z 

nevarno snovjo, reševali 

sistemu zaščite in reševanja. Vojska postaja poklicna, 

vojaška obvezna rezerva dobiva denarno 

nadomestilo. Tako ravna tudi policija. V sistemu 

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pripadnikov 

najbrž ne bomo mogli plačevati, zato je 

takšno druženje nekakšno nadomestilo in krepi 

občutek pripadnosti sistemu. Drugače bomo imeli 

težave pri popolnjevanju enot CZ«. Postroj v Slovenj 

Gradcu je bil drugi v samostojni Sloveniji. Prvi zbor 

regijskih enot CZ je pred leti organizirala takratna 

Uprava za obrambo Ptuj. 

(KuB) 

Zbrane je pozdravil namestnik direktorja URSZR in član državnega štaba CZ, Branko Dervodel. 

Za konec uspešen prikaz gasilskega znanja 

ponesrečenca iz jaška, gasili požar v stolpnici, iz 

avtomobilskih razbitin reševali ukleščenega sopotnika 

in gasili požar v stanovanjski hiši. »S šestimi 

vajami so gasilci dokazali, da obvladajo različne 

segmente znanja. Pokazali so tudi, da poznajo 

opremo, s katero bodo delali v svojih enotah in na 

poklicni poti,« je še dodal Milan Dubravac. (KuB) 

Reševanje delavca, ki ga je zasulo med delom na ruševini 

222 

SLOVENSKA S VOJSKA

Moskos na MO predaval 

o vojaški sociologiji 

Profesor dr. Charles Moskos je v 

uvodnem delu predavanja predstavil 

razvoj oboroženih sil v Zahodni Evropi 

in ZDA, ki se iz množičnih vojsk, 

temelječih na obveznem naborništvu, 

preoblikujejo v majhne vojske, ki temeljijo 

na prostovoljnem vpisu. »Tako 

je danes v ameriškem kongresu med 

535 člani le sedem takšnih, ki imajo 

otroke v oboroženih silah, prav tako 

jih ima le četrtina status vojnega 

veterana, ta delež pa je bil ob ukinitvi 

obveznega služenja vojaškega roka 

80-odstoten.« Naloge sodobnih oboroženih sil v Zahodni Evropi in ZDA se 

pomembno spreminjajo, saj jih je vse več namesto z obrambo domovine 

povezanih z vzpostavljanjem in ohranjanjem miru na kriznih območjih ter z 

bojem proti terorizmu. Ko je Nato prevzel operacijo ISAF v Afganistanu, je po 

oceni prof. dr. Moskosa dokončno razširil področje delovanja na območja 

zunaj Evrope. Ena najpomembnejših sprememb v sodobnih oboroženih silah 

v zadnjem desetletju po mnenju prof. dr. Moskosa je premik od vojske kot 

institucije v vojsko kot delodajalca. Nekatera vojaška dela zdaj opravljajo civilisti 

v okviru organizacij, s katerimi vojska sklene pogodbo. Civilna delovna 

mesta so zelo dobro plačana, zato mnogi pripadniki ameriških specialnih sil 

zapuščajo vojsko in delajo kot civilisti. Podobno je v Veliki Britaniji, kjer razmišljajo, 

da bi vojakom dovolili, da za leto dni kot civilisti delajo v katerem od 

pogodbenih podjetij in se nato v vojsko vrnejo na staro delovno mesto. »Kot 

civilni stražar v Iraku lahko 

od plače britanskega vojak 

sodeluje veliko civilistov. »N 

varnost, ki opravlja tudi voj 

na letališčih skrbijo delavci 

civilisti. Zanimivo je tudi, da 

novil varnostno agencijo, v 

se sicer ukvarjata tudi CIA i 

Kot je opozoril prof. dr. Mo 

V ZDA so med drugo sveto 

Women Auxiliary Core, v k 

omogočilo integracijo žens 

z izjemo neposrednih bojn 

cah opravljajo vse naloge. 

najbolje ravna z domačini. 

vojsko je ameriška v Somal 

nečenje afera iraškega zap 

vojakinje.« Po mnenju prof. 

do istospolnih partnerjev. 

prav je na primer Velika Bri 

dovolila, da so v vojski lahk 

istospolni partnerji, se 

razmere na terenu prece 

Obramboslovni raziskovalni center s FDV in Oddelek za politologijo 

na Univerzi v Bristolu sta od 27. do 30. maja na Brdu 

pri Kranju organizirala mednarodno znanstveno delavnico 

z naslovom Izzivi sprememb v obrambnih sistemih v Evropi. 

Delavnice se je udeležilo 32 tujih in slovenskih znanstvenikov ter 

strokovnjakov, med katerimi je bil tudi prof. dr. Charles Moskos, 

profesor emeritus na Univerzi Nortwestern v Chicagu in član 

Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Eden od vodilnih 

vojaških sociologov na svetu je imel med delavnico na MO predavanje, 

na katerem je orisal spremembe tradicionalnih vlog 

oboroženih sil in socialne odnose v vojaških strukturah. 

razlikujejo od uradnih stališč. »Število 

istospolnih partnerjev se je povečalo 

tudi v ameriški vojski, v kateri sicer 

velja politika ne sprašuj, ne govori.« 

Ta politika istospolnim partnerjem 

dovoljuje delo v vojaški uniformi, če 

ti svoje spolne usmerjenosti ne razglašajo 

in se ne zapletajo v spolna 

dejanja, obenem pa prepoveduje 

nadlegovanje istospolno usmerjenih 

vojakov in vojakinj ali preiskovanje 

domnevno istospolno usmerjenih 

pripadnikov brez trdnih dokazov. V 

ZDA je po besedah prof. dr. Moskosa skoraj 15 odstotkov črncev in približno 

toliko Latinskoameričanov, v vojski, v kateri je skoraj 40 odstotkov pripadnikov 

etničnih manjšin, pa je delež črncev 25-odstoten, dobra desetina je 

Latinskoameričanov. Med 15 odstotki žensk v ameriški vojski je v pehoti kar 

polovica črnk, belk pa le 35 odstotkov, saj jih le polovica izpolni zahtevana 

merila osnovnih urjenj. 

