AR 2010/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
AR 2010/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
AR 2010/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>AR</strong> <strong>2010</strong>/1<br />
Pozdravljene bralke in bralci. Tokrat me je doletela čast, da napišem uvodnik.<br />
Tako kot vedno sem preveč komentiral prof. Juvanec vzpodbudil, da naj ne<br />
govorim, temveč pišem. Imel je prav. Vljudno vas prosim <strong>za</strong> vaš čas <strong>za</strong> branje<br />
in premislek.<br />
Pred nami je prva številka revije v tem letu. Tvori jo nekaj člankov, vsebinsko<br />
dokaj različnih, a vsak <strong>za</strong>nimiv na svojem področju in poročila o delu<br />
raziskovalcev na naši fakulteti. Besedila druži premišljevanje in razlage o<br />
medsebojnih vzročnih posledicah med dejavniki ljudi in ostalimi dejavniki.<br />
Na prvem mestu je članek akademika Andreja Kranjca z naslovom<br />
POKRAJINA KRAS - NAŠA IN SVETOVNA DEDIŠČINA, v katerem avtor<br />
predstavlja pokrajinske značilnosti Krasa s posebnim poudarkom na njegovem<br />
zgodovinskem pomenu, saj z njega izvirata dva mednarodna termina karst<br />
kot splošni pojem, in "dolin" <strong>za</strong> vrtačo. Kras kot "pokrajina" ni mišljen kot<br />
zemeljsko površje, ampak tudi pod površjem, kot pravimo, kraško podzemlje.<br />
V tem se tudi bistveno razlikuje od "običajne" pokrajine, kjer ne pomislimo kaj<br />
se skriva pod površjem. Kadar teče beseda o Krasu se slej ko prej srečamo z<br />
mislijo o vodi, ki poglavitno vpliva na obliko kraške krajine nad in pod zemljo.<br />
Avtor opo<strong>za</strong>rja na nevarnosti, ki grozijo tako Škocjanskim jamam kot pokrajini<br />
Kras in vodonosniku Krasa s strani povečanega onesnaževanja in najrazličnejših<br />
gradenj ter sprememb, pri čemer niso upoštevana načela trajnostnega razvoja<br />
niti duh konvencije UNESCO o svetovni naravni dediščini. Avtor opo<strong>za</strong>rja,<br />
da je izbris s seznama enkratno dejanje, da poti na<strong>za</strong>j ni. Sodelovanje med<br />
strokami, odgovornimi službami ter ostalimi je nujno, saj opisana problematika<br />
ni abstraktna niti ni oddaljena v daljno prihodnost.<br />
V članku TIPOLOGIJA ČEZMEJNIH URBANIH OBMOČIJ pišeta Kaja<br />
Pogačar in Metka Sitar o čezmejnem sodelovanju pri prostorskem načrtovanju<br />
in o tvorbah urbanih središč. Članek s predstavitvijo izbranih primerov<br />
čezmejnih regij podaja pregled specifičnih urbanih tvorb in v nadaljevanju skuša<br />
odpreti nekaj novih pogledov v kontekstu slovenskih obmejnih regij. Na osnovi<br />
njihovih morfoloških, ekonomskih in družbenih značilnosti prepoznava vrste<br />
urbanih tipologij, kot so čezmejne aglomeracije, urbane eksklave, bi-nacionalna<br />
obmejna mesta itd., ki jih analizira iz različnih vidikov prostorskega razvoja.<br />
Kljub opaznim pri<strong>za</strong>devanjem in interesom <strong>za</strong> oblikovanje čezmejnih regij in<br />
čezmejnih procesov se le-ti odvijajo enostransko predvsem znotraj specializiranih<br />
področij ekonomije, geografije in družbenih ved. Ugotovitve avtoric so smiselne,<br />
saj je EU nastala <strong>za</strong>radi združevanja gospodarskih in političnih konceptov. Šele<br />
ko se te vezi dodobra okrepijo, se <strong>za</strong>čno drugi premiki. Ob tem bomo arhitekti<br />
vedno bolj posegali po novih pametnih gradivih.<br />
Kolegici Ljudmila Koprivec in Martina Zbašnik-Senegačnik sta v prispevku<br />
PAMETNA GRADIVA IN NJIHOVE APLIKACIJE V <strong>AR</strong>HITEKTURI<br />
poka<strong>za</strong>li in predstavili pametna gradiva. To so nova generacija gradiv, ki bodo<br />
