12.11.2014 Views

AR 2010/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2010/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2010/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>AR</strong> <strong>2010</strong>/1<br />

Pozdravljene bralke in bralci. Tokrat me je doletela čast, da napišem uvodnik.<br />

Tako kot vedno sem preveč komentiral prof. Juvanec vzpodbudil, da naj ne<br />

govorim, temveč pišem. Imel je prav. Vljudno vas prosim <strong>za</strong> vaš čas <strong>za</strong> branje<br />

in premislek.<br />

Pred nami je prva številka revije v tem letu. Tvori jo nekaj člankov, vsebinsko<br />

dokaj različnih, a vsak <strong>za</strong>nimiv na svojem področju in poročila o delu<br />

raziskovalcev na naši fakulteti. Besedila druži premišljevanje in razlage o<br />

medsebojnih vzročnih posledicah med dejavniki ljudi in ostalimi dejavniki.<br />

Na prvem mestu je članek akademika Andreja Kranjca z naslovom<br />

POKRAJINA KRAS - NAŠA IN SVETOVNA DEDIŠČINA, v katerem avtor<br />

predstavlja pokrajinske značilnosti Krasa s posebnim poudarkom na njegovem<br />

zgodovinskem pomenu, saj z njega izvirata dva mednarodna termina karst<br />

kot splošni pojem, in "dolin" <strong>za</strong> vrtačo. Kras kot "pokrajina" ni mišljen kot<br />

zemeljsko površje, ampak tudi pod površjem, kot pravimo, kraško podzemlje.<br />

V tem se tudi bistveno razlikuje od "običajne" pokrajine, kjer ne pomislimo kaj<br />

se skriva pod površjem. Kadar teče beseda o Krasu se slej ko prej srečamo z<br />

mislijo o vodi, ki poglavitno vpliva na obliko kraške krajine nad in pod zemljo.<br />

Avtor opo<strong>za</strong>rja na nevarnosti, ki grozijo tako Škocjanskim jamam kot pokrajini<br />

Kras in vodonosniku Krasa s strani povečanega onesnaževanja in najrazličnejših<br />

gradenj ter sprememb, pri čemer niso upoštevana načela trajnostnega razvoja<br />

niti duh konvencije UNESCO o svetovni naravni dediščini. Avtor opo<strong>za</strong>rja,<br />

da je izbris s seznama enkratno dejanje, da poti na<strong>za</strong>j ni. Sodelovanje med<br />

strokami, odgovornimi službami ter ostalimi je nujno, saj opisana problematika<br />

ni abstraktna niti ni oddaljena v daljno prihodnost.<br />

V članku TIPOLOGIJA ČEZMEJNIH URBANIH OBMOČIJ pišeta Kaja<br />

Pogačar in Metka Sitar o čezmejnem sodelovanju pri prostorskem načrtovanju<br />

in o tvorbah urbanih središč. Članek s predstavitvijo izbranih primerov<br />

čezmejnih regij podaja pregled specifičnih urbanih tvorb in v nadaljevanju skuša<br />

odpreti nekaj novih pogledov v kontekstu slovenskih obmejnih regij. Na osnovi<br />

njihovih morfoloških, ekonomskih in družbenih značilnosti prepoznava vrste<br />

urbanih tipologij, kot so čezmejne aglomeracije, urbane eksklave, bi-nacionalna<br />

obmejna mesta itd., ki jih analizira iz različnih vidikov prostorskega razvoja.<br />

Kljub opaznim pri<strong>za</strong>devanjem in interesom <strong>za</strong> oblikovanje čezmejnih regij in<br />

čezmejnih procesov se le-ti odvijajo enostransko predvsem znotraj specializiranih<br />

področij ekonomije, geografije in družbenih ved. Ugotovitve avtoric so smiselne,<br />

saj je EU nastala <strong>za</strong>radi združevanja gospodarskih in političnih konceptov. Šele<br />

ko se te vezi dodobra okrepijo, se <strong>za</strong>čno drugi premiki. Ob tem bomo arhitekti<br />

vedno bolj posegali po novih pametnih gradivih.<br />

Kolegici Ljudmila Koprivec in Martina Zbašnik-Senegačnik sta v prispevku<br />

PAMETNA GRADIVA IN NJIHOVE APLIKACIJE V <strong>AR</strong>HITEKTURI<br />

poka<strong>za</strong>li in predstavili pametna gradiva. To so nova generacija gradiv, ki bodo<br />

v prihodnosti revolucionarna spremenila sestav ovoja zgradbe in tudi njegovo<br />

delovanje. Z nazornimi primeri sta svoje razmišljanje dobro podkrepili.<br />

Tematika je mlada in perspektivna. Ob tem ni <strong>za</strong>nemarljivo dejstvo, da kolegica<br />