Prof. dr. Moskos je v sklepnem delu predavanja govoril tudi o rezultatih ankete, 

ki jo je opravil med ameriškimi vojaki v Iraku. Opozoril je na delež civilnih 

oseb, ki delajo v tej državi, na vprašanje smrtnih žrtev civilnih oseb, vojakov 

in vojakinj, motiviranost rezervistov in poklicnih pripadnikov ameriške vojske 

ter na uporabo elektronskih javnih občil med vojaki. »Kar 32 odstotkov anketiranih 

vojakov namreč vsak dan uporablja internet, dve tretjini pa si redno 

dopisujeta prek elektronske pošte. Zahvaljujoč elektronskim kameram in 

Strokovne teme 

e

Informacijsko-komunikacijska 


e 

tehnologija v oboroženih silah (1. del) 

Čeprav je preoblikovanje oziroma 

transformacija 1 oboroženih sil večplasten 

proces, ki zadeva tako vojaško 

kot širše družbeno okolje 2 , se bomo v 

članku osredotočili na pomen in vlogo, 

ki ju ima pri tem uporaba sodobne 

IKT. Ne glede na njeno razširjenost 

in raznolikost v oboroženih silah jo v 

naši analizi razumemo predvsem kot 

sredstvo za zbiranje, obdelavo (združevanje 

in analiziranje podatkov, podpora 

procesom odločanja, na znanju 

temelječi strokovni sistemi ter sistemi, 

ki podpirajo kognicijo) in prikaz podatkov 

(orodja in tehnike predstavitve in 

prikaza podatkov in informacij – orodja 

za vizualizacijo) ter komuniciranje 

(informacijsko-komunikacijska omrežja). Prednosti teh tehnologij se kažejo 

predvsem v veliki količini podatkov, zbranih in prenesenih v realnem času, ki 

so na voljo posameznim uporabnikom v katerem koli trenutku in ki vplivajo 

predvsem na zaznavo realnosti. Vojaška uporaba IKT za obveščevalno zagotovitev 

se je tako povečala celo do točke, ko odločitve o življenju in smrti 

sprejemajo računalniki, četudi je pri tem prisotna večja ali manjša stopnja 

človekovega nadzora (Alberts 2002: 31). 

Ena od najpomembnejših oblik preoblikovanja tehnološko razvitih oboroženih 

sil je zato povezana z uvajanjem informacijsko-komunikacijskih 

Slika 1: Prikaz uporabe IKT in njenega vpliva na sodobne oborožene 

sile. Bistveni so integracija zbiranja (mreže senzorjev), obdelave 

(informacijska mreža) in uporabe (operativna mreža) podatkov ter 

posledično spremembe in način delovanja oboroženih sil. Takšen 

ustroj oboroženih sil imenujemo na omrežjih temelječe vojskovanje 

(angleško Network Centric Warfare – NCW). 

Vir: Internet 1. 

Varnostnopolitično in geostrateško okolje, v katerem delujejo 

sodobne oborožene sile, se je predvsem po koncu hladne vojne 

bistveno spremenilo. Nekoč jasna in razmeroma stabilna razmerja 

sil v mednarodnem okolju so postala spremenljiva ter 

nepredvidljiva, prav tako se je spremenilo tudi notranje okolje, 

posebej v tehnološko razvitih državah. Ena od najpomembnejših 

sprememb sodobnih družb je povezana z uporabo informacijsko-komunikacijske 

tehnologije (IKT), ki je predvsem zaradi 

zmožnosti obdelave podatkov in njihovega prenosa (komunikacijska 

raven) povzročila spremembe v delovanju gospodarstva, 

državnih organov in institucij, pa tudi posameznika. Zato govorimo 

o vstopu v informacijsko družbo. Razvoj oboroženih sil je 

zelo povezan s tehnološkimi in družbenimi spremembami, zato 

morajo upoštevati omenjene spremembe ter se jim prilagoditi, 

kar zahteva njihovo preoblikovanje. 

mrež kot osnov omrežnega delovanja, 

katerega glavni namen je povezati 

tehnologijo in znanje oziroma 

usposobljenost ter tako doseči večjo 

učinkovitost in uspešnost. Zato je 

treba povezati senzorje, komunikacijske 

sisteme in sisteme vodenja in 

nadzorovanja (C2) ter oborožitvene 

sisteme v enoten integriran sistem 

(C4ISR) 3 . Tako bi lahko vojakom 

do ravni bojevnika in upravitelja 

oborožitvenega sistema, vojaškemu 

vodstvu, logistični podpori, pa tudi 

političnim odločevalcem zagotovili 

informiranost v vsakem trenutku in 

realnem času. Tako bi v primerjavi s 

tradicionalnimi oboroženimi silami 

dosegli bistveno večjo bojno moč, zmožnost preživetja na bojišču in odzivnost, 

ki bi temeljile na usklajenosti delovanja posameznih enot oziroma 

sistemov ter hitrejšem vodenju in odločanju (Mey in Krüger 2003). 

Pri tem konceptu uporabe oboroženih sil pa ne gre le za uporabo sodobnih 

tehnologij v sedanjih oblikah vojskovanja. Če hočemo doseči učinke sinergije 

4 , je treba razumeti procese, ki ob tem potekajo znotraj oboroženih sil kot 

v njihovem okolju. 

Te procese lahko strnemo v naslednje točke: 

• horizontalna mrežna in modularno strukturirana vojaška organizacija vse 

bolj prevladuje nad tradicionalnim, centralizirano organizacijsko obliko 

»up to bottom«. Vse bolj se sodobne oborožene sile iz vertikalne piramide 

spreminjajo v horizontalno mrežo, ki temelji na digitaliziranem poveljniško-nadzornem 

omrežju; 

• spremembe v odnosu do okolja: sposobnost IKT pri pridobivanju podatkov 

in njihovi izmenjavi je povzročila povsem drugačno razumevanje 

stvarnosti na sodobnem bojišču, in sicer od poveljniške strukture do vojaka 

na prvi bojni črti. Uporaba IKT prav tako omogoča usklajeno delovanje 

zvrsti, rodov in služb kot oborožitvenih sistemov. Eden najpomembnejših 

rezultatov omrežij je namreč sinergijski učinek. Kot primer lahko predstavimo 

na omrežju temelječo zračno obrambo, pri kateri lahko trije povezani 

sistemi dosežejo večjo učinkovitost (napadejo obe nasprotnikovi letali) ob 

manjši (u)porabi orožja in streliva. Tako lahko manj oborožitvenih sistemov 

doseže boljše rezultate (glej sliko 3); 

• razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na manever in ognjeno moč, se je s 

konceptom omrežno povezanih oboroženih sil bistveno spremenilo. Posamezen 

oborožitveni sistem, kot je na primer tank, in njegovi tradicionalni 

indikatorji hitrost, ognjena moč ter zaščita niso več odločilnega pomena 

v boju z nasprotnikovim tankom. V konceptu omrežnega integriranega 

vojskovanja so namreč sistemsko povezani različni oborožitveni sistemi 

(tanki, brezpilotna letala in posamezni vojaki), ki sestavljajo celovit 

sistem 5 , informacijski in komunikacijski pretok pa omogoča izbiro tiste 

platforme, ki je v nekem položaju v prednosti pred nasprotnikom. Pri tem 


Slika 2 

Slika 3: Sinergijski učinek omreženih oboroženih sil in vpliv na 

učinkovitost delovanja 

Vir: Internet 2. Vir: Internet 3 

velja načelo najprej poglej, nato kot prvi oceni položaj, kot prvi deluj in 

vzpostavi premoč! (Internet 3); 

