AR 2010/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2010/1
Pozdravljene bralke in bralci. Tokrat me je doletela čast, da napišem uvodnik.
Tako kot vedno sem preveč komentiral prof. Juvanec vzpodbudil, da naj ne
govorim, temveč pišem. Imel je prav. Vljudno vas prosim za vaš čas za branje
in premislek.
Pred nami je prva številka revije v tem letu. Tvori jo nekaj člankov, vsebinsko
dokaj različnih, a vsak zanimiv na svojem področju in poročila o delu
raziskovalcev na naši fakulteti. Besedila druži premišljevanje in razlage o
medsebojnih vzročnih posledicah med dejavniki ljudi in ostalimi dejavniki.
Na prvem mestu je članek akademika Andreja Kranjca z naslovom
POKRAJINA KRAS - NAŠA IN SVETOVNA DEDIŠČINA, v katerem avtor
predstavlja pokrajinske značilnosti Krasa s posebnim poudarkom na njegovem
zgodovinskem pomenu, saj z njega izvirata dva mednarodna termina karst
kot splošni pojem, in "dolin" za vrtačo. Kras kot "pokrajina" ni mišljen kot
zemeljsko površje, ampak tudi pod površjem, kot pravimo, kraško podzemlje.
V tem se tudi bistveno razlikuje od "običajne" pokrajine, kjer ne pomislimo kaj
se skriva pod površjem. Kadar teče beseda o Krasu se slej ko prej srečamo z
mislijo o vodi, ki poglavitno vpliva na obliko kraške krajine nad in pod zemljo.
Avtor opozarja na nevarnosti, ki grozijo tako Škocjanskim jamam kot pokrajini
Kras in vodonosniku Krasa s strani povečanega onesnaževanja in najrazličnejših
gradenj ter sprememb, pri čemer niso upoštevana načela trajnostnega razvoja
niti duh konvencije UNESCO o svetovni naravni dediščini. Avtor opozarja,
da je izbris s seznama enkratno dejanje, da poti nazaj ni. Sodelovanje med
strokami, odgovornimi službami ter ostalimi je nujno, saj opisana problematika
ni abstraktna niti ni oddaljena v daljno prihodnost.
V članku TIPOLOGIJA ČEZMEJNIH URBANIH OBMOČIJ pišeta Kaja
Pogačar in Metka Sitar o čezmejnem sodelovanju pri prostorskem načrtovanju
in o tvorbah urbanih središč. Članek s predstavitvijo izbranih primerov
čezmejnih regij podaja pregled specifičnih urbanih tvorb in v nadaljevanju skuša
odpreti nekaj novih pogledov v kontekstu slovenskih obmejnih regij. Na osnovi
njihovih morfoloških, ekonomskih in družbenih značilnosti prepoznava vrste
urbanih tipologij, kot so čezmejne aglomeracije, urbane eksklave, bi-nacionalna
obmejna mesta itd., ki jih analizira iz različnih vidikov prostorskega razvoja.
Kljub opaznim prizadevanjem in interesom za oblikovanje čezmejnih regij in
čezmejnih procesov se le-ti odvijajo enostransko predvsem znotraj specializiranih
področij ekonomije, geografije in družbenih ved. Ugotovitve avtoric so smiselne,
saj je EU nastala zaradi združevanja gospodarskih in političnih konceptov. Šele
ko se te vezi dodobra okrepijo, se začno drugi premiki. Ob tem bomo arhitekti
vedno bolj posegali po novih pametnih gradivih.
Kolegici Ljudmila Koprivec in Martina Zbašnik-Senegačnik sta v prispevku
PAMETNA GRADIVA IN NJIHOVE APLIKACIJE V ARHITEKTURI
pokazali in predstavili pametna gradiva. To so nova generacija gradiv, ki bodo
v prihodnosti revolucionarna spremenila sestav ovoja zgradbe in tudi njegovo
delovanje. Z nazornimi primeri sta svoje razmišljanje dobro podkrepili.
Tematika je mlada in perspektivna. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da kolegica
Koprivčeva deluje v praksi v razvojnem oddelku Trima. Tovrstni oddelki so v
današnjih časih pravi centri odličnosti, kjer se rojevajo ideje in projekti. Morda še
ne veste, a kolegica je na trimovem natečaju konec lanskega leta prejela nagrado
za najbolj izvirno in inovativno idejo. Ideja je bila tkana fasada. Čestitam! Torej
še vedno pa ostaja temeljna bit arhitekturne misli: človek je tisti, ki snuje in
oblikuje.
Kako je stkano naselje in ljudje sem pisal v članku VIDOVIČI IN KULTURA
OBLIKOVANJA PROSTORA. Besedilo temelji na odličnem sodelovanju in
izvajanju terenskega dela ob meddržavnem projektu med republiko Slovenijo in
republiko Hrvaško. Vidoviči so naselje na otoku Cresu nad Martinščico. Naselje
je dober primer usklajene kombinacije različnih morfoloških enot. Stanovanjski
del naselja postopno prehaja v območje kmetijskih površin, ograjenimi z zidovi.
Na tem območju izstopajo zaokroženi suhozidni obori, ki vključujejo nizke
preproste gospodarske objekte. Prostorsko arhitekturno kvaliteto predstavlja
celotna povezanost vseh objektov v smislu funkcioniranja in enotnost v
uporabljenih gradivih kot sta kamen in les. Z vidika organizacije celotnega
naselja: od načina pregleda nad zalivom, do tipološke delitve med objekti in s
premišljenim izkoriščanjem mreže koridorjev med obori, predstavljajo Vidoviči
dober primer celovitega segmentiranja in oblikovanja prostora, tudi z vidika
antropologije. Morda bo koga zanesla pot na morje in si bo kraj ogledal v živo.