Koprivčeva deluje v praksi v razvojnem oddelku Trima. Tovrstni oddelki so v<br />

današnjih časih pravi centri odličnosti, kjer se rojevajo ideje in projekti. Morda še<br />

ne veste, a kolegica je na trimovem natečaju konec lanskega leta prejela nagrado<br />

<strong>za</strong> najbolj izvirno in inovativno idejo. Ideja je bila tkana fasada. Čestitam! Torej<br />

še vedno pa ostaja temeljna bit arhitekturne misli: človek je tisti, ki snuje in<br />

oblikuje.<br />

Kako je stkano naselje in ljudje sem pisal v članku VIDOVIČI IN KULTURA<br />

OBLIKOVANJA PROSTORA. Besedilo temelji na odličnem sodelovanju in<br />

izvajanju terenskega dela ob meddržavnem projektu med republiko Slovenijo in<br />

republiko Hrvaško. Vidoviči so naselje na otoku Cresu nad Martinščico. Naselje<br />

je dober primer usklajene kombinacije različnih morfoloških enot. Stanovanjski<br />

del naselja postopno prehaja v območje kmetijskih površin, ograjenimi z zidovi.<br />

Na tem območju izstopajo <strong>za</strong>okroženi suhozidni obori, ki vključujejo nizke<br />

preproste gospodarske objekte. Prostorsko arhitekturno kvaliteto predstavlja<br />

celotna pove<strong>za</strong>nost vseh objektov v smislu funkcioniranja in enotnost v<br />

uporabljenih gradivih kot sta kamen in les. Z vidika organi<strong>za</strong>cije celotnega<br />

naselja: od načina pregleda nad <strong>za</strong>livom, do tipološke delitve med objekti in s<br />

premišljenim izkoriščanjem mreže koridorjev med obori, predstavljajo Vidoviči<br />

dober primer celovitega segmentiranja in oblikovanja prostora, tudi z vidika<br />

antropologije. Morda bo koga <strong>za</strong>nesla pot na morje in si bo kraj ogledal v živo.<br />

Toplo priporočam.<br />

<strong>2010</strong> / 1 <strong>AR</strong><br />

Uvodnik<br />

Iz sveta kamna in lesa prejšnjega besedila nas prispevek Lare Slivnik z naslovom<br />

ZGRADBE Z ŽELEZNO OZIROMA JEKLENO KONSTRUKCIJO<br />

V SLOVENIJI povede na <strong>za</strong>okrožen pregledni oris zgradb z železno in<br />

jekleno konstrukcijo, ki so jih zgradili v Sloveniji. Podrobno so predstavljene<br />

pomembnejše konstrukcije iz žele<strong>za</strong> v Sloveniji: prvi most iz litega žele<strong>za</strong> v<br />

<strong>Ljubljani</strong>, skeletne konstrukcije v industrijskih delavnicah, konstrukcije iz<br />

žele<strong>za</strong> na Gorenjski železnic; in konstrukcije iz jekla: paviljon na Gospodarskem<br />

razstavišču, Hala Tivoli, Narta studio, več objektov, ki jih je načrtoval arhitekt<br />

Milan Mihelič, zimsko kopališče v Tivoliju in paviljon v Laškem. Veseli me,<br />

da tekst ne obtiči pri orisu, temveč smiselno povzema esenco manjka takih<br />

zgradb v Sloveniji. Konstrukcije iz jekla so <strong>za</strong> gradnjo <strong>za</strong>htevne, saj potrebujejo<br />

veliko projektantskega znanja in natančnosti izvajalcev. To oblico dela nam v<br />

veliki meri prihrani dobro <strong>za</strong>snovan prostorski model na računalniku. Ob tem je<br />

pomembno še izvrstno sodelovanje arhitekta in statika - konstruktorja.<br />

Osnova <strong>za</strong> dobro konstrukcijo, ki bo <strong>za</strong>dostila izhodiščem načrtovalca in<br />

potrebam po nosilnosti, je dobra prostorska predstava. O tem področju piše<br />

mladi kolega Domen Kušar. V prispevku NIHANJA PROSTORSKE<br />

PREDSTAVE ŠTUDENTOV <strong>AR</strong>HITEKTURE avtor predstavlja¸ način<br />

anketiranja in merjenja te predstave. Uporablja tako imenovani "rotacijski<br />

test" (Mental rotation test – MRT), kar je metodološko smiselno in <strong>za</strong>gotavlja<br />

primerljive rezultate. Dosedanji rezultati so potrdili že znane in doka<strong>za</strong>ne razlike<br />

med spoloma. V opravljeni raziskavi je sodelovalo 1554 študentk in študentov.<br />