• možnost povezovanja z zavezniki: vedno več vojaških operacij v okviru 

Nata in drugih varnostnih organizacij ter mehanizmov je večnacionalnih, 

zato bo treba tudi za Slovensko vojsko doseči ustrezno informacijsko in 

komunikacijsko kompatibilnost z zavezniki na konceptualni in tehnološkotehnični 

aplikativni ravni; 

• koncept »network centric warfare« oziroma na omrežjih temelječega 

vojskovanja ne sme biti usmerjen v pojasnjevanje, koliko lahko nove tehnologije 

bolje rešijo naloge, temveč mora odgovoriti na vprašanje, katere 

nove naloge je mogoče opraviti. Sodobne oborožene sile se namreč vse 

pogosteje uporabljajo za preprečevanje in obvladovanje večplastnih kriz, 

pri čemer je nemogoče ločevati med notranjo in zunanjo varnostjo (Mey 

in Krüger 2003), med vojnim stanjem in stanjem miru; 6 

• prevelika tehnološka odvisnost ni vedno le prednost. Ob vprašljivi zanesljivosti 

delovanja in sposobnih nasprotnikih, ki znajo to odvisnost izkoristiti, 

postane resen vir ranljivosti oboroženih sil in vzrok za njihovo digresijo. 

V prvem delu obravnave smo tako opredelili nekatere bistvene procese, ki se 

nanašajo na uporabo IKT v sodobnih oboroženih silah, naslednjič pa bomo 

prikazali, kako IKT glede na nove koncepte delovanja uporabljajo v posameznih, 

tudi za Slovenijo pomembnih državah. Ne glede na to, da je Slovenska 

vojska majhna, pa je za njen razvoj, učinkovitost in sposobnost sodelovanja 

s partnerskimi državami v zvezi Nato zelo pomembno spremljanje sodobnih 

smernic razvoja oboroženih sil. Ena od njih se uveljavlja v večini sodobnih 

oboroženih sil in je povezana s konceptom delovanja oboroženih sil, ki naloge 

v sodobnih razmerah opravlja z IKT. 

(Se nadaljuje) 

Asist. mag. Uroš Svete, FDV, Katedra za obramboslovje 


e 

1 

Transformacija sta obnavljanje in prilagajanje okolju. Njena hitost in napredek sta 

odvisna od narave entitete, ki jo spremembe zadevajo, od okolja in gonilne sile. Transformacije 

lahko potekajo spontano ali pa so usmerjene, stopnja usmerjanja pa je še 

posebej pri velikih organizacijah ključni faktor (Alberts 2002). 

2 

Glej Kotnik - Dvojmoč, Preoblikovanje oboroženih sil sodobnih evropskih držav (študija 

primera Slovenije), Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2000. 

3 

To je enoten sistem, ki se nanaša na poveljevanje, nadzor, komuniciranje, računalnike, 

obveščevalno zagotovitev, opazovanje in izvidovanje (ang. command, control, 

communications, computers, intelligence, surveillance, and reconnaissance (C4- 

ISR)). 

4 

Glej tudi Aleš Štimec, Sinergija v oboroženih silah – za povečanje bojne učinkovitosti, 

Revija Obramba, junij 2004, str. 45–47. 

5 

V vojskovanju, ki temelji na omrežjih, govorimo zato o sistemu sistemov (ang. system 

of systems), ki pomeni integrirano vojaško silo. 

6 

Če se je koncept v invaziji na Irak leta 2003 v prvi fazi izkazal kot izrazito uspešen in 

učinkovit (ZDA so z razmeroma majhnimi in integriranimi oboroženimi silami hitro 

opravile z veliko konvencionalno iraško vojsko), pa je med okupacijo oziroma po vojni 

deloval neučinkovito in neustrezno glede na nove razmere (Musharbash 2004). 

Viri 

David S. Alberts: Information Age Transformation; Getting to a 21 st Century Military. 

Washington D.C.: CCRP (command and control research program), Department of 

Defense, 2002 (dostopno tudi na http://www.dodccrp.org/Publications/pdf/IAT_ 

06_02.pdf, 13. januar 2004). 

Internet 1: http://www.afcea.de/upload/powerpoint/Zukunft_IT_SysBw.ppt, 7. junij 

2004. 

Internet 2: http://www.afcea.de/upload/powerpoint/GLOWACKI.PPT, 7. junij 2004. 

Internet 3: http://www.rheinmetall.de/print.php?lang=2&fid=1214, 7. junij 2004. 

Igor Kotnik - Dvojmoč: Preoblikovanje oboroženih sil sodobnih evropskih držav (študija 

primera Slovenije). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2000. 

Holger H. Mey in Michael K. D. Krüger: Vernetzt zum Erfolg? Network-Centric Warfare - 

zur Bedeutung für die Bundeswehr. Frankurt am Main: Report Verlag, 2003 (dostopno 

tudi na http://www.sipotec.net/pdf-DateienVernetzt.pdf, 17. februar 2004). 

Yassin Musharbash: Der gescheiterte Stratege. V Spiegel Online, 8. april 2004, http: 

//www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,druck-294633,00.html, 8. april 2004. 

Information-communication technology in armed forces 

Transformation of armed forces is an immensely demanding process, 

which involves the changes in the military sphere as well as in 

the broader social environment. The following article was written by 

Assistant Professor at the Chair of Defence Studies at the Faculty of 

Social Sciences, Uroš Svete, MA. The subject of the article is the role 

and importance of modern information-communication technology 

in armed forces. The author perceives this technology as a means of 

gathering, processing and displaying of data as well as a means of 

communication. The article puts special emphasis on the introduction 

of information-communication networks in modern armed forces and 

defines the key processes which pertain to the use of information-communication 

technology. 