v prihodnosti revolucionarna spremenila sestav ovoja zgradbe in tudi njegovo<br />
delovanje. Z nazornimi primeri sta svoje razmišljanje dobro podkrepili.<br />
Tematika je mlada in perspektivna. Ob tem ni <strong>za</strong>nemarljivo dejstvo, da kolegica<br />
Koprivčeva deluje v praksi v razvojnem oddelku Trima. Tovrstni oddelki so v<br />
današnjih časih pravi centri odličnosti, kjer se rojevajo ideje in projekti. Morda še<br />
ne veste, a kolegica je na trimovem natečaju konec lanskega leta prejela nagrado<br />
<strong>za</strong> najbolj izvirno in inovativno idejo. Ideja je bila tkana fasada. Čestitam! Torej<br />
še vedno pa ostaja temeljna bit arhitekturne misli: človek je tisti, ki snuje in<br />
oblikuje.<br />
Kako je stkano naselje in ljudje sem pisal v članku VIDOVIČI IN KULTURA<br />
OBLIKOVANJA PROSTORA. Besedilo temelji na odličnem sodelovanju in<br />
izvajanju terenskega dela ob meddržavnem projektu med republiko Slovenijo in<br />
republiko Hrvaško. Vidoviči so naselje na otoku Cresu nad Martinščico. Naselje<br />
je dober primer usklajene kombinacije različnih morfoloških enot. Stanovanjski<br />
del naselja postopno prehaja v območje kmetijskih površin, ograjenimi z zidovi.<br />
Na tem območju izstopajo <strong>za</strong>okroženi suhozidni obori, ki vključujejo nizke<br />
preproste gospodarske objekte. Prostorsko arhitekturno kvaliteto predstavlja<br />
celotna pove<strong>za</strong>nost vseh objektov v smislu funkcioniranja in enotnost v<br />
uporabljenih gradivih kot sta kamen in les. Z vidika organi<strong>za</strong>cije celotnega<br />
naselja: od načina pregleda nad <strong>za</strong>livom, do tipološke delitve med objekti in s<br />
premišljenim izkoriščanjem mreže koridorjev med obori, predstavljajo Vidoviči<br />
dober primer celovitega segmentiranja in oblikovanja prostora, tudi z vidika<br />
antropologije. Morda bo koga <strong>za</strong>nesla pot na morje in si bo kraj ogledal v živo.<br />
Toplo priporočam.<br />
<strong>2010</strong> / 1 <strong>AR</strong><br />
Uvodnik<br />
Iz sveta kamna in lesa prejšnjega besedila nas prispevek Lare Slivnik z naslovom<br />
ZGRADBE Z ŽELEZNO OZIROMA JEKLENO KONSTRUKCIJO<br />
V SLOVENIJI povede na <strong>za</strong>okrožen pregledni oris zgradb z železno in<br />
jekleno konstrukcijo, ki so jih zgradili v Sloveniji. Podrobno so predstavljene<br />
pomembnejše konstrukcije iz žele<strong>za</strong> v Sloveniji: prvi most iz litega žele<strong>za</strong> v<br />
<strong>Ljubljani</strong>, skeletne konstrukcije v industrijskih delavnicah, konstrukcije iz<br />
žele<strong>za</strong> na Gorenjski železnic; in konstrukcije iz jekla: paviljon na Gospodarskem<br />
razstavišču, Hala Tivoli, Narta studio, več objektov, ki jih je načrtoval arhitekt<br />
Milan Mihelič, zimsko kopališče v Tivoliju in paviljon v Laškem. Veseli me,<br />
da tekst ne obtiči pri orisu, temveč smiselno povzema esenco manjka takih<br />
zgradb v Sloveniji. Konstrukcije iz jekla so <strong>za</strong> gradnjo <strong>za</strong>htevne, saj potrebujejo<br />
veliko projektantskega znanja in natančnosti izvajalcev. To oblico dela nam v<br />
veliki meri prihrani dobro <strong>za</strong>snovan prostorski model na računalniku. Ob tem je<br />
pomembno še izvrstno sodelovanje arhitekta in statika - konstruktorja.<br />
Osnova <strong>za</strong> dobro konstrukcijo, ki bo <strong>za</strong>dostila izhodiščem načrtovalca in<br />
potrebam po nosilnosti, je dobra prostorska predstava. O tem področju piše<br />
mladi kolega Domen Kušar. V prispevku NIHANJA PROSTORSKE<br />
PREDSTAVE ŠTUDENTOV <strong>AR</strong>HITEKTURE avtor predstavlja¸ način<br />
anketiranja in merjenja te predstave. Uporablja tako imenovani "rotacijski<br />