Rezultati so poka<strong>za</strong>li zelo majhna nihanja nivoja prostorske predstave pri<br />

uvodnem testu v letih 1999 do 2008. Rezultati, dobljeni v jeseni leta 2009 pa<br />

so poka<strong>za</strong>li bistveno slabšo prostorsko predstavo, ki pa je statistično značilna<br />

le <strong>za</strong> moško populacijo. Avtor ponuja nekaj možnih odgovorov, vendar so to le<br />

interpretacije. Zaključuje z ugotovitvijo, da bodo potrebne nadaljnje meritve,<br />

morda gre le <strong>za</strong> trenutno odstopanje.<br />

O <strong>za</strong>dostni prostorski predstavi govori prispevek kolega Janus<strong>za</strong> Rębielaka s<br />

Poljske z naslovom STRUKTURE ZA SODOBNE STREŠNE POVRŠINE.<br />

Poudarek je na prostorskih skeletnih sistemih z velikimi razponi. Avtor<br />

predstavlja tetraeder kot najbolj ustrezno obliko, ki jo lahko spajamo v različne<br />

<strong>za</strong>ključene celote. Pri ovalnih ali krožnih obodnih strukturah so prostorske<br />

tetraedrične konstrukcije <strong>za</strong>dovoljivo trdne in stabilne. O tem avtor ugotavlja, da<br />

je sestavljivost teh prostorskih mrež tudi ekonomsko dokaj ugodna. Elegantno<br />

izvedene prostorske mreže imajo še estetsko vrednost, kar je še dodaten vzgib,<br />

da bi bile bolje <strong>za</strong>stopane v sodobni arhitekturi. Tudi ta prispevek ne <strong>za</strong>obide<br />

dejstva, da je idejna prostorska predstava arhitekta uresničljiva le ob dobrem<br />

sodelovanju s konstruktorjem.<br />

Prva številka je ob člankih odmerjena še <strong>za</strong> poročila kolegic in kolegov o svojih<br />

raziskavah in vključenosti v raziskovalne projekte. Ob prelistavanju in prebiranju<br />

teh poročil lahko strnem, da so kolegice in kolegi dejavni in aktivni. Izpostavil<br />

bi odmevnost dela prof. Juvanca, ki s svojim vestnim, na trenutke sizifovskim<br />

dokumentiranjem vernakularne arhitekture omogoča ljudem odkrivanje lastnih<br />

biserov. Če nam grozi izbris Škocjanskih jam, so si sosedje Hrvati <strong>za</strong>gotovili<br />

vpis Starogradskega polja na UNECO-v seznam. Ob pregledu prijavne<br />

dokumentacije sta od petih verodostojnih dokumentov kar dva od našega kolega.<br />

To je dokumentacija Trim na Hvaru in spletna stran Stoneshelter.org. Štejem si<br />

v čast, da lahko s profesorjem sodelujem. Kolegi prek meje se bodo <strong>za</strong>hvalili v<br />

kratkem, saj je vpis star šele eno leto.<br />

Kako bo raziskovanje potekalo v prihodnje, bo poka<strong>za</strong>l čas. <strong>AR</strong>RS s svojo<br />

jasno usmeritvijo v sveto poveličevano tujino spodbuja vključevanje v vse več<br />

meddržavnih in drugih evropskih projektov. Da nam bo v prihodnje uspevalo<br />

še naprej, se moramo truditi prav vsi in veliko bolj usmerjati naše misli in delo<br />

v sodelovanje in krepiti timsko delo. Delovanje izven strogega pedagoškega<br />

kroga ali zgolj v ozko odmerjeni raziskovalni sferi ni dovolj. Predanost k delu in<br />

pridnost dokazujejo še kratke predstavitve aktivnosti pedagogov in asistentov na<br />

mednarodnih kongresih in konferencah.<br />

Še nekaj pod črto: Tokrat ni toliko skupinskih člankov kot v prejšnji številki,<br />

kar je dobro. Članki odstirajo sodelovanje in skupinsko delo, a članke napiše<br />

navadno en avtor, drugi ga prebere in še kaj doda, tretji pa…<br />

No, pa raje preberite prispevke.<br />

Dr. Domen Zupančič<br />

1

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!