Revija Slovenska vojska v 

elektronski obliki na spletnih 

straneh MO 

www.mors.si 

Elektronska pošta: 

urednistvo.sv@mors.si 


Bolgarske oborožene sile (1. del) 

Vojske držav, ki so bile letos sprejete v Nato 


e 

Država, ki ima 7,5 milijona prebivalcev 

in 111.000 km 2 površine ter 378 

kilometrov obale, je še predlani imela 

oborožene sile, v katerih je bilo 75.000 

ljudi, v rezervi pa 303.000, vendar so 

se od leta 2002 do 2004 zmanjšale 

za več kot 20.000 pripadnikov. Leta 

2002 je imela Bolgarija bruto nacionalni 

proizvod 50,6 milijarde ameriških 

dolarjev, torej na prebivalca 6600 

dolarjev, zato si ni mogla privoščiti, da 

bi bil vsak stoti prebivalec vojak. Potem 

ko Bolgarija ni bila več v Varšavskem 

paktu, so njeni obrambni izdatki 

ves čas naraščali. Leta 1994 jih je bilo 

za 224,7 milijona ameriških dolarjev, leto poz 

kot 357 milijonov, leta 1997 pa za 324 milijono 

dolarjev. Januarja 1999 je obrambni svet minis 

za obrambo od 332 milijonov ameriških dola 

vrednega obrambnega proračuna namenil p 

bližno 21,5 milijona ameriških dolarjev za 

nujno reformo in reorganizacijo oboroženih 

sil, potem pa aprila istega leta še parlament 

23 milijonov ameriških dolarjev za potrebe pri 

bliževanja zvezi Nato. 

Ves čas od razpada Varšavskega pakta je p 

v bolgarskih oboroženih silah posodobitev 

lahko razdelimo na tri faze. Prva se je konč 

1997, med njo pa so sprejeli novo vojaško z 

dajo in vzpostavili korpusno ter brigadno zg 

Reorganizirali so generalštab, štabe zvrsti, ko 

poveljstva, ustanovili korpus zračne obrambe 

upravo okrožja Sofije, hkrati pa ukinili pet gar 

vet vojaških območij. 

Druga faza je potekala od leta 1998 do 2000 

sodobili kopensko vojsko in opremo vojneg 

hkrati s tem pa začeli razmišljati o nacionalnem 

gradnje vojnih ladij. Programa še niso začeli u 

in tudi ni znano, ali ga sploh kdaj bodo. Po v 

so preoblikovali generalštab OS Bolgarije in ge 

zvrsti, hkrati pa so tudi zmanjšali število zaposlenih za devet odstotkov. 

Združili so službi za zveze in informacijsko podporo ter 

uvedli precejšnje spremembe v sistem logistične podpore, ki je zdaj pod eno 

upravo. Poenotili so zdravstveno službo. Rezultat sprememb je bilo 12,7-odstotno 

zmanjšanje števila pripadnikov štabov in logistike. 

Septembra 1998 so bile ustanovljene sile za hiter odgovor kopenske vojske, 

v katerih so lahka pehotna brigada, mehanizirana brigada in brigada raketne 

artilerije. Zaprli so 23 garnizij, premestili 19 enot, 45 pa razpustili, tako da se 

je moštvo kopenske vojske zmanjšalo za deset odstotkov. V okviru vojnega 

letalstva so ustanovili korpus zračne obrambe, reorganizirali osem letalskih 

baz in število pripadnikov te zvrsti oboroženih sil zmanjšali za 6,2 odstotka. 

Poti nazaj ni več. Potem ko je razpadel Varšavski pakt, predvsem 

pa potem, ko se je Republika Bolgarija odločila storiti vse, da bi 

bila sprejeta v Nato, je za to državo in njeno obrambno ministrstvo 

postalo več kot jasno, da je treba oborožene sile odločno 

reorganizirati, posodobiti in zelo zmanjšati. Ko je država opustila 

socialistično ureditev, je imela leta 1992 oborožene sile, v ka terih 

je bilo 107.000 pripadnikov, na leto pa so porabile sedem 

odstotkov BNP. Toda po obdobju životarjenja, ko so leta 1999 

sprejeli načrt o zmanjšanju sil, generalštab ni hotel privoliti, da 

bi upokojili ali odpustili očiten presežek visokih častnikov. Pri tem 

je dobil podporo vrhovnega poveljnika, leta 2002 izvoljenega 

predsednika republike Georgija Parvanova, zato se je zdelo, da 

Pripadnika 

vojaške policije 

in zračnih sil 

V vojni mornarici so ustanovili bataljon 

mornariške pehote. Vzpostavili so 

samostojno helikoptersko bazo mornariške 

pehote in ustanovili divizion 

minopolagalcev ter število pripadnikov 

mornarice zmanjšali za 6,3 odstotka. 

Med drugo fazo posodobitve se je od 

leta 1997 do oktobra 1998 število 

pripadnikov bolgarskih oboroženih 

sil zmanjšalo za 10,6 odstotka. V 

vojski so zaposlili prvih 177 poklicnih 

vojakov, ta proces pa se bo nadaljeval, 

dokler jih ne bo 710. 

Med tretjo fazo od leta 2001 do 2010 

naj bi končali reorganizacijo in prenoh 

zvrsti, predvsem pa pospešeno opremili vojno 

novo oborožitvijo, predvsem naj bi uvedli novo 

mensko lovsko letalo namesto sedanjih ruskih ozia 

sovjetskih, čeprav za to še nimajo denarja. Tudi 

dba letalskih korpusov je preložena za nedoločen 

s, čeprav je obrambni minister Nikolaj Svinarov 

eta 2002 napovedal, da bodo oborožene sile že 

naslednje leto dobile 750 milijonov ameriških 

dolarjev za nadaljnjo posodobitev vojaške opreme. 

Zanesljivo pa bodo Bolgari morali uničiti 

balistične rakete srednjega dosega zemlja-zemlja 

23 in druge balistične izstrelke sovjetskega izvora, 

pri čemer jim bodo finančno pomagale ZDA. 

V svojem akcijskem načrtu za članstvo v Natu se 

država namreč obvezala, da bo uničila čim več 

kov orožja, ki so ji ostali po razpadu Varšavskega 

Odpis in uničenje sta dolgotrajna postopka, zato 

a varno uskladiščila in preprečila krajo orožja ter 

o prodajo »nevarnim« državam, ki so pod medembargom. 

Veliko orožja je kljub temu našlo pot 

in azijska krizna območja, zato se je Bolgarija že 

znašla pod hudim mednarodnim pritiskom. V 

zaostrila nadzor nad izvozom orožja in leta 2002 

ndma k zakonu o trgovini z večnamenskimi izdeltudi 

že dokazala, da nima nič pri ilegalni trgovini 

z orožjem, ko je maja 2001 zaplenila veliko pošiljko orožja, namenjeno 

z letalom iz Češke v Eritrejo. 

Na novoletni dan leta 2002 je obrambni minister razglasil, da je bila reforma 

oboroženih sil leto pred tem uspešno dokončana. Potem je ministrski svet 

čakala še potrditev načrta za leto 2004, ki je napovedal zmanjšanje števila pripadnikov 

oboroženih sil na 45.000, odpis približno 800 tankov, 500 oklepnih 

vozil, 40 radarskih postaj in 27 vojaških ladij. 