Toplo priporočam.
2010 / 1 AR
Uvodnik
Iz sveta kamna in lesa prejšnjega besedila nas prispevek Lare Slivnik z naslovom
ZGRADBE Z ŽELEZNO OZIROMA JEKLENO KONSTRUKCIJO
V SLOVENIJI povede na zaokrožen pregledni oris zgradb z železno in
jekleno konstrukcijo, ki so jih zgradili v Sloveniji. Podrobno so predstavljene
pomembnejše konstrukcije iz železa v Sloveniji: prvi most iz litega železa v
Ljubljani, skeletne konstrukcije v industrijskih delavnicah, konstrukcije iz
železa na Gorenjski železnic; in konstrukcije iz jekla: paviljon na Gospodarskem
razstavišču, Hala Tivoli, Narta studio, več objektov, ki jih je načrtoval arhitekt
Milan Mihelič, zimsko kopališče v Tivoliju in paviljon v Laškem. Veseli me,
da tekst ne obtiči pri orisu, temveč smiselno povzema esenco manjka takih
zgradb v Sloveniji. Konstrukcije iz jekla so za gradnjo zahtevne, saj potrebujejo
veliko projektantskega znanja in natančnosti izvajalcev. To oblico dela nam v
veliki meri prihrani dobro zasnovan prostorski model na računalniku. Ob tem je
pomembno še izvrstno sodelovanje arhitekta in statika - konstruktorja.
Osnova za dobro konstrukcijo, ki bo zadostila izhodiščem načrtovalca in
potrebam po nosilnosti, je dobra prostorska predstava. O tem področju piše
mladi kolega Domen Kušar. V prispevku NIHANJA PROSTORSKE
PREDSTAVE ŠTUDENTOV ARHITEKTURE avtor predstavlja¸ način
anketiranja in merjenja te predstave. Uporablja tako imenovani "rotacijski
test" (Mental rotation test – MRT), kar je metodološko smiselno in zagotavlja
primerljive rezultate. Dosedanji rezultati so potrdili že znane in dokazane razlike
med spoloma. V opravljeni raziskavi je sodelovalo 1554 študentk in študentov.
Rezultati so pokazali zelo majhna nihanja nivoja prostorske predstave pri
uvodnem testu v letih 1999 do 2008. Rezultati, dobljeni v jeseni leta 2009 pa
so pokazali bistveno slabšo prostorsko predstavo, ki pa je statistično značilna
le za moško populacijo. Avtor ponuja nekaj možnih odgovorov, vendar so to le
interpretacije. Zaključuje z ugotovitvijo, da bodo potrebne nadaljnje meritve,
morda gre le za trenutno odstopanje.
O zadostni prostorski predstavi govori prispevek kolega Janusza Rębielaka s
Poljske z naslovom STRUKTURE ZA SODOBNE STREŠNE POVRŠINE.
Poudarek je na prostorskih skeletnih sistemih z velikimi razponi. Avtor
predstavlja tetraeder kot najbolj ustrezno obliko, ki jo lahko spajamo v različne
zaključene celote. Pri ovalnih ali krožnih obodnih strukturah so prostorske
tetraedrične konstrukcije zadovoljivo trdne in stabilne. O tem avtor ugotavlja, da
je sestavljivost teh prostorskih mrež tudi ekonomsko dokaj ugodna. Elegantno
izvedene prostorske mreže imajo še estetsko vrednost, kar je še dodaten vzgib,
da bi bile bolje zastopane v sodobni arhitekturi. Tudi ta prispevek ne zaobide
dejstva, da je idejna prostorska predstava arhitekta uresničljiva le ob dobrem
sodelovanju s konstruktorjem.
Prva številka je ob člankih odmerjena še za poročila kolegic in kolegov o svojih
raziskavah in vključenosti v raziskovalne projekte. Ob prelistavanju in prebiranju
teh poročil lahko strnem, da so kolegice in kolegi dejavni in aktivni. Izpostavil
bi odmevnost dela prof. Juvanca, ki s svojim vestnim, na trenutke sizifovskim
dokumentiranjem vernakularne arhitekture omogoča ljudem odkrivanje lastnih
biserov. Če nam grozi izbris Škocjanskih jam, so si sosedje Hrvati zagotovili
vpis Starogradskega polja na UNECO-v seznam. Ob pregledu prijavne
dokumentacije sta od petih verodostojnih dokumentov kar dva od našega kolega.
To je dokumentacija Trim na Hvaru in spletna stran Stoneshelter.org. Štejem si
v čast, da lahko s profesorjem sodelujem. Kolegi prek meje se bodo zahvalili v
kratkem, saj je vpis star šele eno leto.
Kako bo raziskovanje potekalo v prihodnje, bo pokazal čas. ARRS s svojo
jasno usmeritvijo v sveto poveličevano tujino spodbuja vključevanje v vse več
meddržavnih in drugih evropskih projektov. Da nam bo v prihodnje uspevalo
še naprej, se moramo truditi prav vsi in veliko bolj usmerjati naše misli in delo
v sodelovanje in krepiti timsko delo. Delovanje izven strogega pedagoškega
kroga ali zgolj v ozko odmerjeni raziskovalni sferi ni dovolj. Predanost k delu in
pridnost dokazujejo še kratke predstavitve aktivnosti pedagogov in asistentov na
mednarodnih kongresih in konferencah.
Še nekaj pod črto: Tokrat ni toliko skupinskih člankov kot v prejšnji številki,
kar je dobro. Članki odstirajo sodelovanje in skupinsko delo, a članke napiše
navadno en avtor, drugi ga prebere in še kaj doda, tretji pa…
No, pa raje preberite prispevke.
Dr. Domen Zupančič
1