test" (Mental rotation test – MRT), kar je metodološko smiselno in <strong>za</strong>gotavlja<br />
primerljive rezultate. Dosedanji rezultati so potrdili že znane in doka<strong>za</strong>ne razlike<br />
med spoloma. V opravljeni raziskavi je sodelovalo 1554 študentk in študentov.<br />
Rezultati so poka<strong>za</strong>li zelo majhna nihanja nivoja prostorske predstave pri<br />
uvodnem testu v letih 1999 do 2008. Rezultati, dobljeni v jeseni leta 2009 pa<br />
so poka<strong>za</strong>li bistveno slabšo prostorsko predstavo, ki pa je statistično značilna<br />
le <strong>za</strong> moško populacijo. Avtor ponuja nekaj možnih odgovorov, vendar so to le<br />
interpretacije. Zaključuje z ugotovitvijo, da bodo potrebne nadaljnje meritve,<br />
morda gre le <strong>za</strong> trenutno odstopanje.<br />
O <strong>za</strong>dostni prostorski predstavi govori prispevek kolega Janus<strong>za</strong> Rębielaka s<br />
Poljske z naslovom STRUKTURE ZA SODOBNE STREŠNE POVRŠINE.<br />
Poudarek je na prostorskih skeletnih sistemih z velikimi razponi. Avtor<br />
predstavlja tetraeder kot najbolj ustrezno obliko, ki jo lahko spajamo v različne<br />
<strong>za</strong>ključene celote. Pri ovalnih ali krožnih obodnih strukturah so prostorske<br />
tetraedrične konstrukcije <strong>za</strong>dovoljivo trdne in stabilne. O tem avtor ugotavlja, da<br />
je sestavljivost teh prostorskih mrež tudi ekonomsko dokaj ugodna. Elegantno<br />
izvedene prostorske mreže imajo še estetsko vrednost, kar je še dodaten vzgib,<br />
da bi bile bolje <strong>za</strong>stopane v sodobni arhitekturi. Tudi ta prispevek ne <strong>za</strong>obide<br />
dejstva, da je idejna prostorska predstava arhitekta uresničljiva le ob dobrem<br />
sodelovanju s konstruktorjem.<br />
Prva številka je ob člankih odmerjena še <strong>za</strong> poročila kolegic in kolegov o svojih<br />
raziskavah in vključenosti v raziskovalne projekte. Ob prelistavanju in prebiranju<br />
teh poročil lahko strnem, da so kolegice in kolegi dejavni in aktivni. Izpostavil<br />
bi odmevnost dela prof. Juvanca, ki s svojim vestnim, na trenutke sizifovskim<br />
dokumentiranjem vernakularne arhitekture omogoča ljudem odkrivanje lastnih<br />
biserov. Če nam grozi izbris Škocjanskih jam, so si sosedje Hrvati <strong>za</strong>gotovili<br />
vpis Starogradskega polja na UNECO-v seznam. Ob pregledu prijavne<br />
dokumentacije sta od petih verodostojnih dokumentov kar dva od našega kolega.<br />
To je dokumentacija Trim na Hvaru in spletna stran Stoneshelter.org. Štejem si<br />
v čast, da lahko s profesorjem sodelujem. Kolegi prek meje se bodo <strong>za</strong>hvalili v<br />
kratkem, saj je vpis star šele eno leto.<br />
Kako bo raziskovanje potekalo v prihodnje, bo poka<strong>za</strong>l čas. <strong>AR</strong>RS s svojo<br />
jasno usmeritvijo v sveto poveličevano tujino spodbuja vključevanje v vse več<br />
meddržavnih in drugih evropskih projektov. Da nam bo v prihodnje uspevalo<br />
še naprej, se moramo truditi prav vsi in veliko bolj usmerjati naše misli in delo<br />
v sodelovanje in krepiti timsko delo. Delovanje izven strogega pedagoškega<br />
kroga ali zgolj v ozko odmerjeni raziskovalni sferi ni dovolj. Predanost k delu in<br />
pridnost dokazujejo še kratke predstavitve aktivnosti pedagogov in asistentov na<br />
mednarodnih kongresih in konferencah.<br />
Še nekaj pod črto: Tokrat ni toliko skupinskih člankov kot v prejšnji številki,<br />
kar je dobro. Članki odstirajo sodelovanje in skupinsko delo, a članke napiše<br />
navadno en avtor, drugi ga prebere in še kaj doda, tretji pa…<br />
No, pa raje preberite prispevke.<br />
Dr. Domen Zupančič<br />
1