Poleg posodobitve so v bolgarskih oboroženih silah začeli leta 1998 uresničevati 

tudi Program 2015, torej večstranski, zapleten proces zmanjševanja sil, 

po katerem bodo še naprej prilagajali in spreminjali organizacijsko zgradbo, 

posodabljali oborožitev in namesto ruskih uvedli zahodne standarde, hkrati pa 


Pripadniki zračnih sil v okviru operacije Iraška svoboda natovarjajo 

humanitarno pomoč. 

Bojni helikopter Mi-24 D/V 

Vojak na mobilnem raketnem lanserju na paradi v Sofiji 

ves vojaški obrambni sistem postavili pod civilni nadzor. Za zdaj so se izkazale 

kot neresnične vse govorice, da namerava vlada povsem ukiniti oziroma razpustiti 

vojno mornarico. 

Bolgarske oborožene sile preživljajo najtežje obdobje svojega razvoja po 

drugi svetovni vojni. Sprejeli so novo vojaško doktrino in si v okviru svojega 

akcijskega načrta za članstvo v Natu postavili prednostne naloge. V Natu so 

državo ocenili kot najslabše pripravljeno za članstvo, toda predvsem po zaslugi 

močne diplomatske podpore ZDA, ki so bolj kot vojaški vidik upoštevale 

nujnost vključitve balkanskih držav v evro-atlantske povezave, je bil letošnji 29. 

marec tudi za Bolgare dan, ko so slavili. 

Največja težava bolgarske vojske je že ves čas po razpadu Varšavskega pakta 

zagotavljanje denarja, pa tudi zagotavljanje kadra. Civilna družba zahteva 

čim hitrejše zmanjšanje števila pripadnikov, in sicer hitreje, kot je predvideno 

v načrtih. Vojaški poklic še nikoli ni bil tako nespoštovan. V letih 1996 in 1997 

so bile razmere v bolgarskem gospodarstvu zelo slabe, zato je država vojski 

komaj plačala hrano in oblačila. Za terensko urjenje denarja ni bilo, tako da se 

je veliko enot usposabljalo le s pomočjo računalniških simulacij. Potem se je 

začelo stanje izboljševati. Leto 1998 je vojska začela brez dolgov dobaviteljem 

in zaupanje vanjo se je spet začelo večati. 

Oktobra 1999, ko je bilo v bolgarskih oboroženih silah še vedno 93.000 pripadnikov, 

pa so napovedali precejšnje zmanjšanje sil. Rekli so celo, da bo leta 

2004 v vojski le še 45.000 ljudi. Zmanjšanje je bilo sicer malo manjše, toda 

kljub temu je zdaj v oboroženih silah približno 7000 častnikov, 9000 podčastnikov 

in skoraj 17.000 vojakov manj. Kader so upokojili, z njim prekinili pogodbe 

ali ga premestili v druge državne organe. Na obrambnem ministrstvu, 

na katerem je bilo zaposlenih 20.000 ljudi, naj bi jih bilo po novem manj kot 

10.000. 

V Programu 2015 je napisano, da bodo do leta 2015 spet vzpostavili primerno 

bojno pripravljenost in posodobili tehnično opremljenost, kmalu pa so ta rok 

skrajšali na leto 2010. Predvidevajo, da z nadaljnjim zmanjševanjem vojske ne 

bo posebnih težav. Obvezno služenje vojaškega roka zdaj traja devet mesecev, 

za nabornike z visoko izobrazbo pa le šest. Nabornikov bo zaradi negativnih 

demografskih gibanj vse manj, prenizke plače bodo odvrnile vse več tistih, ki 

bi se sicer želeli zaposliti v vojski, nadarjen kader bo vedno bolj odhajal na 

druga delovna mesta, zato se lahko zmanjša kakovost vojske. Da bi težave 

rešili, razmišljajo, da bi čim prej uvedli pogodbeno služenje, toda težave se 

pojavijo pri denarju. 

Z zmanjševanjem in reorganizacijo naj bi bolgarske oborožene sile postale 

združljive s silami drugih držav Nata. Z reorganizacijo naj bi 30 odstotkov enot 

vključili v sile za hiter odgovor, 51 odstotkov naj bi bilo obrambnih sil, dva odstotka 

enot naj bi se preoblikovala v teritorialno obrambo, druge enote pa naj 

bi sestavljale operativno rezervo. 

(Se nadaljuje) 

Miroslav Ulčar 

Foto: arhiv Nata 

Bulgarian armed forces 

After the disintegration of the Warsaw Pact and later with the decision to 

become a member of NATO, Bulgaria had to take the necessary steps in 

order to modernize and drastically reduce its armed forces. The author of 

the article describes in detail the transformation of the Bulgarian Armed 

Forces, which is divided into three phases. The last phase, which is to be 

completed by they year 2010, marks the completion of the reorganisation 

and renovation of all branches of the armed forces. With the processes of 

reducing and reorganisation, the Bulgarian Armed Forces are expected to 

become compatible with the armed forces of other NATO countries. In the 

process of reorganisation, 30 per cent of the armed forces are to be incorporated 

in the rapid reaction forces, 51 per cent are to be used as defence 

forces, two percent are to be transformed into territorial defence, whereas 

the rest of the units are to operate as voluntary reserve. According to the 

author of the article, this is the toughest period of development for the 

Bulgarian Armed Forces after the Second World War and they used to be 

regarded in NATO as the least prepared for the membership. The article 

on the weapons and equipment of the Bulgarian Armed Forces will be 

published in the next issue of the Slovenska vojska magazine. 


e 


Prehodni pokal 

prvenstva SV spet 72. brigadi 

Šport v vojski 

Pet ekip v osmih disciplinah 

72. BR je tokrat tretjič organizirala 

prvenstvo SV v športu. »S tekmovanji 

imamo dobre izkušnje, lani pa smo 

uvedli tudi prehodni pokal, ki naj bi privabil 

čim več udeležencev. Pokal dobi 

ekipa, ki zbere največ točk. Točkuje se 

tako, da prva ekipa v posamezni disciplini 

dobi toliko točk, kolikor je ekip, 

zadnja pa eno,« je pojasnil poveljnik 

72. BR podpolkovnik Vladimir Maher. 

Tekmovale so ekipe 1. BR, 72. BR, 

poveljstva za podporo, ekipa, sestavljena iz 9. 

BR zračne obrambe, 15. BR vojaškega letalstva, 

16. bataljona za nadzor zračnega prostora, 11. 

bataljona za zveze in elektronsko bojevanje, ter 

ekipa, v kateri so bili predstavniki Generalštaba 

SV, poveljstva sil, Centra vojaških šol, Centra za 

usposabljanje in Vojaške zdravstvene službe. V 

okviru brigade so oblikovali organizacijski odbor 

in za posamezne discipline še izvedbene odbore, 

tako da je za organizacijo skrbelo približno 

50 ljudi. »Upam, da bo tekmovanje postalo tradicionalno,« 

je dejal podpolkovnik Maher. 

Košarko so igrali v športni dvorani Tabor, in 

sicer dvakrat po deset minut, brez odmora v polčasu. Poročnik Tomaž Ahej, 

organizator prvenstva v košarki, je pojasnil, da je bilo najprej prijavljenih pet 

ekip, zaradi težav pa je sodelovanje odpovedala ekipa PP. »Na tekmovanju 

je vsaka ekipa igrala z vsako. Sodniki so bili iz Košarkarske zveze Slovenije. 

Letos sem prvič odgovoren za košarko in organizacija ni zahtevna, prejšnja 

leta sem pa tudi tekmoval. Taka športna tekmovanja so dobra, rad pa bi, da 

bi se jih udeležilo še več ekip.« Nadporočnica Nataša Zorman iz poveljstva 

sil je košarko tudi trenirala, »zato se čutim dovolj sposobno, da sodelujem v 

večinoma moški ekipi. Tudi z rezultatom ekipe sem zadovoljna. Menim, da je 

takih prireditev premalo, saj tukaj poteka tekmovanje v več disciplinah, zato 

bi lahko bilo več udeležencev. Na PS pokrivam tudi športno področje, zato se 

Generalmajor Lipič si je ogledal finalno nogometno tekmo 

med 1. in 72. brigado. 

72. brigada je 1. in 2. junija gostila več kot 250 pripadnikov 

Slovenske vojske, ki so izurjenost in športno znanje preizkusili 

v osmih športih disciplinah, in sicer vojaškem peteroboju, 

judu, streljanju s puško in pištolo, v malem nogometu, odbojki, 

košarki, orientacijskem teku in lokostrelstvu. Tekme so potekale 

na igriščih v Vojašnici generala Maistra in njeni okolici, na Ptuju, 

v Slovenski in Ilirski Bistrici ter na streliščih v Apačah in Veleniku. 

Prvenstvo Slovenske vojske v športu so končali z nogometno 

tekmo med ekipama obrambnega ministrstva in GŠSV ter 

vrhunskimi športniki, zaposlenimi v Slovenski vojski. 

Športniki so bili presenečeni nad igro dr. Grizolda in 

njegove ekipe. 

bom potrudila, da se bo iz naše enote 

prihodnje leto udeležilo več pripadnikov«. 

Vodnik Andrej Likar iz 17. BVP 

je bil kapetan ekipe 1. BR. »Enkrat na 

teden smo imeli treninge, da smo se 

spoznali, ker smo iz različnih enot. Na 

svojo ekipo sem zelo ponosen in napovedujem 

zmago. Menim, da so taka 

tekmovanja preredko organizirana, 

vendar se jih zaradi narave dela v večjem 

številu zelo težko udeležujemo. 

Pripravljam se za misijo v Bosni in 

Hercegovini, zato sem zapustil usposabljanje, 

da sem lahko tu.« V nogometu sta v finalu 

tekmovali ekipi 1. in 72. BR. Desetnik Zoran 

Volk iz 72. BR je dejal, da se že od otroštva 

ukvarja z nogometom. »Že na dnevu 72. BR 

smo igrali nogomet, imeli pa smo več ekip, 

tako da smo iz teh potem sestavili moštvo za 

to tekmovanje. V ekipi nas je deset, igrali pa 

smo štirje tekmovalci in vratar. Sodnik sodi v 

prvi ligi v malem nogometu, zato tudi ni prepirov.« 

Odbojko so igrali v športni dvorani pri 

Ptuju po turnirskem sistemu vsak z vsakim, 

na dva dobljena niza. V judu so se tekmovalci 

pomerili v posamični konkurenci v kategorijah glede na težo tekmovalca. V 

orientacijskem teku so tekmovali v posamični in ekipni konkurenci, moški so 

tekmovali na deset, ženske pa na sedem kilometrov. V vojaškem peteroboju 

so ekipe sodelovale v streljanju z avtomatsko puško, v plavanju na 50 metrov, 

v premagovanju pehotnih ovir, metu bombe in krosu. V ekipi pri streljanju z 

avtomatsko puško in pištolo so bili trije člani, tekmovanje pa je potekalo v natančnem 

in hitrem streljanju. V lokostrelstvu so tekmovali v treh slogih, in sicer 

ukrivljenem, instiktivnem ter sestavljenem neomejenem. 

Zmagala ekipa MO in GŠSV 

V športnem parku Železničar sta ob koncu prvenstva tekmovali ekipi nogometašev 

MO in GŠSV ter ekipa vrhunskih športnikov, zaposlenih v SV. Po rednem 

delu tekme je bil rezultat izenačen, in sicer 1 : 1, po prostih strelih pa je s 

končnim rezultatom 4 : 2 zmagala ekipa MO in GŠSV. Minister za obrambo 

dr. Anton Grizold je po tekmi dejal, da je z rezultatom zadovoljen, vendar ta 

ni najpomembnejši. »Predstavniki športne enote in moja ekipa smo pokazali, 

da se znamo boriti in biti športni na igrišču. Na koncu zmaga športni duh, 

zato menim, da smo vsi zmagali. S športom v SV in na MO še nisem povsem 

zadovoljen. S tekmo smo poskušali pokazati, da je treba na tem področju 

zelo veliko delati, zato smo v načrte razvoja SV vključili gradnjo telovadnic 

v vojašnicah, ki bodo odprte tudi za lokalno prebivalstvo. Misel športni duh 

v zdravem telesu ne velja le za Slovensko vojsko, temveč tudi za upravni del 

ministrstva.« Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič pa je dejal: »Bolj kot 

rezultat je pomembno to, da so se predstavili tudi naši vrhunski športniki in

Na Kekčevem teku 

izboljšali rekord proge 

Poročnik 

Tomaž Ahej 

Nadporočnica 

Nataša Zorman 

Vodnik 

Andrej Likar 

da smo se z njimi bolje spoznali. Po drugi strani je dobro, da si minister in 

načelnik s svojimi sodelavci vzameva čas za takšno tekmo. Menim, da je 

treba športno dejavnost v SV intenzivirati, ne le za vojake, temveč še za poveljstva 

in civilne osebe.« Tudi športniki so bili s tekmo zelo zadovoljni. Sašo 

Grajf, ki tekmuje v biatlonu, je dejal, da so take tekme vedno dobrodošle, saj 

se spoznajo z upravnim delom ministrstva in GŠSV. »Nasprotna ekipa je dobro 

igrala, še posebej minister, ki ima očitno veliko kondicije, saj je igral vso 

tekmo. Na začetku smo morda pričakovali zmago. V ekipi so bila tudi dekleta, 

ki so igrala zelo dobro. Menim, da MO namenja dovolj pozornosti športu in 

vrhunskim športnikom.« Vrhunska smučarka Tina Maze, ki je v SV zaposlena 

drugo leto, je dejala: »V začetku sem bila malo presenečena nad dobro igro 

nasprotne ekipe, potem pa sem videla, da je treba kar ostro igrati, da bomo 

enakopravni. Sem na kondicijskih pripravah v Mariboru in mi zelo ustreza še 

en popoldanski trening. Taka tekma je pomembna, da se spoznamo, vsi pa 

smo dobro igrali.« 

Po tekmi sta dr. Grizold in generalmajor Lipič najuspešnejšim ekipam ter posameznikom 

podelila pokale in priznanja. 

Valerija Šket 


Gorniki 132. gorskega bataljona z Bohinjske Bele so v petek, 28. maja, 

organizirali že 12. memorialni tek Boštjana Kekca. Minilo je enajst let, 

odkar je naš sodelavec in ljubitelj gora Boštjan Kekec za vedno ostal na 

drugi najvišji gori sveta K2. Zato je toliko bolj razveseljivo, da se mu je 

kljub zelo slabemu vremenu tudi letos s tekom poklonilo 122 tekačic in 

tekačev iz 25 enot Slovenske vojske. 

Tekmovalci so se zbrali na strelišču Mačkovec v bližini Bleda, po 14,8 

kilometra dolgem teku ob Savi Bohinjki in vznožju Jelovice pa je bila v 

Vojašnici Bohinjska Bela sklepna slovesnost. Prireditve se je udeležila 

tudi žena Boštjana, Zdenka Kekec, ki je najboljšim ekipam podelila 

pokale. Vsi tekmovalci so dobili spominske majice, najboljši pa tudi priznanja, 

ki jih je podelil poveljnik 132. GORB major mag. Klemen Medja. 

Kljub slabemu vremenu je bil popravljen rekord proge, ki ga je s časom 

52 minut in 16 sekund dosegel David Rihtarič. Boris Balek 

Šport v vojski 

Rezultati: 

• nogomet: 1. BR, 72. BR, PP; 

• košarka: 1. BR, 9. BRZO + 15. BRVL + 16. BNZP + 11. BZVEB, GŠSV + 

PS + CVŠ + CU + VZSL; 

• odbojka: 9. BRZO + 15. BRVL + 16. BNZP + 11. BZVEB, 72. BR, 1. BR; 

• vojaški peteroboj: 72. BR (1. ekipa), 1. BR, 72. BR (2. ekipa); 

• streljanje z avtomatsko puško in pištolo: 72. BR (1. ekipa), 72. BR (2. 

ekipa), GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL; 

• orientacijski tek moški: GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL, PP, 1. BR; 

ženske: GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL, PP, 72. BR; 

• lokostrelstvo: 72. BR, GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL, 9. BRZO + 15. 

BRVL + 16. BNZP + 11. BZVEB; 

• skupna uvrstitev ekip: 72. BR, 1. BR, GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL. 

Desetnik Zoran Volk 

Tina Maze 

Sašo Grajf 

• stalna sestava moški do 35 let: 

1. mesto: David Rihtarič 

(10. MOTB), 

2. mesto: Boštjan Sevčnikar 

(430. MOD), 

3. mesto: Uroš Taks (20. MOTB), 

• stalna sestava moški nad 35 let: 

1. mesto: Tadej Drobnič 

(17. BVP), 

2. mesto: Branko Velikonja 

(17. BVP), 

3. mesto: Stanislav Ferfila (PS), 

• stalna sestava ženske do 35 let: 

1. mesto: Nataša Zorman (PS), 

2. mesto: Vesna Kristanc 

(16. BNZP), 

3. mesto: Polona Skerbink 

(10. MOTB), 

Rezultati: 

• stalna sestava ženske nad 35 let: 

1. mesto: Mojca Lukan 

(16. BNZP), 

2. mesto: Nataša Janžekovič 

(16. BNZP), 

3. mesto: Edita Špan 

(132. GORB), 

• ženske ekipe: 

1. mesto: 18. BRKBO 

(Flerin, Murko, Vovko), 

2. mesto: poveljstvo sil, 

3. mesto: 16. BNZP, 

• moške ekipe: 

1. mesto: 10. MOTB (Rihtarič, 

Košar, Knep), 

2. mesto: 17. BVP, 

3. mesto: 18. BRKBO. 



j Dnevnik vojaka Igorja (3. del) 

Torek, 18. maj 

Za nami je prvo preverjanje fizičnih sposobnosti po 

Natovih standardih. Vsi smo bili zelo dobri in veliko 

jih je bilo presenečenih nad svojo zmogljivostjo, saj 

niso pričakovali tako dobrih rezultatov. Popoldne 

smo spoznavali vrste ran in njihovo oskrbo ter temeljna 

načela mednarodnega vojnega prava. 

Sreda, 19. maj 

Na naš drugi pohod smo odšli s tovornjaki v hribe, 

nato pa smo štiri ure hodili po isti poti nazaj 

v vojašnico. Ponovno smo dokazali svojo dobro 

pripravljenost, saj smo se vrnili točno za kosilo. V 

prostem času je prišel na obisk vojaški kaplan, ki 

nam je predvajal film Poslednji samuraj. Glede na 

število gledalcev lahko rečem, da je predvajanje 

filmov očitno nova, toda dobra metoda cerkve za 

novačenje novih vernikov. 

Petek, 21. maj 

Danes smo na poligonu spoznali še zadnjo tehniko 

gibanja vojaka po bojišču, in sicer znano puzanje. 

Mislim, da smo zadevo kljub poveljnikovi graji o 

neobvladovanju postrojil zgledno opravili, vsekakor 

pa bom imel največ spominkov na kolenih 

in komolcih. Najbolj sem si zapomnil Mirjano, ki je 

glasno zacvilila, ko je zagledala majhnega goža 

pred sabo. 

Ponedeljek, 24. maj 

Opazovali smo praktični prikaz, kako zajameš ujetnika 

in kako ravnaš s padlimi kot v filmu Nikogaršnja 

zemlja, nato pa je vsak enkrat odigral to vlogo. V 

mojem primeru je ujetnik zaradi nesporazuma skoraj 

ušel, Marjeti pa se je skoraj odvezal z drevesa. 

Torek, 25. maj 

Pri premikanju po bojišču smo se tokrat morali 

prvič gibati pod »sovražnikovim ognjem«. Gorazda 

in Vinka je poveljnik oddelka določil, da bi na njegov 

znak z »manevrci« streljala na nas, mi pa bi se morali 

ustrezno premikati. Zaradi nesporazuma tega 

nista storila in prav zabavno je bilo opazovati poveljnikovo 

kriljenje z rokami, skakanje in vriskanje. 

Rezultat je bil, da smo strele slišali šele, ko smo bili 

že vsi na tleh, ne pa v gibanju. Moja mula, torej maska, 

spet brca. Odvil se mi je namreč filter, ki sem ga 

na srečo našel, izgubil pa sem ojačevalec streljanja. 

Popoldne je med dekleti zavrelo, zakaj, pa mi ni 

povsem jasno. Poveljniki so dekleta premešali med 

oddelki in potem je bil spet mir. Pri teoretičnem obravnavanju 

razstreliva se je s praktičnim znanjem 

izkazal Džoni, v prostem času pa smo imeli prvi 

trening borilnih veščin. V primerjavi z Obijem, ki je 

hitro osvojil pravilne prijeme, sem jaz bolj obvladal 

vlogo boksarske vreče, toda naslednjič naj se me 

pa pazi. 

Četrtek, 27. maj 

Namesto običajne jutranje telovadbe smo tokrat v 

uniformah in z bojnimi nahrbtniki šli na intenzivni 

enourni pohod okoli vojašnice, na koncu pa smo si 

najbolj zapomnili zloveščo napoved o podobni turi, 

na kateri bomo nesli tovor, enak 15 odstotkom naše 

teže. Po kosilu smo teoretično in praktično spoznali 

načine boja proti ognju, kar nam je prikazal prostovoljni 

gasilec Srečo. Najbolj zanimiv se mi je zdel 

podatek, da prah enako učinkovito duši plamene, 

kot uničuje elektroniko. Poveljniki so bili nezadovoljni 

z našo različico izvedbe postrojitvenih pravil, zato 

smo morali popoldne vaditi postrojila s puško. 

Torek, 1. junij 

Danes smo streljali z malokalibrsko puško, in to 

za oceno. Zanimivo je bilo videti, kako smo si tlačili 

glušnike v ušesa, pozneje pa smo ugotovili, da še 

navadna petarda poči glasneje kot puška. Večina 

nas je precej dobro streljala, še posebej pa naši 

ostrostrelci Aleš, Simon in Srečko, ki bi nasprotnika 

»zradirali«. Zanimiv pa je bil Matejev pogovor z Romom 

iz bližnjega naselja, ki mu je povedal, da imajo 

tudi oni kalašnikovke, s katerimi se igrajo otroci. 

Sreda, 2. junij 

Poveljnik mojega oddelka je pri telovadbi res inovativen, 

zato smo prvič delali sklece, trebušnjake 

in tekli s hlodi. Hlode smo morali nesti trije, bistvo 

vaje pa je bila usklajenost. Čeprav smo se trudili, 

je Jakobu, Nejcu in meni na žalost to uspelo šele 

proti koncu. Sledila sta prikaz stražarske dolžnosti 

in preizkus naše iznajdljivosti ob nepredvidenih 

dogodkih. Najbolj smo si zapomnili vesele in malo 

manj vesele zgodbe naših poveljnikov o opravljanju 

stražarske službe. Zaposleni v oddelkih za pridobivanje 

kadra so tokrat prišli razdeljeni po regijah in 

se posvetili bodočim varovancem. Popoldne smo 

med urjenjem za nočno streljanje izdelovali raklje 

oziroma stojala za puške. 

Četrtek, 3. junij 

Pri saniteti smo vadili umetno dihanje na Ančkah, 

ki pa poljuba življenja ne vračajo. Doživeli smo tudi 

prvi alarm, pri čemer smo porabili najmanj dvakrat 

toliko časa, kot smo ga imeli na voljo za evakuacijo. 

Za druge ne vem, toda zame je bilo nalaganje 

opreme zelo naporno, saj sem jo komaj spravil v 

nahrbtnik in torbo, tako da nikakor nisem mogel 

vzeti še odeje. Po alarmu smo izvedli še »naskok« 

na položaje 2. oddelka ob precej bučni spremljavi 

artilerijskih udarov. Z masko hvalabogu nisem imel 

težav, pač pa jih je imel zaradi kolena Gorazd. 

Igor Miličič, vojak na prostovoljnem služenju 

vojaškega roka 


Razvedrilo 

Reševalcem nagradne križanke 

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: PRIČAKOVANJE NAPADA. 

Nagrade prejmejo: Fani Gorjup, Novi Log 7 b, 1430 Hrastnik, Živa Klemen, Cesta Tončke Čeč 20, 1420 

Trbovlje, in Ranko Djokič, Svobode 109, 6330 Piran. 

Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 2. julija 2004, na naslov: 

Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana. 

Ime: .......................................... Priimek: .......................................... 

Naslov: .................................................................. Pošta: ............... 

Rešitev gesla: ..................................................................................... 

................................................................................................................ 


Inženirci sodelovali pri 

obnovi stopnišča na 

Foto: Meta Grmek 

Blejskem otoku 

14. inženirski bataljon SV iz Novega mesta je v okviru civilno-vojaškega sodelovanja pomagal pri obnovi južnega stopnišča na 

Blejskem otoku. 25 vojakov je 98 stopnic čez Blejsko jezero prepeljalo z dvema vojaškima splavoma, s katerima so vse stopnice z 

južnega stopnišča najprej prepeljali z otoka, po končanih restavratorskih delih pa so jih prepeljali nazaj na otok. V dveh mesecih 

so vojaki opravili približno 1800 delovnih ur, pri čemer so približno 450-krat s splavoma prepeljali 150 ton kamenja, 300 kubičnih 

metrov zemlje, 70 kubičnih metrov betona in šest kubičnih metrov peska. 

Južno baročno stopnišče Blejskega otoka je bilo zgrajeno leta 1655 in je najstarejše ohranjeno stopnišče v Sloveniji. Njegova 

povprečna širina je šest metrov, v spodnjem delu pa se lijakasto razširi. Po prenovi je stopnišče zelo podobno originalu, saj so 

le tretjino nadomestili z novim materialom. Obnova južnega baročnega stopnišča Blejskega otoka sodi med dejavnosti ob 1000. 

obletnici Bleda. Slovesnost ob končani prenovi stopnišča bo danes, 18. junija.

Letnik XII/11 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?